Občina Videm Naš glas marec 2013

Veselo pisanko in lepe velikonoÄ?ne praznike Vam Ĺželimo

Stran 2

Spoštovane bralke in bralci glasila Naš glas, spoštovane občanke in občani!

Prvič imamo priložnost v letu 2013, da se slišimo v časopisu občine Videm.

Veliko dogodkov je bilo od zadnje

decembrske izdaje do sedaj. Opisal bom nekatere, ki se mi zdijo dovolj zanimivi.

Podal bom tudi nekaj svojih misli, kako vidim občino Videm v prihodnje.

Občinska uprava je opravila potrebna dela za realizacijo projektov v letošnjem letu. Imamo veliko načrtov za investicije, nekateri so zelo zahtevni.

Od nastanka zamisli do končanja posameznega projekta je veliko posameznih elementov, ko si pred dilemo, kako naprej. Vendar smo z dobro ekipo do sedaj vedno poiskali rešitve posameznih ugank. Želim, da bi tako nadaljevali v prihodnje in da bi sledili načrtu razvojnih programov za leti 2014 in 2015. K načrtu projektov smo dodali vsa možna razpisna sredstva države in EU. Na tak način želimo oplemenititi lastna sred-

TD KLOPOTEC LESKOVEC V HALOZAH vas vljudno vabi na

razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev, ki bo v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah (pri pošti Leskovec).

Odprtje razstave bo v petek, 29. marca 2013, ob 18.30.

Razstava bo odprta: – v petek, 29. marca, od 18.30 do 20.00 – v soboto, 30. marca, od 8.00 do 19.00 – v nedeljo, 31. marca, od 8.00 do 18.00

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

stva za več naložb. Letošnja zima je bila izdatna s snegom in drago nas je stala.

Od načrtovanih 60.000 bomo morali nameniti približno 200.000 evrov. Razliko bomo morali vzeti iz načrtovanih investicij, o rešitvi se bomo pogovorili na naslednji seji občinskega sveta. Razumem nezadovoljstvo nekaterih občanov zaradi slabo ali pa nesplužene ceste do vaših domov. Veliko klicev ste namenili meni in vodji zimske službe, tudi groženj in žalitev. Upoštevali smo pravilnik o opravljanju zimske službe, v njem je zapisano, kdaj se začne in kako se opravlja zimska služba. Z njim je seznanjen vsak pogodbenik izvajalec. Pozivam občane, ki ste zainteresirani, da si za prihodnjo sezono pripravite, kar je potrebno, in se prijavite na razpis za opravlja-

Stran 3 nje zimske službe.

Delo občinske uprave želimo opravljati čim bolj kakovostno. Do sedaj smo bili uspešni, veliko osebnih kontaktov se dnevno dogaja, kakor tudi na ravni elektronskih komunikacij. Večino vaših želja, pobud in zahtev rešujemo skupaj ali posamezno. Smo na pravi poti, da zaznamo izzive, na njih odgovorimo in načrtujemo svojo prihodnost. Vsak je pomemben člen naše družbe in lokalne skupnosti. Če se bomo tega zavedali, bo v prihodnje vsak od nas prispeval, da bo naša družba boljša, prijaznejša.

Sedanjost je vse prej kot dobra. Prihodnje volitve bodo morale dati odgovor na to. Vsak od nas bo moral zelo dobro premisliti, komu zaupati glas. Pisanje anonimk je v naši občini za tiste, ki si ne upajo povedati v obraz, edini način njihove komunikacije. Takšen je način njihovega življenja. Perejo drugo perilo, svojega velikega umazanega kupa pa nočejo videti in mislijo, da bodo svojo umazano preteklost na tak način sprali s sebe. Tarča takšnih občanov sem bil že do sedaj, za prihodnje lokalne volitve pa bo tega še več. Cilj takšnih podtikanj je, da bi se rešili konkurence na poti do vrha lokalne politike in začeli plenititi občinsko blagajno za lastne namene.

Spoštovane občanke in občani, dosedanje moje delo in delo moje družine vam je dalo odgovore na razna vprašanja, ugibanja, kaj smo, kako delamo in kakšen je naš cilj za prihodnje. Na vprašanja sem pripravljen vsakemu odgovoriti na odkrit način, na vsakem mestu.

V tem času poteka priprava na strategijo razvoja za finančno perspektivo za obdobje 2014–2020. To bodo največja sredstva za nadaljnje razvojne programe občin in regij na gospodarskem področju, področju turizma, človeških virov in rabe naravnih virov. Pomembno bo, da se občine med sabo povežejo skozi načrt prihodnjih vlaganj v prej naštete projek-

te. Na mojo pobudo smo v letu 2012 ustanovili razvojni svet šestih občin. Ta organ bo imel v prihodnosti pomembno nalogo pri načrtovanju razvoja ožjega in širšega okolja.

Pred občinsko upravo so naloge, da v letošnjem letu izpeljemo pomembne projekte, kot so krožišče Videm, obnova OŠ Videm, gradnja čistilne naprave, izgradnja komunalne opreme v obrtni coni in do obrtne cone, več odsekov cest, agromelioracije in še veliko manjših projektov. Leto se bo hitro izteklo in že težko čakamo na začetek del. Za realizacijo takih nalog mora imeti občinska uprava sposoben kader. S ponosom trdim, da smo sposobni opravljati najzahtevnejša dela, smo tehnično opremljeni, in kar je najbolj pomembno – v sebi imamo delovne navade, ter iskren in kolektivni duh.

Občinska uprava je brez direktorja delovala sedemnajst mesecev. Pomisleki nekaterih članov v občinskem svetu in pri posameznikih so bili, da ne bomo sposobni opravljati svojih nalog in da se bo razvoj občine ustavil. Rezultati kažejo nasprotno. V tem času smo naredili veliko pomembnih nalog za nazaj in za prihodnje projekte. Proračuni občine so bili sprejeti še pred iztekom leta za prihodnje leto, rebalansi so bili narejeni za nemoteno izvajanje projektov itd. Sedaj smo na to mesto dobili Ivana Božička.

Pri tretjem razpisu je komisija zadovoljila vsem postopkom. Ivan Božičko je po izobrazbi magister biotehničnih znanosti. Do sedaj je zraven svoje redne zaposlitve in družine veliko prostih ur namenjal raznim društvenim aktivnostim in s tem doprinesel velik prispevek našemu društvenemu napredku. Moja želja je, da dobi občinska uprava z novim direktorjem še več svežine, strokovnosti, prepoznavnosti in doprinese k nadaljnjemu razvoju občine Videm.

V tem času potekajo zbori krajanov po

vseh krajevnih skupnostih. Na predhodnem sestanku z njihovimi predsedniki smo se dogovorili, da bi bilo smiselno sklicati zbore krajanov. Veselim se srečanja z vami, vabim vas v čim večjem številu. V polnem teku so občni zbori društev, na katerih s podžupanom in občinskimi svetniki zagotavljamo svojo prisotnost. Iz poročil društev je razvidno, da ste v društvih zelo delavni in skrbite za svojo prepoznavnost. Veseli me, da vaše delovanje prepoznajo člani občinskega sveta skozi zagotavljanje finančnih virov v občinskem proračunu. Hvala za vaš prispevek, posebno zahvalo izrekam tudi gasilcem, Gasilski zvezi, vsem zavodom in vsem, ki delujete v dobro naših občanov.

Razvoja občine si ne predstavljam brez kmetovalcev, vinogradnikov, obrtnikov in posameznikov. Že do sedaj smo pokazali svojo ustvarjalnost, za naprej bomo morali dati še več samoiniciative, odločnosti in povezovanja. Državnih subvencij in raznih drugih pomoči bo vedno manj. Kriterije standardov bomo morali prilagoditi zmožnostim na vseh področjih.

Letošnja zima nas zapušča. Že v prvi polovici aprila se bomo lotili prvega rebalansa, da poiščemo rešitve, kako pokriti manjkajoča sredstva za zimsko službo. V pričakovanju pomladi smo z mislijo pri projektih, ki nas čakajo skozi poletje. Z dobro voljo in spoštovanjem bomo sebi in drugim polepšali življenje. Kako malo je treba, da nam bi bilo bolje. Naredimo ta korak, da bodo velikonočni prazniki še lepši.

Vesele velikonočne praznike vam želim, spoštovani bralci Našega glasa.

Vaš župan Friderik Bračič

Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Gojkošek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910.

Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Stropnik. Naklada 1900 kosov.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 4

Mag. Ivan Božičko je novi direktor občinske uprave Prvega marca je vodenje občinske uprave Videm prevzel novi direktor mag. Ivan Božičko, univ. dipl. inž. les., prof., doma iz Tržca v videmski občini, ki je v delo in življenje lokalne skupnosti vpet že vrsto let. Med drugim je magister biotehničnih znanosti, predavatelj in višješolski profesor na Višji lesarski šoli v Mariboru, nazadnje pa je bil zaposlen na Upravni enoti Ptuj, kjer je bil tudi namestnik načelnika.

Blizu mu je društveno življenje v domačem okolju ter širše tudi humanitarna in prostovoljna dejavnost. Zase pravi, da je po naravi temperamenten, zvedav, ustvarjalen in družaben, odprt človek in prav tak želi biti tudi v bodoče na odgovornem delovnem mestu v občini Videm.

Delo občinske uprave Videm dokaj dobro pozna, vendarle pa je svoj program dela za poslovno leto 2013 skrbno pripravil in ga tudi predstavil županu Frideriku Bračiču, občinskemu svetu in upravi. Zanimalo nas je, kako se počuti v novi vlogi, na novem delovnem mestu, kakšni so njegovi prvi občutki in vtisi.

Mag. Ivan Božičko: »Vtisi so kar dobri, saj sem prišel v kolektiv, ki je organiziran, delo je smiselno in ciljno naravnano, tako da meni ostane samo, da določene zadeve posodobim in sledimo zastavljenim ciljem.« Kaj vas je vodilo k tej odločitvi za novo delovno mesto, ne nazadnje v spremembo v svojem življenju?

Mag. Ivan Božičko: »Z občino Videm sodelujem od leta 1986, saj so me takrat povabili k sodelovanju, in tudi tokrat je bilo tako. Resda sem v delovanje občine Videm vpet že od samega nastanka, včasih bolj, včasih malo manj

aktivno, zdaj pa je prišel čas, ko bo ta moja aktivnost na najvišjem nivoju.« Delo v domačem okolju – prednost ali morda slabost?

Kako razmišljate o tem?

Mag. Ivan Božičko: »Moje načelo je profesionalen pristop, to pa pomeni, da ne glede, kje si, je treba opraviti delo tako, kot pričakujejo od tebe – profesionalno.« Kako ste si vodenje občinske uprave Videm zastavili na samem začetku, kakšno bo vaše vodilo vodenja in kaj želite spremeniti, narediti morda drugače?

Mag. Ivan Božičko: »Ob

Novi direktor občinske uprave Videm mag. Ivan Božičko (v sredini) v svoji pisarni, na desni župan občine Videm Friderik Bračič in na levi podžupan Marjan Selinšek, 1. marca, ko je prevzel vodenje občinske uprave.

Foto: TM

prihodu na novo delovno mesto sem napisal program dela za poslovno leto 2013.

V njem sem opredelil zadeve, ki že tečejo, in jih nadgradil s tem, da bom zraven vseh nalog, ki že tečejo in jih mora direktor koordinirati in ciljno usmerjati. Dodal sem tri dodatne naloge, ki so vezane na daljše obdobje in so daljšega pomena.

V ospredju je urejanje dokumentarnega gradiva oziroma poslovanje z dokumentarnim gradivom, nato gospodarska družba, v občini Videm je to režijski obrat, tam pa se bomo skupaj organizirali, saj je organizacijo dela treba spraviti na višji nivo. Sedaj se bomo ukvarjali z operativno pripravo dela, kjer bomo

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

poskušali vse te zadeve pokriti, jih organizirano peljati.

Tretje področje je energetsko računovodstvo, kajti energija je neizmerno velik strošek. Potrebna bo analiza, da bomo vedeli, kje je mogoče tudi kaj prihraniti.« V OSPREDJU BODO ČLOVEŠKI VIRI Kakšna je osrednja vloga in naloga direktorja občinske uprave? Kako bi to na kratko predstavili tudi našim občankam in občanom?

