ŽENIČKA S CEKARJEM
Potrebno je blo pa že od nekdaj bit oprezƏn pred napadavci, ker mi je mesar Šimen iz Šiške nekoč pripovedoval, kako se je rešil pred nasilnežem. Ko je šev nakupovat mlada teleta proti Horjulu in Vrsdencu seveda s hitrim konjem in zapravljivčkom, ker avtomobilov takrƏt še ni blo, in je šev skozi gmajno, pa ga ustavi ena stara ženička s cekarjem in jo vzame na sedež na vozu. ŠimƏn je med vožnjo opazil, da ta peška, to je moški, preoblečen v žensko in je takoj pomislil na najhujše. Rešu se je s tem, da je na neopazƏn način stresu klobuk z glave na tla in zaustaviv konja. Ženički pa je naroču, naj gre pobrat klobuk. Ženička gre z voza dol, cekar pa je pustila na vozu oziroma zapravljivčku. Mesar požene iskrega konja v dir skozi samotno gmajno in ko pride na glavno cesto, pogleda v cekar, je biv v njem nož za ta surov obračun. Mesarji imajo pri nakupih s seboj precej denarja, zato roparji vedo, kje jih je treba počakat. Tega mesarja, ki mi je pripovedoval v živo to zgodbo, sƏm dobro poznav in je dočakav čez devetdesƏt let.
rešu - rešil zapravljivček - lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi
Povedal Oven Ivan
Dravlje, 2010
DRAVELJSKA ŽEGЭNSKA NEDELJA
Velk šmarƏn in svet Rok, to je petnajsti in šestnajsti avgust in prva nedelja po velikem šmarnu velja za draveljsko žegƏnsko nedeljo. Pred socializmom je bilo v Dravljah za velk šmarƏn zbirališče romarjev in mladine iz vseh krajev bližnje in daljne okolice. Daleč naokrog je bila naša cerkev poznana in sezidana z namenom, da se obvarujemo kužnih bolezni. Pred štersto leti je pri nas in po Evropi razsajala črna kuga, ki je pomorila dobro četrtino prebivalstva. Sredi avgusta se je zbralo okrog cerkve več tisoč romarjev. Nekateri so se pripeljali s kočijami, zapravljivčki, bicikli, ostali pa peš. Vsi iz oddaljenih krajev so bili celo preveč toplo oblečeni in je bilo videti pri starejših ljudeh polno znoja. Za velk šmarƏn so bile običajno velike vročine in so se romarji znojili do onemoglosti. Okrog cerkve so bili postavljeni štanti, stojnice, kjer so prodajali razne spominke. Pa tudi za otroke ni manjkalo sladkih dobrot. Samo dnarja smo imeli otroc bolj malo. Nekaj smo ga zaslužili s tem, da smo uredili v šupah in pred hišo shrambo koles za tiste romarje, ki so prišli s kolesi. Vse ceste v vasi so bile tako polne pešcev, da se ni moglo voziti. Vse gostilne so imele polne roke dela. Žeja v vročih avgustovskih dneh pa velika, zaslužki pa tudi za vse prodajalce hrane in pijač. Nekaj romarjev je prespalo noč kar na senu, na slami al pa pod kozolcem. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli cirkusi in ringƏlšpilarji. Vsi ti vrtiljaki, guncale in šotori s cirkuzani so bili postavljeni vsako leto na istem mestu, tam kjer je danes Dom krajanov. To je biv Napastov svet. To je biv kmet Napast, ki pa ni imev potomcev. Je mev potomca z napako. Ker so se včasih preveč ženili sorodniki med seboj in po teh vaseh je velik rojenih z napako. Skor vsaka družina ma kƏkšƏnga taga, k je prizadet. Sicer govorijo o tem, da je včasih pred več stoletji tukej biv en dom prizadetih pa da so to še nasledniki tistih ljudi, ampak v to noben neče vƏrjet. Tega ne zna noben razložit. Pisav se je pa Peterca. In je narava že tako postlala, da se ne ženijo tud ne taki. So posebneži, vase zaprti. guncale - gugalnice cirkuzani - cirkusanti taga - takega neče - noče
Povedal Oven Ivan
Dravlje, 2010
DRAVELJSKE PUNCE
Blaž Potočnik je mev vse podružnice okrog Šentvida, tud Dravle med njimi. In je v Dravle hodu. V Dravlah je blo včasih zelo velik mlak, pa tistga močvirnatga področja zadej za vasjo. In je blo žab, čuda žab. In kƏ je pƏršov v Dravle, je vedno slišov žabe pet ob takem vremenu. "O, draveljske punce pojejo," tko je reku.