Mag. Ivan Božičko: »Občinska uprava je sestavljena iz upravnega in gospodarskega dela, obe zakonitosti se podpirata, nista pa združljivi, saj je pristop vodenja čisto drugačen. Uprava ima namreč povsem druge zakonitosti, treba je upoštevati zakon o upravnem postopku, da se našim občanom ne kršijo pravice, režijski obrat pa je popolna gospodarska družba in mora biti gospodarski učinek tega, kar delamo. Skratka, to je kompleksen način vodenja, zahteva človeka s

Stran 5 širokimi znanji, potreben je človek, ki je sposoben koordinirati dela različno mislečih ljudi.

V občini Videm so bile te zadeve dokaj dobro zastavljene, vendar je treba peljati in upoštevati človeške vire, ki po moji prvi oceni delajo na dokaj visokem nivoju. Ljudje od nas veliko pričakujejo in projekti niso več tako enostavni, saj je treba imeti za vse projekte predho-

dno pripravljene načrte. Zastavil sem si cilj – vse se mora načrtovati in potem se izdela, kontrolira, morebitne napake pa se upoštevajo pri novih projektih. Tudi nova finančna perspektiva EU ne bo več toliko podpirala infrastrukturnih projektov, manj bo tega, prioriteta so človeški viri in tudi tukaj bomo slediti temu ter naše delo korenito spremeniti v pripravo novih delovnih mest.

Rad bi poudaril, da so moje prve izkušnje z vsemi odgovornimi v občini dobre, da z županom konstruktivno sodelujeva, na prvi seji občinskega sveta pa sem svetnikom med drugim povedal, da želim korektno delo z obeh strani.

Kajti naše delo mora biti usmerjeno v smeri cilja razvoja občine, za naše občane in širšo lokalno skupnost.« Tatjana Mohorko

S 17. seje Občinskega sveta Občine Videm Redna seja občinskega sveta je bila sklicana v skladu s Statutom Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010). Delovna telesa občinskega sveta so skrbno in temeljito pripravila predloge za obravnavo na seji sveta. Obsežen dnevni red je od udeležencev seje zahteval učinkovito in konstruktivno razpravo o potrjenih točkah dnevnega reda. Člani občinskega sveta so na sejo prišli dobro pripravljeni, saj na posamezne predlagane sklepe k posameznim točkam ni bilo večjih razprav ali dopolnitev. Predlagani sklepi so bili soglasno potrjeni.

Izpostavil bi naslednje predstavitve na občinskem svetu:

KEMIČNA ANALIZA POPLAVLJENIH ZEMLJIŠČ V ŠTURMOVCIH

Člani sveta so pozorno prisluhnili predstavniku podjetja, ki je opravilo raziskave na obdelovalnih kmetijskih površinah v Šturmovcih na prisotnost raznih agensov, ki bi lahko potencialno vplivali na zdravje naših občanov.

Analiza zemljine je bila naročena zaradi jesenskih poplav reke Drave. Podatki kažejo, da je analizirana zemljina čezmerno obremenjena s tež-

kimi kovinami (cink, svinec in kadmij), ki so posledica več desetletnih občasnih poplav reke Drave, ki je ob tem odlagala rečni sediment.

Onesnaženje po mnenju stroke ni takšne narave, da bi imelo večji vpliv na pridelavo kmetijskih pridelkov, opozoril je, da bi vplivi na zdravje ljudi lahko bili v primeru pridelave vrtnin na poplavljenem/analiziranem območju. Svetniki so z dodatnimi vprašanji temeljito izprašali in zahtevali eksaktne odgovore predstavnika podjetja, ki je opravilo analizo, odgovori so sledili predstavljeni analizi.

KRONOLOŠKI PREGLED DOKUMENTOV V FAZI PRIPRAVE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

Vsem članom sveta je bil pisno predložen dopis s kronološkim izvlečkom dokumentov, ki izkazujejo pobude, predloge in rešitve, ki so bile predložene v fazi priprave državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince s strani naše občine.

Ob tej priložnosti je poglede na umeščeno traso daljnovoda, ki poteka skozi našo obči-

no, kot predvideva Uredba o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince (Uradni list RS, št. 55/2012), podal predstavnik ljudske iniciative, ki se je oblikovala v ta namen.

POROČILO NADZORNEGA ODBORA

Na sejo občinskega sveta Občine Videm je bila povabljena predsednica nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora so na osnovi anonimne prijave zoper župana naše občine, ki jo je odstopila Komisija za preprečevanje korupcije, pripravili temeljito poročilo. Svetnikom je bilo le-to v celoti predstavljeno.

VPRAŠANJA SVETNIKOV

Na pisno zastavljena vprašanja, ki so bila postavljena s

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

strani svetnikov in se nanašajo na delo občinske uprave oziroma posameznih delovnih področij, so bili podani pisni odgovori kakor tudi ustne obrazložitve posameznih referentov na seji.

Seja občinskega sveta je potekala v ustvarjalnem vzdušju.

Več si lahko preberete na naši spletni strani http://obcina. videm.si/organi/svet.

Mag. Ivan Božičko, direktor občinske uprave občine Videm

Stran 6

Z zbora krajanov KS Lancova vas Župan občine Videm Friderik Bračič je v dogovoru s svetom KS Lancova vas za petek, 15. marca, sklical zbor krajanov te krajevne skupnosti. Beseda je tekla predvsem o komasacijah in agromelioracijah na tem območju, hkrati pa so dogodek izkoristili še za predstavitev predvidenih investicij občine Videm, tudi v KS Lancova vas. Zraven videmskega župana in predsednika KS Lancova vas Janeza Zavca sta se zbora udeležila tudi podžupan Marjan Selinšek in mag. Ivan Božičko, novi direktor videmske občinske uprave.

Na območju KS Lancova vas so komasacije Videm 2 zaključene, zato je v uvodu župan Friderik Bračič najprej predstavil projekt agromelioracij. Med drugim je povedal, da gre na površini 220 ha za okrog 8.400 m povezovalnih poljskih poti, pravkar pa poteka izbira najugodnejšega izvajalca. Tudi sredstva za ta projekt so že zagotovljena, saj je občini na razpisu uspelo pridobiti 140.000 evrov, dela pa naj bi bila zaključena maja letos.

Krajani so imeli glede agromelioracij kar nekaj vprašanj: kdo bo izvajalec del, ali se lahko vključijo »domači« izvajalci, kaj bo z zemljo, kdaj bodo zadeve tudi zemljiškoknjižno urejene. Župan Bračič je odgovoril, da občina žal nima vpliva na to, da bi delo zaupali domačemu izvajalcu, saj je kriterij izbire po navadi najugodnejša cena.

Prav tako je bila s strani sve-

tnika Martina Vidoviča dana pobuda, da bi občina nato prevzela vzdrževanje teh cest, ki bodo služile tako kmetovalcem kot tudi naključnim rekreativcem.

INVESTICIJE V KS LANCOVA VAS

V nadaljevanju je župan Bračič na kratko predstavil najpomembnejše investicije, ki so pred občino Videm v tem letu in prihodnjih. Glede nove finančne perspektive 2014–2020 je poudaril, da bodo v ospredju predvsem človeški viri, tudi nova delovna mesta, sredstev za vlaganja v infrastrukturo bo bistveno manj.

V KS Lancova vas so prva večja investicija omenjene agromelioracije, druge pa se bodo razveselili predvsem malčki, saj naj bi že to pomlad dobili nova otroška igrala, varovana z ograjo, in sicer ob vaškem domu.

Na zboru krajanov so sodelovali (z leve): videmski podžupan Marjan Selinšek, predsednik KS Lancova vas Janez Zavec, župan Friderik Bračič in direktor občinske uprave mag. Ivan Božičko.

V načrtu za leti 2013/14 so tudi sanacija divjega odlagališča ob Polskavi, vse tri brvi bodo dobile novo in svežo podobo, preplastitev ceste (most–Letič) in 900 m javne razsvetljave (JR) ob Polskavi. Glede slednje investicije je župan še pojasnil, da na občini Videm trenutno pripravljajo celoten kataster JR, po katerem bo jasno, kako bo z izgradnjo JR v prihodnje. V prihodnjem letu naj bi se začela pripravljati tudi projektna dokumentacija za kanalizacijo na območju Lancove vasi, Sel, Barislovcev in Trnovca. Župan Bračič je na kratko predstavil tudi druge večje projekte skupnega pomena v občini Videm, med

njimi krožišče pri videmskem pokopališču, gradnjo nove čistilne naprave v Vidmu, energetsko obnovo OŠ Videm, prizidek k zdravstvenemu domu v Vidmu, ureditev zbirnega centra v obrtni coni. V razpravi so se dotaknili tudi občinskega prostorskega načrta, župan je odgovoril, da naj bi bila dolgo pričakovana razgrnitev konec aprila, v začetku maja.

Mag. Ivan Božičko, novi direktor občinske uprave, pa je zbranim ob koncu predstavil še vplivno območje avtoceste Draženci–MMP Gruškovje. Dela naj bi se vendarle začela prihodnje leto.

Besedilo in foto: PK

Zabavna šola nogometa ostaja Nedvomno je projekt Zabavna šola nogometa v kratkem obdobju, odkar obstaja, dodobra združil občini Videm in Bednja na Hrvaškem. Zadnji teden poletnih počitnic je bil do zdaj rezer-

viran za počitnikarje, ki želijo nekaj dni preživeti sproščeno, zabavno, spoznati nove prijatelje in se še kaj novega naučiti tudi v nogometu.

Tak koncept ostaja tudi za to leto, so na skupnem sestanku

sklenili predstavniki občin in obeh šol na slovenski in hrvaški strani.

Delovni sestanek je bil tokrat v prostorih občine Videm, kjer so zbrani razpravljavci strnili dosedanje izkušnje v

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

projektu in predstavili želje in pričakovanja za v prihodnje. Oba župana, tako videmski Friderik Bračič kot tudi župan Bednje Mirko Bistrović, sta se strinjala, da je ta projekt zelo potreben in

Stran 7 koristen za obe občini in šoli, predvsem pa koristen za otroke, ki lahko preživijo nekaj dni počitnic drugače, bolj zabavno in poučno. Vendarle pa si oboji želijo nekaj sprememb v smislu nadgradnje, morda projekt razširiti čez celo leto, mu dodati nekaj novih vsebin, bolj vključiti lepote obeh pokrajin, nogomet pa ohraniti kot bazo vsega dogajanja. Župan Bračič je poudaril, da si v občini Videm želi-

jo nekaj več od projekta za naše najmlajše. »To je temelj za nadaljnje ideje, izzive.

Ob pravem času se moramo dogovoriti in vesel sem, da je naša občina za letos uspela zagotoviti sredstva za projekt, ki ga z veseljem peljemo naprej.« Da želijo oplemeniti omenjeni projekt, je posebej poudaril župan Bednje Bistrović, ki je izrazil zadovoljstvo, da sta obe lokalni skupnosti na isti strani. Menil je, da je morda

Igra z žogo je lahko tudi zabavna, kar so mladi dokazali v minulih letih. Utrinek iz videmskega športnega parka.

V Vidmu so se za skupno mizo dogovorili, da počitnikarjem iz Vidma in Bednje tudi v času letošnjih poletnih počitnic omogočijo vključitev v zabavno šolo nogometa.

vse skupaj postalo že monotono, zato je treba razmisliti, poiskati rešitve v smislu sprememb in nadgradnje, predvsem pa razmisliti, ali lahko občini za ta denar dobita več.

Z zanimivo idejo se je oglasil tudi mag. Ivan Božičko, novi direktor videmske občinske uprave, ki je menil, da bi bilo smiselno razmisliti in morda v projekt vključiti tudi pohodne, kolesarske poti, ki jih je na tem obmo-

čju veliko, ter se ob tem bolj posvetiti spoznavanju lepot krajine. Nekaj manjših sprememb naj bi projekt doživel že letos poleti, večje pa vse sodelujoče partnerje v projektu čakajo v prihodnjih letih, saj si tako slovenska kot hrvaška stran močno želita ohraniti to dobro obliko povezovanja.

Besedilo in foto: TM

Na obisku pri prijateljih v Bednji Hrvatsko-slovensko društvo prijateljstva, ki ima sedež v pobrateni občini Bednja, je v januarju pripravilo delovno in družabno srečanje. Občina Videm je bila na srečanju številno zastopana, saj so se županu Frideriku Bračiču in podžupanu Marjanu Selinšku ter ravnateljici Heleni Šegula pridružili še Veseli Jožeki, pevci Mejaši ter občani z leskovškega konca. V ospredju so bili dogodki in skupni projekti obeh občin v letu 2012, uspehi pa so bili dokaz več, da lahko dva naroda ob državni meji odlično sodelujeta.

Za podroben oris dogajanja v letu 2012 je poskrbel Mirko Bistrović, predsednik društva, sicer pa župan občine Bednja, ki je posebej poudaril, da so v zadnjih letih med Vidmom in Bednjo ustvarili veliko prijateljskih vezi.

Občini sta podpisali listino o pobratenju, prijateljsko sodelujeta tudi osnovna šola in videmska župnija, tesno so povezani upokojenci, gasilci, štab civilne zaščite, kulturniki, turistični ponudniki in nekateri posamezniki, ki

Košara dobrot iz videmske občine za župana Bednje Mirka Bistrovića in predsednika hrvaško-slovenskega društva prijateljstva

jim meja med državama ni bila nikoli ovira. Pri omembi gasilcev in sodelovanja

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

z gasilskimi društvi Leskovec, Ptuj, Hajdina, Černelovci se je Bistrović posebej

Stran 8 zahvalil mag. Janezu Mercu za vso pomoč in dobro strokovno sodelovanje. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da je občinama v zadnjih letih uspelo tudi skozi projekte povezati pravzaprav vse generacije – od najmlajših v osnovnih šolah, ki se povezujejo in zabavajo v zabavni šoli nogometa, do starejših v društvih upokojencev, kar je bil velik uspeh za vse sodelujoče. Skupno sodelovanje se na tej točki nadaljuje, je poudaril Bistrović, ob tem pa omenil nov skupni projekt med Bednjo in Vidmom na področju športa in kulture – v Bednji naj bi zgradili kulturni center, občina Videm pa se prijavlja s športno več-

namensko dvorano. »V vseh teh letih se je nabralo veliko aktivnosti, svečanih dogodkov in dobrega sodelovanja, kar pove, da sodelovanje med ljudmi na tem območju poteka že mnogo več kot sto let. Za dobre sosede ni meje in vesel sem, da smo Bednjani uspeli najti prijatelje v Vidmu, Černelovcih in še kje v Sloveniji. Želimo si tako dobrega sodelovanja tudi v prihodnje in naše veliko upanje je, da bomo že čez nekaj mesecev sprostili to mejo in bo za vse nas veliko lažje. Zahvala vsem tistim, ki se trudijo za uspeh tega društva, ki nas podpirajo v naši dobri nameri,« je še povedal Bistrović.

Veseli Jožeki so zaigrali nekaj poskočnih in navdušili publiko, hkrati pa so Bednjane povabili tudi na letošnjo prireditev Veselo na jožefovo.

»SKOZI DOBRE PROGRAME SE LAHKO POVZPNEMO ŠE VIŠJE« Nič kaj skromen pa v pohvalah ni bil videmski župan Bračič, ki je najprej pohvalil vsakoletno delovno srečanje, ki na koncu izzveni kot prijetno doživetje. Zahvalil se je kolegu Bistroviću, ki je naredil osnovne korake v društvu, ki je še bolj povezalo ljudi na obeh straneh meje in poskrbelo za bolj kakovostno preživljanje prostega časa. Bračič je povedal, da sta občini zdaj že našli korak naprej in upa, da bo ta pot obrodila sadove, še posebej po poletju, ko bo Hrvaška del velike Evrope. »Pri nas bomo programe še dopolnjevali, tudi preko dru-

štva za razvoj Haloz, saj želimo Haloze, dobra vina s tega konca pa tudi kulinariko in kulturo bolj povezati z občino Bednja. Ponudnike želimo povezati, jim dati napotke za delo, znanje za trženje, zato imamo pri tem veliko odgovornosti. Veliko dobrega pa želim novemu – staremu vodstvu društva, predsedniku Mirku Bistroviću. Prepričan sem, da se lahko skozi dobre programe in projekte povzpnemo še višje, a le če smo združeni in enotni. Veliko bosta k temu lahko pripomogla tudi novoizvoljena sveta članov iz obeh občin.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

V kulturnem programu so se predstavili še naši ljudski pevci – Mejaši iz Repišč, tokrat v družbi župana Bračiča.

Neformalno znanje pridobiva vrednost Na Ljudski univerzi (LU) Ptuj so sredi februarja na tiskovni konferenci predstavili Uvajanje modela vrednotenja in prizadevanja neformalno pridobljenega znanja, ki predstavlja most med izobraževanjem, usposabljanjem, učenjem in delom, kar so ključne točke usmerjenosti evropskih izobraževalnih smernic naslednjega obdobja. S tem projektom želijo na LU omogočiti tudi večjo učinkovitost izobraževalnega sistema, kar je tudi eden od ciljev RRP za Podravje 2007–2013.

Vrednotenje pomeni enega ključnih ukrepov, ki podpi-

rajo uresničevanje koncepta in strategije vseživljenjskega

učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje, so poudarili na tiskovni konferenci. Posamezniku bo nabor neformalno pridobljenega znanja pomenil tudi krajši čas za pridobitev določene izobrazbe ali kvalifikacije, je poudarila vodja projek-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

ta Mojca Volk in dodala, da predstavlja še motivacijski dejavnik za vključevanje v programe izobraževanja in učenja, saj zagotavlja, da so ti pripravljeni tako, da upoštevajo predhodne učne izkušnje učečega, predvsem pa omogoča pridobitev ekonomskega in socialnega priznanja vlaganja v te načine

Stran 9 učenja. Vsekakor pa je eden temeljnih namenov tudi ta, da se na ta način poudari pomen vključevanja v neformalne oblike izobraževanj.

Ljudska univerza Ptuj bo s tem projektom v Podravski regiji orala ledino na področju priznavanja neformalno pridobljenega znanja za zaposlene, pričakujejo pa najmanj 76 izvedenih postopkov, kvalitativni rezultat pa je minimalno 76 izdanih potrdil ob zaključku postopka ter minimalno 76 urejenih portfolijev.

Tako bodo v gospodarskih organizacijah začeli poglobljeno sodelovanje na področju razvoja kadrov, obe-

nem pa jim želijo ponuditi pomoč pri razvoju kakovostnih neformalnih programov izobraževanja. Sicer pa smo med drugim slišali, da lahko podjetja z ustreznim izobraževalnim načrtom in organizacijsko klimo zaposlenim omogočijo karierni razvoj. Znanja. Posredno je s tem omogočen tudi karierni razvoj zaposlenih ter dvig konkurenčnosti in uspešnosti podjetja. Sicer pa so kot ključni zunanji sodelavci v projektne aktivnosti vključena tri zelo uspešna ptujska podjetja: Pikapoka, d. o. o., Tenzor, d. o. o., in Zaščita Ptuj, d. o. o., s katerimi bo LU pripravila in izvedla

Na LU Ptuj so 15. februarja predstavili aktivnosti ter predvidene rezultate in cilje novega projekta, v katerega so kot zunanji sodelavci vključena tudi tri uspešna ptujska podjetja.

Foto: Simona Pučko

postopke za priznavanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja.

Več informacij: www.lu-ptuj. si, www.cvzu-podravje.si TM

Pravljični glasbeni večer v Vidovi cerkvi V cerkvi sv. Vida, na novoletnem koncertu z naslovom Si vox est, canta – Če imaš glas, poj!, so nastopajoči in obiskovalci radostno, pogumno in z ljubeznijo vstopili v novo leto 2013.

Ta večer je bil nekaj posebnega, saj so ga organizirali mladi, bil je pravljičen, ker so na koncertu nastopili sami odlični glasbeni izvajalci: pevka Anita Kralj, harfistka Jana Vidrih, vokalistka Urška Starovasnik, pater Janez Ferlež z mladimi, mladi talent Alen Krajnc in gost večera – svetovno znani in priznani saksofonist mag. Oto Vrhovnik.

Bilo je tiste dni v pričakovanju božiča, ko se staro leto prevesi v novo. Vsi so bili

polno zaposleni z najrazličnejšimi opravili okrog praznikov. Bila pa je ideja, da

Z mladimi pevci se je predstavil tudi domačin p. Janez Ferlež.

Foto: Boris B. Voglar

Pogled na osrednji koncertni oder Vidove cerkve, kjer se je zbralo veliko glasbenih izvajalcev.

bi za praznike naredili nekaj posebnega, kar bi povezalo vse ljudi v vasi in naokoli.

In kjer je volja, je tudi pot.

Povezalo se je nekaj ljudi in odločili so se organizirati veliki novoletni koncert.

Nastopajoči so se povabilu z veseljem odzvali, tudi tisti, ki so imeli daljšo ali pa celo zelo dolgo pot do tega kraja, kjer ljudi radi prepevajo.

Kar dva zbora sta se ob tej priložnosti združila in zape-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

la za uvod. Potem se je pravljica nadaljevala, bogatila z glasbo in odlično energijo.

Alenu Krajncu je tudi tokrat uspelo združiti številne glasove, nastopili so mladi pevci MeMPZ sv. Vida, MePZ sv. Vida, ki ga vodi Srečko Zavec, harfistka Jana Vidrih, vokalistka Urška Starovasnik, p. Janez Ferlež z mladimi, MePZ KD Videm, odlična pevka Anita Kralj, ki je zapela tudi v družbi svojega učen-

Stran 10 ca Alena Krajnca. Presenečenje prazničnega večera pa je bil zagotovo izjemen umetnik mag. Oto Vrhovnik s čudežnim saksofonom, mednarodno priznan pedagog in solist, ki ustvarja in poučuje na Dunaju. Zbrane na koncertu sta posebej pozdravila župan občine Videm Friderik Bračič in videmski župnik p.

Tarzicij Kolenko.

ZDRUŽILA JIH JE LJUBEZEN DO

GLASBE

Alen Krajnc, umetniški vodja MeMPZ sv. Vida in idejni vodja koncerta, je po uspelem dogodku dejal: »Vsak človek v miru naj živi, ljubezen druži naj ljudi. In tista ljubezen, ki je vse skupaj družila v nedeljo, 13. januarja, je bila ljubezen do glasbe. Glasba je umetnost, ki doseže srce s pomočjo misli in vznemiri misel skozi srce. Upam, da smo z izborom koncertnega

Občinstvo je bilo navdušeno ob nastopu svetovno znanega in priznanega saksofonista mag. Ota Vrhovnika.

Alenu Krajncu, idejnemu vodji novoletnega koncerta, se je na odru pri petju pridružila njegova učiteljica orgel Anita Kralj.

repertoarja opisano dosegli tudi v srcih in mislih vsakega izmed vas.

Sedaj ko je vse skupaj za nami, hvala sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali pri uresničitvi tega projekta, hvala staršema za podporo, Janezu Ferležu, Jožetu in Renati Kozel ter Juretu in Blažu Horvatu za tehnično pomoč pri pripravi večera.

Hvala vam, dragi glasbeni kolegi, da ste prišli med nas, in hvala, spoštovano občinstvo, da ste nas poča-

stili s svojim obiskom in nas obiskali na tem novoletnem koncertu. Vaš obisk si štejemo v posebno čast.