Povedal Jože Arhar
Šentvid, 2010
PETROLEJKO JE VTAKNU V VODO
Florjančič, Šubeljnov mu rečejo, žabe on zmeram lovi, pa zmeram skupej spravla ludi na njihovem dvorišču, jih je tist večer na svetga Roka zmeram ogromno. Potem majo pa veselo, harmonka, pijača. Kako je blo enkƏt, k so šli žabe lovit, mav so bli že pijan pa kako nej žabo ponoč vid not v vodi. Je mu pa tisto petrolejko, je šu pogledat pa not petrolejko vtaknu v vodo. Kako bo vidu, če je petrolejka ugasƏnla smo se tok smejal pol na ta račun. Zdej jƏh pa mƏnde že kƏr delƏč hodjo iskƏt. 16. avgusta jih obešajo.
Povedala Anica Černivec
Dravlje, 2010
HACE - NITI EDЭN GA NI IZDAV
Hace je biv pa visok, tko blond, skravžlan, skuštran, ampak drugač pa močƏn. Pa pƏrjazƏn je biv, tko pƏrjazƏn z vsem skupi. Pol so pa časopisi začel pisat, pa slike not dajat. Kašna nagrada je bla, ker bi ga izdav, pa ga ni nbedƏn. Pa je tkole hodu po kmetijah, da je hrano dobu. Pa pomagu jƏm je. Pa če je kƏkšnga bogataša kje vidu, ga je oropu. No, ne oropu, ampak je zahtevov dnar. Je reku: "Ti maš dost. Men dej! Sej ne vse, ampak neki mi dej, kƏ rabƏm." Je pa tko izsilu, da so dal. Da bi pa kƏkšƏnga ubov, pa ni. Edin, je tƏm en kmet mov povhƏn ovc. Je biv pa pƏr en kmetiji, k otroc niso mel kej za jest, pol je pa reku: "Čakte, bom jez pƏrpelu." Pol je šov pa k temu kmetu, pa je reku:" A veš, kaj. Ti maš tok žvine, tƏm je pa tok otrok. Pa so tok lačƏn, nimajo za kuhat, dej mi eno ovco!" Prav: " Kje pa. S neumƏn!" "Dej jo! Jez te lepo prosƏm, dƏrgač jo bom ukradu." No, pa ga je prepriču, da mu je tisto ovco šenku. Tko, da jo je pol tistƏm otrokom nesu. Drgač so ga pa tako lovil pa nagrade razpisval. SƏm pa jez slišala, da se ne sme ga izdƏt, ker ga bo izdav, ga bomo pa mi ubil. Tko so rekƏl. Tko, da niti edƏn ne. Je pa zmeri v časopisu blo, da jƏm je sporočil dajal, kje bo tisto uro. Pol je šla pa vsa polcija gledat, pa jim je ušov. Se je maskirov. Pol so ga pa zaprƏl. BrƏt njegov je biv pa v hribih. Po vojski je pa pƏršov., pa ga je on rešu, k je vedu, da nobenga ni ubov. Pol je pa pƏr bratu živu.