Sreča je tisto, prav tisto, česar si vsakdo želi. Sreča ne izhaja iz bogastva ali moči, temveč je temelj pristnih odnosov, ki jih delimo z ljudmi, katere cenimo in spoštujemo. Vsem vam iz srca želim, da prav ta sreča, poleg obilice dobre glasbe seveda, v prihajajočem letu spremlja tudi vsakega izmed vas.« TM

Šestič na odlični prireditvi Veselo na jožefovo Odlični harmonikarji Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so v soboto, 16. marca, v dvorani Pan v Kidričevem poskrbeli za še eno odlično humanitarno, zabavno in glasbeno prireditev z naslovom Veselo na jožefovo. V družbi številnih nastopajočih glasbenikov, mladih talentov, humoristov, članic aktiva žena TD Klopotec Leskovec v Halozah, ptujskih soroptimistk, zlatarskega mojstra Srečka Bedrača in plesalcev iz FS Anton Jože Štrafela Markovci in Bednje na Hrvaškem je zdaj že tradicionalna prireditev presegla vsa pričakovanja.

Piko na i so dodali še v kolektivu restavracije Pan, ki je ves večer skrbel, da je bilo več kot 400 obiskovalcev dobro postreženih in na koncu zelo zadovoljnih. Del izkupička od prireditve so

Jožeki letos podarili klubu Soroptimist Ptuj, ki počasi zaključuje zbiranje sredstev za nakup mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice, kar je že dalj časa nujno potrebno. Hkrati bi nakup

Posebej zanimiva je bila tudi letošnja zlatarska delavnica, v kateri se je predstavil zlatar Srečko Bedrač iz Vidma in za posebno nagrado prireditve podaril svoj izdelek – unikatno zapestnico.

potrebnega digitalnega medicinskega aparata, ki omogoča

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

varno in hitro diagnosticiranje raka na dojki, tudi omo-

Stran 11

V skupini Veseli Jožeki so se odločili, da letos posebno nagrado podelijo mlademu talentiranemu članu Blažu Glogovčanu.

Foto: Ivo Švajgl

gočil, da bodo te preglede lahko še naprej opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Jože Hrga je ob tem izrazil zadovoljstvo, da lahko skupina Veseli Jožeki sploh pomaga v tako pomembnem projektu, ki po njegovem potrebuje podporo širše skupnosti in jo k sreči tudi ima, kar je potrdila predsednica ptujskega kluba Soroptimist Breda Žgeč.

Sicer pa je jožefovo v naših krajih od nekdaj povezano s praznovanjem, saj je bilo v preteklosti povsem običajno praznovanje godu ali – kot so rekli ljudje praznovanju – »godovna«, rojstni dnevi se niso proslavljali. To tradicijo zdaj ohranjajo Veseli Jožeki, ki jim je na letošnjo prireditev uspelo pripeljati veliko odličnih slovenskih glasbenikov in mladih talentov, ki so se na velikem odru dobro znašli.

Za dobro voljo in pravo štajersko zabavo ter smeh so na 6. glasbeno-humanitarni prireditvi skrbeli: Veseli Jožeki, ansambel Namig, mladi pevci iz OŠ Videm, fantje iz Kungote, Delegati in Podvinčani iz sosednje Hrvaške, pevci Toti štirje iz Dornave, ansambel Evazija,

ansambel Blaža Hamerška, Pajdaši, Toni Sotošek s sinovi, ljudski godci KD Videm, ansambel Prleški kvintet, Vera&Originali iz Celja, Štajerski vihar, Zlatih 6 ter humoristi Mateja, Matej in Peter iz KD Leskovec. Pridružile so se jim še članice TD Klopotec Leskovec v Halozah, ptujske soroptimistke in zlatarski mojster Srečko Bedrač iz Vidma. Prireditev sta povezovala Tatjana Mohorko in Peter Kirič, za ton je poskrbel Janko Šmigoc, za televizijsko snemanje pa ekipa SIP TV. Navdušenja nad še eno uspelo prireditvijo Veseli Jožeki niso skrivali, vodja skupine Jože Hrga se je zahvalil vsem nastopajočim ter številnemu občinstvu, posebej pa županoma občin Videm in Kidričevo, Frideriku Bračiču in Antonu Leskovarju, županu občine Bednja Mirku Bistroviću, ki je letos s seboj pripeljal veliko skupino ljudi, ter hkrati vsem donatorjem prireditve, med njimi tudi podjetju Talum iz Kidričevega.

S spominskimi značkami so Veseli Jožeki izkazali pozornost trem vztrajnim članom: Izidorju Hrgi, Blažu Lesjaku in Andreju Gabrovcu, poseb-

Lepih slovenskih melodij in starih ljudskih pesmi na odru prireditve Veselo na jožefovo ni zmanjkalo, za nepozaben dogodek pa so zaslužni Veseli Jožeki.

Pogled med goste prireditve, ki so uživali v izbranem zabavno-glasbenem programu.

Dišalo je tudi po prazničnem pecivu, ki so ga posebej za prireditev spekle žene in dekleta iz TD Klopotec Leskovec v Halozah. Svojo mizo so obložile še z velikonočnimi dobrotami in pisankami.

no nagrado pa je prejel Blaž Glogovčan, mlad talentiran glasbenik, ki glasbo preprosto obožuje in se v skupini več

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

kot odlično znajde.

TM Foto: Ivan Švajgl

Stran 12

Naših devetdeset let Letos praznuje KD Franceta Prešerna Videm devetdeset let.

Leta 1923 sta začeli delovanje gledališka in tamburaška sekcija. Ogromno amaterskih kulturnih delavcev se je zvrstilo v društvu v teh 90 letih. Več o delu gledališke in tamburaške sekcije od nastanka do letos boste izvedeli v naslednji številki Našega glasa, ko bo praznovanje na višku.

Tokrat pa o premieri Partljičeve pokopališke komedije Nasvidenje nad zvezdami, ki je bila 19. januarja v Vidmu.

Najprej si oglejte nekaj foto-

grafij, ena od teh je pred premiero nastala v garderobi, v zaodrju. Tudi to je del predstave, brez katerega predstave ne bi bilo.

Igra je zelo uspela. Zadovoljni so bili tako oblikovalci kot gledalci.

Iz zaodrja …

Letošnjo predstavo je oblikovala številna ekipa, 14 igralcev in pet drugih gledaliških delavcev. Igrali so: Metka Ostroško, Srečko Bedrač, Biserka Selak, Andrej Forstnerič, Boris Vegan, Mirko Rihtarič, Bojan Trafela, Nuša Sitar, Eva Sedlašek, Andreja Murko, Mojca Kamenšek, Karolina Horvat, Ivan Lukačič in Matic Bedrač.

Predstavo so pomagali oblikovati šepetalka Ančka Selak, tehnik Miran Ostroško, sceno je izdelal Roman Kociper, poslikala jo je Doroteja Širovnik, vstopnice pa je gledalcem ponudila Milenka Gabrovec. Predstavo je režirala Metka Ostroško.

GLEDALCI O PREDSTAVI Zlatka iz Lancove vasi: »Dobri so bili kot vedno. Vsako leto jih gledam, nobene predstave ne zamudim.«

Na predvečer kulturnega praznika so se Videmčani zbrali v Drvarnici, kjer je svoja dela razstavil slikar Zlatko Lazar iz Kicarja.

Anica iz Kamnice: »Čudovita predstava. Sem se že dogovorila za gostovanje pri nas.« Alen z Dravinjskega Vrha: »Zelo dobro! Predstavo si bom ogledal še enkrat in jo fotografiral.« Marija iz Vidma: »Čestitam vsakemu posebej za odlično opravljeno delo. Videmski igralci vedno znova pokažejo, da znajo. Vesela sem, da nadaljujejo delo videmskega gledališča, ki bo letos slavilo 90 let. Še veliko dobrih predstav jim želim.« Marija Černila NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Utrinek s proslave ob kulturnem prazniku, ko se je nastopajočim in predsedniku KD Videm ter slavnostnemu govorniku pridružil še slikar Zlatko Lazar.

Stran 13

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku – kultura je tudi poštenost Na predvečer kulturnega praznika smo se Videmčani zbrali v naši Drvarnici in odprli razstavo slikarja Zlatka Lazarja iz Kicarja. Slikarja je predstavila Manja. Izvedeli smo veliko o njegovem življenju in delu. Kulturne utrinke so dodali tamburaši, pevka Milenka in recitatorki Manja in Biserka. Bilo je kratko, a zelo lepo.

Ogledali smo si čudovite slike slikarja Zlatka in izvedeli, da tudi okvire zanje dela sam in tako naredi piko na i. Ni nas bilo veliko. Škoda!

Po končani prireditvi smo se družili in klepetali.

Poseben problem našega kulturnega društva so neprimerni pogoji za delo nekaterih skupin. Moramo biti pošteni in priznati, da imamo za vaje na voljo tople, brezplačne prostore. Dobimo tudi dotacijo za naše delo. Je pa res, da pripravljene stvari (gledališke igre, koncerte) predstavimo

na odru in v dvorani, ki je neprimerna. Člani kulturnega društva si že veliko let želimo primerno dvorano za kulturno produkcijo. Ko smo praznovali 80 let delovanja, smo bili prepričani, da bomo novo dvorano dobili ob 90-letnici našega delovanja. Pa nič! Mogoče pa bo ob 100-letnici.

Slavnostni govornik ob kulturnem prazniku v naši občini je bil predsednik KD Videm Jože Šmigoc. Ne morem mimo kratkega povzetka govora o kulturi in poštenosti, s katerim nas je presenetil kot že tolikokrat.

Povedal je: »S kulturo je že tako: mnogi o njej veliko govorijo, a jo imajo le na jeziku in svoje vsakdanje življenje živijo daleč od nje. Saj je lepo brati o tem, kaj nekdo reče o kulturi, a pomembnejše je, da jo vpletamo v svoje življenje. Pri tem sploh ne gre za to, da moramo hoditi na

koncerte, razstave, gledališke predstave, da moramo prepevati v kakem pevskem zboru ali igrati v orkestru. Kultura je reči dober dan človeku, ki ga srečamo. Zelo nekulturno je, če na samotnem sprehodu srečaš nekoga in gre mimo tebe, kot da bi bil zrak.

Kultura je tudi poštenost.

Tudi to je nekaj, kar človeku privzgojimo od malih nog.

Ampak kako bomo uspeli naše najmlajše prepričati, da morajo biti pošteni, če pa najvidnejši politiki s svojim dejanjem kažejo, da se splača vse kaj drugega, samo poštenost ne? In ko jih zalotijo pri nečednostih, je njihov izgovor ta, da je tudi tisti, ki jih je zalotil, pravi fakin.

Ne upajo si priznati, da so lopovi; pomen svojih dejanj poskušajo zmanjšati s tem, da kažejo na vse druge podobne.

Motiti se je človeško. Ampak kulturno je, da človek svojo napako prizna, ne pa da

zmotam doda še laž.

Lahko bi naštevali, kje vse se kultura prepleta z našim življenjem. Večji del kulture nas namreč določa, da smo ljudje, ne živali. To je tisti del kulture, ki je sestavni del našega vsakdanjika. Potem pa je tukaj še tisti del kulture, kakršnega gojijo umetniki, ki naše življenje plemenitijo.

Pomnili jih bomo in jih cenili še dolgo, pozabili pa tiste, ki nam danes lažejo in nas hočejo žejne prepeljati čez vodo.

Spoštovani, hvala, da ste se nocoj udeležili naše majhne prireditve, da bi z nami počastili slovenski kulturni praznik. Prepričan sem, da ste z nami, ker vam je z nami prijetno. Člani KD Videm pa vam obljubljamo, da se bomo še naprej trudili, da v svoje in vaše življenje kdaj pa kdaj prinesemo kanček veselja in umetniškega užitka.« Marija Černila

Pohod po Srakačevi poti 8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik, ki ga v Vidmu že nekaj let počastimo s pohodom po Srakačevi poti. Letos smo se podali na pot v čudovitem zimskem jutru.

Pot nas je izpred Drvarnice vodila v Pobrežje, do rojstne hiše Franceta Forstneriča, od tam pa mimo vaškega doma Pobrežje v Šturmovce.

Na Petrovi domačiji so nas že čakali prijazni domačini, ki so nam postregli z ruj-

no kapljico, čajem, nista pa manjkali niti gerpa in gibanica. Ogledali smo si tudi notranjost Petrove domačije.

Po počitku smo se odpravili nazaj proti Vidmu, kjer smo se poslovili in si obljubili, da se v še večjem številu snidemo na naslednjem pohodu, ki bo junija v sklopu občinskega praznika.

Marko Vinko, Sekcija za kulturne poti KD Franceta Prešerna Videm

Na Srakačevo pot v čudovitem zimskem jutru

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Foto: Marko Vinko

Stran 14

Občni zbor KD Franceta Prešerna Videm Volilni zbor članov KD Franceta Prešerna Videm je bil v soboto, 2. marca, v videmski dvorani. Ob devetdesetletnici našega društva smo pripravili lep občni zbor. Popestrili smo ga s kulturnimi vložki vseh sekcij, sprejeli nov statut društva, izvolili nov upravni in nadzorni odbor in se nazadnje poveselili.

Ugotovili smo, da nas je 99 vseh članov, da se nas je zbralo 65 in da smo v novi odbor izvolili nekaj novih in nekaj starih članov. Pohvalili smo delo starega odbora in predstavili delo sekcij za leto 2013. Bili smo zadovoljni z opravljenim delom.

Pozdravila sta nas tudi župan Friderik Bračič in predsednik odbora za negospodarstvo Brane Kolednik. Pohvalila sta delovanje vseh enajstih sekcij društva. Župan je na vprašanje predsednika Jožeta Šmigoca glede gradnje dvorane povedal, da je problem s prostorskim načrtom, v katerem je dvorana že načrtovana.

Spodbudil nas je, naj se borimo za gradnjo dvorane. Ve, da imamo za vaje primerne prostore, ki pa niso primerni za nastope in da so nas v tem pogledu nekatere občine prehitele.

Kulturniki in predstavniki lokalne oblasti se bomo tru-

dili, da bomo uspeli s pridobitvijo novih prostorov za kulturo in tako začeli novo

obdobje na tem področju.

Marija Černila

V videmski občinski dvorani je bil 2. marca jubilejni, 90. občni zbor KD Franceta Prešerna Videm.

Foto: JŠ

Janko Jerenko in Nežka Lubej med zaslužnimi kulturniki Svet ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je decembra, na predvečer obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v Narodnem domu na Ptuju pripravil osrednjo prireditev z naslovom Ta veseli dan kulture. Predstavili so dosežke kulturnih društev OI Ptuj na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju ter podelili priznanja za leto 2012, med nagrajenci pa sta bila tudi Janko Jerenko in Nežka Lubej, dolgoletna člana in prizadevna strokovna vodja v FD Lancova vas.

Dobitniki priznanj za leto 2012 v družbi Zlatke Lampret (prva z leve), predsednice Sveta OI JSKD Ptuj. Med nagrajenci sta bila tudi Janko Jerenko (prvi z desne) in Nežka Lubej (tretja z desne).

Na prireditvi Ta veseli dan kulture je zaplesala tudi starejša odrasla skupina FD Lancova vas, ki se je lani uvrstila na državno srečanje FS v Beltince.

Foto: arhiv FD Lancova vas

Priznanja Sveta OI JSKD se podeljujejo društvom, zvezam ali posameznikom za dolgoletno delovanje in za posebne dosežke na tem področju, med dobitniki priznanj za najzaslužnejše kulturne delavce pa sta bila

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

tudi Janko Jerenko in Nežka Lubej, ki skrbita za strokovno delo FD Lancova vas.

V obrazložitvi smo lahko med drugim slišali, da je Janko Jerenko eden izmed ustanovnih članov FD Lancova vas, ki bo letos obeležilo

Stran 15 30-letnico svojega delovanja.

Kmalu je postal predsednik društva in to funkcijo zavzeto opravljal vrsto let. Najprej je bil aktiven plesalec, nato pa je postal strokovni vodja odraslih FS v domačem društvu. Nežka Lubej, ki s FD Lancova vas sodeluje vse od ustanovitve društva, pa je fol-

klorni dejavnosti zapisana že 50 let. Prav na njuno pobudo je društvo v letih 1991– 1993 ob pomoči priznanih strokovnjakov, prof. Mirka Ramovša, dr. Marije Makarovič in dr. Aleša Gačnika, raziskalo plese, oblačilno kulturo in pustne like domačega kraja. Leta 2003, ob 20-letni-

ci društva, je tako izšla knjiga Dediščina Lancove vasi in okolice: noša, plesi in maske, ki je plod omenjene raziskave.

Na slovesnosti so se predstavile tudi skupine, ki jim je v lanskem letu uspelo doseči državno raven, med njimi pevci Trta KUD Maksa Fur-

jana Zavrč, starejša folklorna skupina FD Lancova vas, Komorni moški zbor Ptuj in Smo teater Majšperk. Čestitka nagrajencema! Prav gotovo bo prejeto priznanje spodbuda za nadaljnje strokovno delo!

P. Krajnc

Rožmarinovci skozi zimo Folklorna skupina Rožmarin Dolena, ki deluje že 33 let, se lahko pohvali s številnimi uspehi. Jesen je bila kar naporna, zraven rednih vaj je sledilo veliko nastopov, projektov in kar dve gostovanji v tujini.

V oktobru smo se predstavili in popestrili večer tujim turistom v hotelu Primus na Ptuju. Bilo je zelo zanimivo in pestro, saj so gostje z nami tudi zaplesali. Nastopili smo v Podgorcih. Oktobra praznujemo tudi zahvalni dan oz. zahvalno nedeljo in tako smo se skupaj s TD Klopotec Soviče - Dravci podali v Avstrijo, v Lipnico, na zahvalno nedeljo. Predstavili smo se z domačimi plesi in običaji. Številno občinstvo nas je sprejelo z navdušenjem. Želimo si še več takšnih uspehov in gostovanj.

November je zraven rednih vaj spet prinesel nastope in gostovanje v tujini, ponovno pa smo zaplesali v hotelu Primus.

Sodelovali smo tudi na dobrodelnem koncertu To so prijatelji moji, ki ga je organiziral Center tradicijske kulture Varaždin. Koncert je bil namenjen deklici Anji, plesalki omenjenega centra, ki je žal zbolela za levkemijo. Vabilu smo se seveda z veseljem odzvali in pomagali, prav tako smo zbirali

sredstva za Anjo. Skupaj z nami so nastopili še folkloristi iz Madžarske in Srbije, s katerimi prijateljujemo že nekaj let. Takšnih koncertov se bomo zagotovo še udeležili; kultura namreč ne pozna meja in prepozna topel stisk sočloveka. Varaždinčani so si dlani ogreli ob štajerskih in koroških plesih. December, čas, ko se vse nekako umirja in raste energija za nove podvige in načrte, je bil namenjen predvsem rednim vajam in druženju.

Rožmarinovci so v Podgorcih občinstvo navdušili s primorskimi plesi.

V NOVO LETO S PONOVOLETNIM SREČANJEM V DOLENI

V novo leto smo stopili s tradicionalnim ponovoletnim srečanjem v domu krajanov v Doleni. Bilo je veselo in pestro. Zima, ki je svoje prave zobe pokazala dokaj pozno, nas seveda ni pregnala, saj smo mi pregnali njo. Zdaj že lahko govorim o pustnem času, ki je za nas poseben čas. Zahvaljujem se plesalcem in plesalkam, ki so skrbno nabrali bršljan za

Na zahvalno nedeljo so rožmarinovci nastopili v sosednji Avstriji, v Lipnici.

jureka, in aktivu žena, ki ga je sešil.

Pustne norčije so se začele z otvoritveno povorko na Ptuju. Jurek in rabolj sta odganjala zimo, mi pa plesali za dobro letino. Med pustnim rajanjem smo nastopili tudi

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

na predstavitvi pustnih likov na Mestnem in Slovenskem trgu na Ptuju, prav tako nas je pot ponesla na glavno povorko na Ptuj. Pustni ponedeljek je bil tradicionalno namenjen povorki v domači občini Videm. A

Stran 16

Na dobrodelnem koncertu v Varaždinu

Zimo smo preganjali tudi na Ptuju.

s pustnim rajanjem letos nismo zaključili na pustni torek, svoja pustna lika smo popeljali še v Dobovo, kjer pusta pokopljejo malo kasneje kot pri nas. Zahvaljujem se tudi Stanku Veganu, ki nas je skupaj s TD Klopotec Soviče - Dravci popeljal na to pot.

Hrvaškem. Plesalci iz Dolene smo se vozili v Varaždin, plesalci iz Varaždina pa v Doleno. Zgodba je bila zanimiva, saj je glavna solistka plesala skupaj s Hrvati, kjer se je v koreografiji poročila, a nikakor ni zapustila svoje prve in prave ljubezni. Na koncu se je vrnila nazaj k njemu – Slovencu.

Rožmarinovci smo predstavili pester program in pestrost kostumov, ki jih premore naše društvo. Zaplesali smo uskoške plese iz Bojancev v Beli krajni, štajerske plese ob jurjevanju, haloške plese ob pustu, plese z Goričkega in zaključili ob zvokih tamburic s plesi iz Razkrižja in okolice.

Prijatelji iz Varaždina so dlani polne dvorane v KPC Majšperk ogreli s plesi iz Međimurja, Turopolja in Zagorja.

Z nami so nastopili tudi naši najmlajši plesalci in seveda ljudski pevci.

Zahvaljujem se vsem nastopajočim, obiskovalcem, občini Videm in županu Frideriku Bračiču za topel sprejem naših gostov, županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin, vsem sponzorjem in donatorjem, Maji Glaser Bedenik, ki je celotno zgodbo povezala in organizirala, Jani Potočnik za velik del organizacije, aktivu žena, ki je pomagal pri

ROŽMARINOVI KORAKI DOBROTE

Čeprav malo utrujeni od napornih pustnih dni nikakor nismo počivali. Pred nami je bil velik projekt. Ko smo novembra gostovali na dobrodelnem koncertu v Varaždinu, se je naši mentorici Maji Glaser Bedenik porodila ideja o prav tako posebnem dobrodelnem koncertu. Pomagali smo

dvema dijakoma, ki se v teh težkih časih težko znajdeta.

Zgodbo Rožmarinovi koraki dobrote smo pisali vse od decembra do dneva prireditve, 9. marca. K sodelovanju smo povabili CTK Varaždin, glasbeni sestav Carevi, prav tako iz Varaždina, tamburaše KD Cirkulane in pa seveda vse sekcije folklornega društva Rožmarin Dolena.

Zgodbo o ljubezni, ki so jo skozi večer peljali trije solisti Mateja Kuhar, Bojan Glaser in Davorin Sabljak, plesalec CTK Varaždin, je bila sestavljanka ljubezenskih prizorov, ki so jo prepletli vsi nastopajoči.

Vaje so potekale na obeh straneh meje, tako pri nas v Doleni kot v Varaždinu na

Pustne norčije smo zaključili na fašenku v Dobovi.

Fotografije: arhiv FD Rožmarin Dolena

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

pogostitvi in organizaciji programa, ter mojstrom v KPC Majšperk. Zahvala gre tudi akademski folklorni skupini Študent in KD Desternik za izposojo manjkajočih kostumov.

Prav gotovo smo naredili izjemno stvar, pomagati nekomu v stiski ni malo, ampak veliko dejanje. Takšnih projektov bomo organizirali še več, saj je kultura tista, ki nas povezuje in nam daje energijo za nadaljnje poti.

Zagotovo pa sedaj ne bomo počivali, pred nami so novi projekti, revije, gostovanja.

Delujemo pod geslom Vsi za enega, eden za vse, kar je najpomembnejše. Naj zaključim s staro jurjevsko pesmijo: Zima se je poslovila, vse lepo že zeleni, dekle rožice nabira, ko njegov se god slavi.

Bojan Glaser

Stran 17

Ljudski pevci še ohranjajo domače pesmi iz Haloz Ljudski pevci FD Rožmarin Dolena so zagotovo nepogrešljivi del našega društva. Prepevajo stare ljudske pesmi z območja Haloz in so zagotovo redkost pravega arhaičnega ljudskega petja.