ker - kateri dobu - dobil mov - imel povhƏn - polno s - si šenku - podaril
Povedala Angela Recko Dravlje, 2010
ŽIVA POKOPANA
Malo verjetna, ampak zanimiva zgodba pa se je po ustnem izročilu zgodila nekje na podeželju, ko je neka gospodinja na hitro umrla in so jo drugi dan pokopal. Ponoč pa je živa pƏršla nazaj domov na kmetijo. Rečeno je blo, da je biv ta pogreb že bolj pozno zvečer in da grobar ni zasul groba, si je reku, bom pa drug dan to dokončov. Torej nad trugo ni blo velik zemle in gospodinja se je v grobu zbudila, dvigne pokrov in iz skopanga groba pride vƏn. Okrog polnoči se pojavi pred domačo hišo, potrka na okno, kjer je spav njen mož. Na smrt preplašen zasliši glas svoje žene in od presenečenja pade v nezavest. Posledice so ble pa take, da se mu je zmešalo.
Povedal Oven Ivan
Dravlje, 2010
DRAVELJSKA CERKEV
Ta cerkev, k je bla zgrajena, tastara, ko je blo kuge konc. Tu v Dravlah je bla karantena za celo Ljublano in neka bolnica je bla. In je bla ena ženska Neža, ki je pokopavala. Kdor je pokopaval, je vsak dobil kugo. Ta je bla pa tok z žganjem prepojena, da se je ni kuga nƏč pƏrjela. Pijanka je bla.
Povedal Jože Starič
Dravlje, 2010
LAMBЭR SREBRNIH KOVANCEV
Pri sosedovih se je reklo pri Baharju. Danes tega kmeta ni več, je tud izumrl. No, tam je bilo večje dvorišče in tudi globok vodnjak. Ko so pred več kot sto leti čistili ta vodnjak, so delavci našli na dnu vodnjaka lambƏr srebrnih kovancev iz tistih časov, ko so Napoleonovi vojaki živeli po kmetijah po Dravlah. Francoska vojska je bila poražena leta štirinajst in ko so se umikali proti Franciji, se je verjetno kakšen oficir spomnil spraviti kup kovancev v ta vodnjak, da bi ob prvi priliki pƏršov ponj po končani vojni. Ta kmet Bahar si je celo s tem denarjem pomagal kupiti nekej zemle. Eni kmeti so bli pijanci, pa so prodal zemlo. Tko mi je oče pƏrpudvov, da je takrƏt ta kmet tud nekej njiv kupu s francoskim denarjem.
lambƏr - škaf
Povedal Oven Ivan
Dravlje, 2010
GOTSKO GROBIŠČE
Tle so ble svoje čase same njive. Al pa tle, k smo rekl aizelpon, kašƏn travniki so bli, pa vse to. KƏr zamisƏlte si, tle od pošte proti gmajni je blo še takrƏt, k je biv še moj stƏr oče živ, še tolk vse v gošči, da so pol, kƏ so travnike delal, mogli še sami vse štore sekat, tolk je blo še poraščƏn, pa še led smo lomil. Sej smo mel še tiste kavƏlne za vƏn vlečt doma. Sej še to ni dolg časa, kƏ so takrƏt tele bloke delal zravƏn tega Tometovga Ivana, kƏ so tiste grobove odkril. No, in takrƏt sƏm šov jez še tiste grobove gledat. Gotsko grobišče, Moltara ga je odkril. Tazadna hiša, v Lakotencah. Otroc smo pa še brskal po tistih lobanjah. Sin ima mav grafike. On ni več živ, iz Nemčije je pƏršu, k je v Nemčiji delov, žena je pa še živa. On je biv prvi, k je to odkril, potem je pa to javu naprej in so grobišče najdƏl, sej je vse datirano. TƏkrƏt so nejprej govorƏl, kukƏr čƏš, da je to še iz druge svetovne, da so jih belogardisti pobil. So pa gotske. KƏ so se selil, so prov grobišče nardil.
gmajna - neobdelan, na redko porasel svet kavƏlne – kavlje tƏkrƏt - takrat
Povedal Oven Viktor
Dravlje, 2010
Zbrala in uredila: Barbara Koritnik Ilustrirali: Tina Karanović, Luciana Morović, Katja Zajc, Tanja Kogoj Oblikovala: Barbara Eržen