Pevci so zelo aktivni kljub njihovi starosti. V jesenskih mesecih so se predstavili na kar nekaj nastopih, tako doma kot tudi čez meje naše občine. V februarju so skupaj s folklorno skupino organizirali večer ljudskega petja pod naslovom Zapojmo prijatli, naj pesem doni. Prireditev je potekala v okviru kulturnega praznika in je zagotovo

uspela. Pevci se tako srečajo, si zapojejo in zagodejo, tako kot znajo, in moram priznati, da je lepo uživati ob lepi domači ljudski pesmi. Sami pravijo, da pojejo za svojo dušo, in prav je tako. S svojimi nastopi nas vedno znova razveselijo in upam, da bodo še naprej tako vztrajno delovali.

Bojan Glaser

Ob slovenskem kulturnem prazniku se je znova prepevalo ...

Foto: arhiv FD Rožmarin Dolena

Trikraljevski večer ljudskih pesmi in viž V Lancovi vasi je v nedeljo, 6. januarja, potekalo tretje srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, ki ga je organiziralo FD Lancova vas. V doživetem glasbenem večeru so se predstavili mladi pevci, pevke in muzikanti domačega društva ter nekateri povabljeni gostje.

V FD Lancova vas že vrsto let posebno skrb namenjajo tudi ljudskemu glasbenemu izročilu. Pred tremi leti se je porodila ideja, da bi organizirali večer ljudskih pesmi in viž tudi v Lancovi vasi, sreča-

nje pa so simbolično povezali s trikraljevskim koledovanjem.

Letos so se tako na tretjem srečanju pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, ki je potekalo Zbrani so lahko ta večer prisluhnili tudi zvoku citer, na katerih se je predstavila citrarka Petra Grabrovec iz Podlehnika.

Foto: Rado Škrjanec

S poskočnimi vižami so se predstavili tudi muzikanti FD Lancova vas.

Fotoarhiv FD Lancova vas

na sam praznik svetih treh kraljev, poleg pevk, mladih pevcev in muzikantov FD Lancova vas predstavili tudi povabljeni gostje: citrarka Petra Grabrovec iz Podlehnika, pevke sestre Nedeljko KD Podgorci, pevci KD Cirkulane, Stoperška banda DU Stoperce, pevci KUD Franc Ilec Loka - Rošnja, glasbenopevska skupina Pustrovžeki KUD Kebelj in pevska skupi-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

na Taščica iz Rač.

Prireditev si je ogledala tudi strokovna ocenjevalka pevcev in godcev Adriana Gabrščik, posnela pa jo je tudi Vesna Sever, ki na Radiu Ognjišče pripravlja oddajo Pevci zapojte, godci zagod'te. Gostje, gostitelji in obiskovalci glasbenega večera so se ob koncu poslovili s skupno pesmijo.

PK

Stran 18

Častitljivih 105 let Julijane Turk Snežno obarvan februarski dan je bil nadvse svečano obarvan dan. V dobri družbi smo se veselili s slavljenko Julijano Turk njenega visokega življenjskega praznika. 13. februarja je gospa Julka, kot ji pravijo mnogi, doma iz Velike Varnice v občini Videm, praznovala že 105. rojstni dan. Razveselila se je obiska mnogih, tudi župana videmske občine Friderika Bračiča, Bernarde Galun iz videmske župnijske Karitas, Brigite Polanec iz občinske uprave, nekaterih sorodnikov in prijateljev ter številnih novinarjev, ki jih je dolga življenjska zgodba slavljenke kar malo ganila.

Julka, ki je velik del svojega življenja preživela v vinorodnih Halozah, v Veliki Varnici, zadnjih nekaj let živi pri hčerki Slavici Grabrovec v Mariboru, ki zanjo zelo lepo skrbi in jo osrečuje vsak dan znova. Julkina življenjska zgodba je povezana s Turkovo družino, v kateri je bilo pet otrok in Julka je bila ena od njih, polna energija, življenjskega optimizma, delavna in pokončna haloška ženica, ki je skozi življenje okusila dobro in slabo. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, nato je v tistih časih obiskovala še nižjo gimnazijo.

V Repiščah pri Leskovcu se je izučila za šiviljo in potem doma veliko šivala, kar koli so jo domačini pač prosili, tudi poročne obleke, se je spominjala na svoj 105. roj-

stni dan. A samo s šivanjem se ni dalo preživeti, zato je morala poprijeti za vsa dela na veliki kmetiji. Bila je srečna, da so ji veliko pomagali tudi otroci in dobri sosedje.

JULKA IMA 9 VNUKOV, 15 PRAVNUKOV, 2 PRAPRAVNUKA

Zmeraj je bila rada v družbi veselih ljudi, pogosto je bila na obisku v sosednjem Ivancu na Hrvaškem, kjer je tamkajšnje žene učila našivavanja prtičkov. In še in še bi lahko naštevali.

Srečne trenutke je delila s svojimi tremi otroki, hčerki Marijo, ki z družino živi v Kanadi, in Slavico, sin Janez pa je žal že pokojni. Ponosna je na vseh devet vnukov, ima že 15 pravnukov in dva pra-

Šopek orhidej za najstarejšo občanko občine Videm

pravnuka, in posebej zanimivo je, da vse dobro pozna po imenih in je še kako vesela njihovega obiska.

Za seboj ima težko, a vendar bogato življenje, polno lepih, nepozabnih spominov.

Obujala jih je tudi ob našem obisku in se spomnila mnogih dogodkov iz otroštva, mladosti, župana Bračiča pa

je mami danes v veliko oporo in zelo lepo skrbi zanjo in za njeno zdravje. Zanimivo je tudi, da Julka pri zdravniku ni bila velikokrat, v bolnišnici še sploh ne, časopise prebira še brez očal, rada gleda televizijo in je na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki. Ob svečanih dogodkih pa se Julka tudi rada zavrti

Torta za Julko, ob njej pa hčerka Slavica in župan Bračič

Vesela družba z videmskim županom na Julkinem praznovanju 105. rojstnega dne

je povprašala tudi o ljudeh, ki še živijo v Veliki Varnici in okolici.

Da je bila zelo skrbna, delavna in dobra mama, velikokrat pa tudi stroga do svojih otrok, ki jih je pošteno vzgojila in pomagala do kruha, se je ob maminem prazniku spominjala hčerka Slavica, ki

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

in tokrat je na ples povabila župana Bračiča, ki ji je ob strani stal tudi pri zdravici in pri pihanju svečke na torti.

Ob obisku pa je slavljenki, ki je mimogrede tudi najstarejša v videmski občini, podaril šopek orhidej, nekaj sladkih dobrot in Zbornik občine Videm.

Stran 19 NJENA STA PESEM IN DOBRA VOLJA

In kakšen je Julkin recept za dolgo življenje? Povedala nam je, da posebnega recepta za to nima, ob tem pa vendarle dodala: »Mene zdravje

drži pokonci. Kot mi je svetoval zdravnik, vsako jutro malo potelovadim, gibam se po stanovanju, da preženem kratek čas, si veliko, veliko prepevam in zmeraj sem dobre volje. Pri hrani pa

nisem izbirčna in rada imam preprosto hrano – krompir, najbolj pa kislo juho.« Ob slovesu je vsem zaželela zdravja in da bi dolgo živeli.

S svojo srčnostjo in dobro voljo pa je poskrbela, da bo

vsem zbranim spomin na njen visoki življenjski praznik ostal v lepem spominu.

Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

105-letno Julijano obiskal župnik Edi Vajda Naša faranka Julijana Turk je 13. februarja praznovala 105. rojstni dan. Vse življenje je trdo delala na majhni kmetiji v Veliki Varnici in skrbela za tri otroke.

V veselje ji je bilo tudi šivanje. Vse stiske in preizkušnje je premagovala z dobro voljo in zaupanjem v Božjo pomoč. Sedaj živi pri hčer-

ki Slavici v Mariboru ter je še vedno bistrega duha in dobrega zdravja. Z veseljem zapoje in se druži s prijatelji.

Ob njenem prazniku smo jo obiskali tudi prostovoljci Karitas z župnikom Edijem Vajdo, ki je ob tej priložnosti daroval sv. mašo.

AV

Slavljenko so ob njenem prazniku obiskali tudi prostovoljci Karitas iz župnije sv. Andraža v Leskovcu z župnikom Edijem Vajdo.

Foto: AV

V spomin velikemu domoljubu duhovniku Antonu Vogrincu, našemu občanu Ob potepanju po naši lepi domovini doživiš tudi kakšno p re s e n e č e n j e . Do s t i k r a t misliš, da našo majhno deželo dobro poznaš. Zgodi pa se, da doživiš presenečenje, da ne rečem, večkrat si celo šokiran, da je kaj takega mogoče – na primer kostnica v Libeličah.

Libeliče so pomembne tudi za našo narodno zgodovino. Po prvi svetovni vojni so Libeliče na osnovi koroškega plebiscita pripadale Avstriji. Z dolgotrajnim uporom pa so vaščani dosegli, da so bile Libeliče po koroškem plebiscitu oktobra 1922 priključene k Jugoslaviji. Največ zaslug za priključitev je

imel župnik Anton Vogrinec, rojen v Zgornji Pristavi.

V Zborniku občine Videm iz leta 2011 je tudi poglavje Spomin na znane osebnosti videmske občine. V tem delu je naveden tudi duhovnik, teolog in cerkveni pisec Anton Vogrin, rojen v Zg. Pristavi 4. junija 1873. Ker je bil zelo narodno zaveden Slovenec, bi rad dodal nekaj podatkov o njem.

Anton Vogrinec je služboval v Libeličah na Koroškem od leta 1902 do 1947. Veliko je pripomogel, da so Libeliče leta 1922 pripadale kraljevini Jugoslaviji. Po prvi svetovni vojni je bil na Koroškem prisoten problem meje med

Avstrijo in novonastalo državo kraljevino SHS – Jugoslavijo.

10. oktobra 1920 je večina krajanov glasovala za priključitev k Jugoslaviji. Vendar so bile Libeliče zaradi neugodnega plebiscitnega izida priključene k Avstriji. Ta krivična odločitev je Libeličane spodbudila k uporu, pri katerem je imel največ zaslug ravno Anton Vogrinec. Že 12. novembra 1918 so Libeličani na pobudo g.

Vogrinca ustanovili narodno stražo, ker so se do plebiscita vrstili razni napadi Avstrijcev na slovensko govoreče ljudi. Prišlo je celo do streljanja in telesnih poškodb.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Anton Vogrinec

Po plebiscitu so bili pritiski Avstrijcev še močnejši, zato so se Libeličani pogosto upirali. Župniku Vogrincu ter še drugim gre največ zaslug za internacionalizacijo proble-

Stran 20

Libeliče

ma in Libeliče so bile dodeljene Jugoslaviji. Zaradi groženj, tudi s smrtjo, je moral župnik Vogrinec marca 1921 pobegniti v Jugoslavijo. Vrnil se je 1. oktobra 1922. leta.

Tudi v libeliški župnijski kroniki je župnik Vogrinec zapisal veliko o dogodkih v

času, preden je moral pred grožnjami pobegniti v Jugoslavijo. Konec dvajsetega leta je v kroniki zapisal: »V Libeličah je žalostno. Nemci so zagospodovali, to je krivica pred Bogom in svetim Martinom, patronom libeliškim.

Jaz bom moral bežati, ker mi z ubitvijo grozijo. Saj je tako

bolje, ker ne morem zdržati ponižanja. Toda, ker poznam Libeličane, kako jih vse to jezi, se kar bojim, da ne bo počilo … Hudi časi se obetajo …« Ena izmed njegovih misli je tudi: »Narod, ki dolgo živi pod tujo oblastjo, se počasi izgubi.« Še danes se Libeličani s spo-

štovanjem in hvaležnostjo spominjajo župnika Antona Vogrinca in poudarjajo njegove zasluge pri spodbujanju narodne zavesti pri takratnih kmetih in vaščanih, da so se uprli avstrijski oblasti in potujčevanju ter dosegli združitev z matičnim narodom. Zaradi teh zaslug pri spodbujanju k uporu so mu hvaležni Libeličani v vasi postavili doprsni kip.

Morda bi bilo prav, da bi tudi v občini svojega rojstva dobil spominsko ploščo.

Franjo Levstik

V sušcu v Vidmu V marcu ali sušcu se dogaja kar nekaj stvari, ki jih ne gre prezreti. Očitno je, da je sušec malo pozno začel »sušiti« zemljo, saj se zima ni dala ugnati. Marec je res natrpan z mnogo prazniki.

Ženske v ospredju

Eni bolj praznujejo dan žena, 8. marec, drugi materinski dan, ki bo 25. marca. Prvemu prazniku slava pojema, tudi zaradi ljudi, ki so ta praznik z mnogo banalnostmi razvrednotili. Materinski dan pa še vedno pridobiva, saj je materinstvo poklon življenju, ki ga imamo vsi radi. Prav je, da radi živimo in se veselimo življenja, ki je največji biser našega bivanja.

Med oba praznika lahko pripnemo to resnico: »Zakaj bi ugovarjal ženski? Tako enostavno je počakati, da spremeni svoje mnenje.« (Feydeau) Moški bi dodali za prvi ali drugi praznik: »Ženska nikdar ne vidi, kaj smo storili zanjo, vidi samo tisto, česar

nismo storili.« (Gorges Courteline)

Teden družine

Od 19. do 25. marca obhajamo teden družine. Družina je vrednota za verne in neverne ali manj verne, otroke in mladino, tudi za ostarele, ki so mnogokrat najbolj osamljeni. Spodbudna beseda velja posebej starejšim, ko se vračajo v svojih spominih – starejša ko je fotografija, mlajši smo videti. A mogoče ni res?

V tednu družine skušamo živeti kot družina. Starši, otroci, mladi, vsak lahko nekaj malega doda družinski sreči. Zavestno: v družini velja isto kot v vojski – »ko zguba napada drugo zgubo, bo vojna trajala neskončno dolgo«. Nekdo mora narediti preboj dobrote in ljubezni, s katero bo obogatil vso družino.

Za srečno življenje v družini smo dolžni skrbeti vsi.

Ne samo starši, stari starši,

ampak tudi otroci, zlasti mladi. Mnogi mladi čakajo, od kod bo kaj prišlo: od staršev ali države. Najrajši pa imajo »hotel mama«, ki je najbolj poceni in vse dobiš … Saj je prav in logično, da starši pomagajo, ne pa tako, da se mladi nočejo ločiti iz tega »hotela«, ki jim vse nudi.

Leta tečejo, kaj bodo ustvarili sami? Bog je vse poklical k odgovornosti, vendar ne tako, kot je napisal Quitzy: »Bog je rekel: Treba je deliti. Bogati bodo imeli hrano, revni pa dober tek.«

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Velikonočni prazniki

Med tednom družine je cvetna nedelja. Blagoslovili bomo presmece in oljke. Čeprav še na veliki teden ne bo spremembe v poletni čas, bomo vseeno imeli obrede velikega tedna ob 19. uri.

Sprememba ure je prav na samo veliko noč.

Župnijski dom Miha Drevenška

Če Bog da, bomo letos nadaljevali notranjo ureditev župnijskega doma, ki je potreben za župnijsko

Stran 21 pastoralo in bo dopolnitev Vidove kleti, za priložnostne razstave, srečanja in podobno. Mnogi že sprašujejo, kdaj se bomo lotili notranjosti. Vsem odgovorim, da takoj, ko bomo odplačali dolg za fasado. Upamo, da bomo lahko kmalu pristopili k delu. Seveda z našimi rednimi župnijskimi dohodki dolgo ne bomo prišili do konca. Zato bomo prosili ljudi dobre volje, da po svojih močeh prispevajo, da bomo lahko ta

dela v doglednem času zaključili. Ko bo dvorana končana, bo namenjena tudi za srečanja, prva obhajila ipd. Tudi ta projekt je korist župljanov, saj vse to ostane župniji in ljudem. p. Tarzicij Kolenko

Velika noč je največji praznik krščanstva.

Naše življenje naj prevevajo radost, upanje, veselje do življenja.

Ne, križi niso cilj, so pa pot do trdnosti in smisla življenja.

Najlepša beseda v tem času je ALELUJA. Videmski patri

Mladi o velikonočnih praznikih in praznovanju Tokrat sem mlade občane in občanke v anketi povprašala, kaj jim pomenijo velikonočni prazniki in kako jih praznujejo. pravi iz jedi, ki so bile blagoslovljene v soboto. Nedelja je dan, ko ostajam doma in praznujem praznik z družino.«

Foto: Urška Hercog

Borut Novak: »Velikonočni prazniki mi pomenijo druženje z družino in bližnjimi.

Skupaj pobarvamo velikonočne pirhe in imamo družinski zajtrk. Vsako leto pa tudi obiščemo babico.«

Foto: osebni arhiv

Anja Kmetec: »Velika noč mi predstavlja lep družinski praznik, ko se družina na veliko soboto zbere doma in pripravi velikonočne jedi, ki imajo vsaka svoj simbolni pomen. Nato jih odnesemo v cerkev k blagoslovu. V nedeljo, po sveti maši, sledi bogat velikonočni zajtrk, ki se pri-

Foto: Urška Hercog

Po navadi mama in sestra pobarvata velikonočna jajca, naslednje jutro pa se zberemo in pozajtrkujemo nežegnan žegen.«

Foto: Urška Hercog

Marko Pleskonjič: »Velika noč mi pomeni družinski praznik, ampak brez nekega striktnega religioznega pomena. V nedeljo imamo družinski zajtrk, popoldne pa obiščemo sorodnike.«

Foto: Urška Hercog

Matic Traper: »Velika noč mi predstavlja družinski praznik. Mama vsako leto pripravi unikatne pisanke in poskrbi za velikonočno vzdušje. V soboto pripravljeno košarico dobrot odnesemo k žegnu v cerkev, v nedeljo pa imamo vedno tradicionalen velikonočni zajtrk v krogu družine. V ponedeljek se celotna družina odpravi k sorodnikom, kjer skupaj poklepetamo in imamo družinski zajtrk.« Peter Cafuta: »V cerkvenem smislu mi praznik popolnoma nič ne pomeni, mi pa pomeni druženje z bližnjimi.

Foto: osebni arhiv

Nina Vindiš: »Velika noč mi pomeni predvsem druženje s sorodniki. S starši zjutraj pripravimo košarico, še vedno rada poslikam velikonočna jajčka, popoldan pa nesemo košarico v cerkev. Naslednje jutro se celotna družina zbere pri velikonočnem zajtrku. Že kar nekaj let imamo navado, da se na velikonočni ponedeljek celotna družina zbere pri babici v Ormožu.«

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Foto: osebni arhiv

David Beloglavec: »Osebno mi velika noč, kot drugi cerkveni prazniki, ne pomeni nič. Kot družina veliko noč preživimo čisto običajno.

Skupaj imamo zajtrk, tekom dneva oz. tedna pa na žegen pridejo tudi bližnji sorodniki.« Pripravila: Urška Hercog

Stran 22

Poučna pravljica Franc in Malika sta se spoznala na gasilski veselici. Francu je bila Malika takoj všeč. Veliko se je smejala, ni preveč govorila in imela je tako lepo rumeno obleko. Ko je bilo veselice konec, sta si obljubila, da se še vidita. Videvala sta se potem skoraj še dve leti, nato sta se poročila. Malika se je preselila na Frančev dom. Frančeva oče in mati sta jo lepo sprejela. Na kmetiji je bilo veliko dela za vse. Franc je bil vodja mehanične delavnice v mestu, po službi pa je pridno delal na kmetiji.

Malika je vsak dan opažala pri tašči spremembe. Odpeljali so jo k zdravniku, kjer so ugotovili težko bolezen. Tašča je umrla. Na kmetiji je nastala velika praznina.

Malika je bila ob taščini smrti zelo žalostna. Še bolj pridno je dela. Rodila je dva sinova, Jureta in Borisa. Hodila sta v šolo, doma pa rada postorila delo s traktorjem. Počasi so prebolevali taščino smrt, ko je nenadoma umrl še tast.

Franc je še vedno hodil v službo, Boris je študiral v Ljubljani.

Jurč, tako so klicali Jureta, je končal srednjo tehnično šolo. Malika je vedno težje opravljala svoje delo, ki ga je bilo vedno več.

Nekega dne se je po hudi bolezni poslovila za vedno.

Franc je ostal sam. Na kmetiji je bil še Jurč, ki se je poročil z Anito. Franc je dobil svojo sobo v spodnjih prostorih, tam je imel svoj televizor, stranišče. V kopalnici je bil vedno odveč. Včasih so sedeli za mizo, pa mu je Anita dala vedeti, da je odveč, ker bi se radi še

nekaj zmenili. Anito je pri Francu motilo veliko stvari.

Nekega dne mu je Jurč rekel: »Ata, rad bi prekril hišo in zamenjal okna. Prepiši mi kmetijo, da bom lahko dobil posojilo.« Franca je skrbelo, kako bo. Vedel je, da je tu še Boris, vedel pa je tudi, da ne bo dobro, če Jurču ne bo ugodil.

Dogovorili so se, da bodo šli na ptujsko sodišče in zapisali kmetijo Jurču in njegovi ženi.

Po opravljenem prepisu na sodišču so šli v bližnjo gostilno na kosilo. Sedeli so pri mizi, ko je Anita rekla Jurču: »Kaj čakaš?

Povej očetu, saj nimamo česa skrivati.« Jurču je bilo težko, a je vseeno spravil iz sebe: »Ata, z Anito sva se dogovorila, da boš šel v dom za starejše. Tam bodo skrbeli za te, tvojo sobo pa bosta lahko imela otroka. Prostor potrebujeta za študij. Kaj praviš?« »Saj se bomo zmenili doma. Pojejmo v miru,« je rekel oče Franc. »Nič se ne bomo zmenili doma. Jurč, povej mu, da je v domu že vse zmenjeno, da imava njegove stvari že v avtu,« je rekla Anita.

Francu se je zameglilo. Vstal je in odšel proti izhodu. Napotil se je na avtobusno postajo in se s prvim avtobusom odpeljal domov.

Konca pravljice ne vem. Franca sem srečala, ko je ves iz sebe hitel na avtobus. Moja velika želja pa je, da bi se pravljica končala tako, kot se končajo pravljice – »in živeli so srečno do konca svojih dni«.

Marija Černila

Ob dnevu žena pogostili selske žene »Za vse obiskovalce so s svojimi dobrotami poskrbele članice aktiva žena Sela« je stavek, ki praviloma ne manjka, ko pišemo o dogodkih v KS Sela. Vendar 9. marca ni bilo tako, zgodilo se je namreč, da so selske žene prevzele vlogo gostij večera.

Pobudo so dali moški člani KD Sela, v katerem deluje tudi sekcija aktiva žena. S to skromno gesto, da jim pripravijo slovesno večerjo, so se želeli vsem ženskam zahvaliti za njihov vsakokraten trud.

Vlogo kuharjev so tokrat prevzeli predsednik KD Sela Aleš Sitar, kot pomočnika pa sta mu pomagala še Alojz Auer in Igor Galič. Po končani večerji je sledil še zabavni del, v katerem sta za veliko mero plesanja in petja poskrbela tudi domača muzikanta, brata Alen in Žan Plajnšek iz Trnovca, ki s frajtonarico in

klarinetom velikokrat poskrbita za obogatitev selskih prireditev.

Zbrane so nagovorili tudi gostitelji, med njimi novi predsednik KD Sela Aleš Sitar, ki je ženskam čestital ob njihovem prazniku, 8. marcu. Ob tem je poudaril pomembno vlogo žensk v kraju, saj bi jih moški velikokrat pogrešali, ne le doma, ampak tudi na vseh krajevnih in društvenih prireditvah.

Vedno znova se po svojih najboljših močeh trudijo, da zadovoljijo še tako kulinarično zahtevne goste. Sitar

je poudaril še pomen pravic žensk in izrazil željo, da bi bila njihova vloga v družbi

bolj cenjena, kot je.

Matjaž Klasinc

Za dobro voljo sta poskrbela mlada muzikanta Alen in Žan Plajnšek.

Foto: Viktorija Galič

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 23

V Kulturnem društvu Sela izvolili novega predsednika Na rednem letnem občnem zboru so člani Kulturnega društva Sela v petek, 15. februarja, izvolili novega predsednika. Predsednik je postal Aleš Sitar, s čimer se nadaljuje proces pomlajevanja vodstvenih organov društev na Selih, saj so kar trije predsedniki od štirih društev stari manj kot 30 let.

Novi predsednik Aleš Sitar je v kratkem pogovoru ob zaključku uradnega dela občnega zbora poudaril, da bo treba v delovanje društva privabiti predvsem otroke in jih že od malih nog začeti navduševati za ljubiteljsko kulturo, saj bo le tako lahko društvo dolgoročno preživelo in se tudi dvignilo na programskem področju. Možnosti za tak pristop vidi v tesnejšem sodelovanju z Osnovno šolo Sela, v sodelovanju s katero bi se lahko ustanovila kakšna otroška skupina, težavo pa vidi predvsem v pomanjkanju mentorjev, ki bi bili pripravljeni to skupino tudi voditi. Glede prostorov KD in delovanja društva na gospodarski plati pravi, da bo nadaljeval dinamiko, ki jo je zastavil dosedanji predsednik Alojz Auer. Treba je namreč nadaljevati nedokončano obnovo dvorane tudi v notranjosti, zamenjati pa bi bilo treba tudi okna. Kot prioriteto je v sodelovanju s PGD Sela izpostavil obnovo sanitarij, ki niso ravno v ponos selskim društvom.

»KULTURNA DVORANA V VASI JE ZELO POTREBNA«

S tem se je od vodenja društva poslovil Alojz Auer, ki je v svojem dvojnem štiriletnem mandatu zelo zaznamoval delovanje društva. Društvo v tem času sicer na kulturni

programski plati ni bistveno napredovalo, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov, ki bi bili pripravljeni voditi ljubiteljske kulturne skupine na Selih, se pa je marsikaj postorilo pri obnavljanju kulturne dvorane in zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje. Kot je večkrat poudarjal Auer, je kulturna dvorana v vasi zelo potrebna, saj lahko le tako vsa društva, ki večkrat potrebujejo večji prireditveni prostor, nemoteno delujejo, in prav v tej smeri je šla večina aktivnosti v njegovem mandatu predsedovanja KD, ki tudi upravlja kulturno dvorano.

V desetih letih se je dvorana postopoma opremljala in obnavljala, tako da je danes v vsakem trenutku pripravljena za izvedbo prireditve.

V tem časovnem obdobju so se v dvorani nabavile mize in stoli, ki omogočajo pogostitev za sto ljudi, obnovila se je fasada, dvorana je bila prekrita z novo kritino, v kurilnici nabavljena nova peč, v celoti obnovljena in usposobljena kuhinja ter na koncu mandata zamenjane še zavese na odru, če omenimo le nekaj večjih pridobitev.

Auer se je na koncu zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je društvo prebrodilo težke čase, in povedal, da so bila »zadnja leta za društvo plodna in odločilna«, še posebej pa je poudaril, da je bilo to

Novi predsednik KD Sela je postal Aleš Sitar.

Foto: Matjaž Klasinc

»skupno delo vseh, ki dobro delajo in mislijo in ki so znali drug drugemu prisluhniti ter vedno najti kompromisno rešitev«. Posebej je izpostavil vse člane društva, ki so sodelovali z njim, PGD Sela, ki je vedno priskočilo na pomoč ob večjih prireditvah, ŠD Selan, ki je pomagalo pri delovnih akcijah, in vse druge, ki so v delovanje KD vložili veliko truda. Novemu vodstvu pa je Auer zaželel veliko uspehov.

ŽELJA, DA BI PONOVNO ZAŽIVELA DRAMSKA SKUPINA

Velika neuresničena želja po obuditvi dramske skupine tako ostaja na plečih novega predsednika, ki pa te želje seveda sam ne bo mogel uresničiti. V društvu so namreč potrebni posamezniki, ki bi s svojo zagnanostjo in kariz-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

mo pritegnili in opogumili še druge krajane, ki bi v teh hitrih in težkih časih znali privabiti ljudi v kulturno dvorano, kjer bi vsaj za kratek čas ob kakšni komediji domačih dramskih igralcev pozabili na skrbi ter se od srca nasmejali.

Matjaž Klasinc

Stran 24

Z jubilejnega, 30. občnega zbora FD Lancova vas Sobota, 16. marca 2013, je bila prav poseben dan, ki bo zapisan tudi v društveni kroniki FD Lancova vas, saj so se številni člani in članice zbrali na jubilejnem, 30. občnem zboru. Dvorana vaškega doma v Lancovi vasi je bila skoraj premajhna za vse, lancovskim folkloristom pa so se ta večer pridružili tudi gostje, med njimi predsednik KS Lancova vas Janez Zavec, predstavnici FD Rožmarin Dolena, predstavnik PGD Tržec in predstavniki društev iz Lancove vasi.

Poročila o delu društva v preteklem letu so podali vodje posameznih sekcij, iz njih pa je bilo moč razbrati, da so bile dejavne in aktivne vse sekcije društva: pevke, mladi pevci, muzikanti, koranti, dve odrasli FS in tri otroške FS. Skozi leto se je tako zvrstilo mnogo nastopov, revij in dogodkov, tudi lani pa so člani in članice FD pesmi, plese in običaje Lancove vasi in njene okolice predstavljali na številnih gostovanjih v tujini.

V JUNIJU SVEČANO OB 30-LETNICI DRUŠTVA

Letošnje leto bo za FD Lancova vas predvsem v znamenju praznovanja njihove 30. obletnice. Mateja Verhovšek, predsednica FD, je v svojem načrtu dela za leto 2013 med drugim povedala, da

bo osrednje praznovanje od 7. do 9. junija, ko bodo ob vaškem domu postavili tudi prireditveni šotor. Praznovanje bodo združili s srečanjem vaščanov in praznikom KS Lancova vas, ki bo v petek, 7. junija. V soboto bodo organizirali slavnostni koncert, na katerem se bodo predstavile vse sekcije društva, v nedeljo pa pripravljajo srečanje folklornih skupin. Ob tem je še dodala, da nameravajo v goste povabiti tudi kakšno tujo skupino, obletnico pa bo prav gotovo obogatil tudi izid njihove nove knjige z naslovom Oj, lepo je res na deželi.

Sicer pa bodo poleg nastopov in gostovanj tudi letos poskrbeli za družabne dogodke, kot so korantov pohod, postavitev mlaja in miklavževanje, že nekaj let so uspešni soorganizatorji Fašenka v

Prav gotovo so prihodnost vsakega društva mladi. Tudi letos so na občnem zboru podelili nekaj novih članskih izkaznic.

Vidmu, koledarsko leto pa pričnejo s srečanjem pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž v Lancovi vasi.

ZAČETKI DRUŠTVA Z 8 PLESNIMI PARI BREZ MUZIKANTA

Zgodovina FD Lancova vas se je začela pisati leta 1983, takrat le z osmimi plesnimi pari, brez muzikanta, se je začetkov spominjala Nežka Lubej, ki z lancovskimi folkloristi sodeluje že od samega začetka. Danes, po 30 letih, pa deluje v društvu kar devet sekcij. Prizadevnost in delav-

nost članov je pohvalil tudi Janko Jerenko, strokovni vodja, in poudaril, da se prav vsi po svojih močeh trudijo, da bi bili na nastopih čim bolj izvirni in odlični. Čestitkam so se pridružili tudi gostje, ob koncu pa sta Nežka Lubej in predsednik KS Janez Zavec novim članom podelila še društvene izkaznice.

Besedilo in foto: PK

FOLKLORNO DRUŠTVO LANCOVA VAS želi vsem krajanom Lancove vasi in vsem ljudem dobre volje lepe in doživete velikonočne praznike.

Jubilejnega občnega zbora se je udeležilo veliko članic in članov ter povabljenih gostov.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 25

Videmski fašenk 2013 Člani sekcije koranti FD Lancova vas so na pustni ponedeljek, 11. februarja, v sodelovanju z občino Videm uspešno izpeljali že 18. tradicionalni mednarodni videmski fašenk. V pustni povorki se je predstavilo blizu 30 etnografskih in karnevalskih skupin, male in velike pustne maske iz vrtca in šole, kljub hladnemu zimskemu vremenu pa se je v Vidmu zbrala množica obiskovalcev, ki je lahko znova spremljala zanimivo povorko in dobro organiziran fašenk.

Najmlajši iz vrtca, iz skupine Snežinke, so se predstavili kot kuharji, osnovnošolci OŠ Videm od 1. do 9. razreda pa so se predstavili v točki Moderno je biti … Videmska povorka je tudi letos na pot krenila iz smeri Šturmovci, pustni sprevod pa se je ustavil na osrednjem prizorišču pri osnovni šoli in za gasilskim domom, kjer so se skupine tudi predstavile množici obiskovalcev. Poleg etnografskih skupin (oračev, korantov, pokačev, rus, lika baba nosi dela, haloškega jureka in rabolja, košutinih kolednikov iz Poljčan), ki so bile znova v ospredju na videmskem fašenku, so nastopile še nekatere domiselne karnevalske skupine iz videmske in sosednjih občin.

Povorko so začeli pobreški pokači, nadaljevali pa otroci iz vrtca Sonček in OŠ Videm, nato so se predstavili ED

1. nagrada Asterix in Obelix

Orači Lancova vas, koranti iz Lancove vasi, košutini koledniki, orači iz Pobrežja, TD Koranti iz Pobrežja, orači iz Leskovca, rusa iz Pobrežja, TD Klopotec Leskovec v Halozah s haloško gostijo, z jurekom in raboljem FD Rožmarin Dolena, nastopili so koranti Demoni, pokači iz Tržca, orači iz Slatine – Mali Okič, lucije iz Lancove vasi, piceki iz Nove vasi pri Markovcih, med karnevalskimi skupinami pa navijačice iz Lancove vasi, Asterix in Obelix s čarobnim napojem, nune in pavlini iz Lepoglave na Hrvaškem, kavboji iz Društva žensk Pobrežje, pikapolonice iz Markovcev, prepoljski Divji zahod, Društvo prijateljev narodnih običaja Majka iz Ivanca, pajki iz Lovrenca na Dr. polju, skupina Slovensko morje in Radarji iz Cirkulan.

2. nagrada Slovensko morje

3. nagrada Pikapolonice

PUSTNA KOMISIJA IZBRALA IN NAGRADILA DOMISELNE MASKE

Posebna pustna komisija v sestavi: Tatjana Muršek, predstavnica občine, Brane Kolednik, predsednik odbora za negospodarske dejavnosti, Janez Baniček, član občinskega sveta, Aleksandra Vidovič, likovna pedagoginja OŠ Videm, in Peter Stanko, predstavnik pokrovitelja Sveča, d. o. o., je na koncu izbrala najbolj domiselne ter všečne skupinske maske in razdelila nagrade.

Prvo mesto je osvojila skupina KTD Klopotec Soviče - Dravci z maskoto Asterix in Obelix, potem pa so nagrade

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

sledile in prejele so jih skupine: Slovensko morje, Pikapolonice, Navijačice, Kavboji, prepoljski Divji zahod, maske iz OŠ Videm, Radarji iz Cirkulan, Nune in Pavlini, dimnikarji iz Ivanca in Piceki iz Nagošenjcev.

TM

Stran 26

Koranti Lancova vas Letošnji pustni čas je bil zelo kratek, saj je tisti »uradni« del trajal le deset dni. Zaradi tega so nam odpadle nekatere običajne aktivnosti, kot so recimo obiski nekaterih sosednjih vasi.

Bo pa zato drugo leto dosti več časa in bomo malo nadoknadili izpuščeno.

Letos smo začeli malo drugače, doma. Tradicionalno udeležbo na korantovem skoku na Ptuju smo zamenjali z nastopom v domači Lancovi vas, v prireditvenem šotoru, takoj po 24. uri, 2. februarja.

V naslednjih dneh je sledilo precej nastopov v domači vasi in bližnji okolici, tradicionalni nastop na Etnofestu na Ptuju, večerni nastop pred ptujsko Mestno hišo in na Slovenskem trgu, udeležba na povorki v Markovcih, Majšperku in seveda karnevalskem sprevodu na Ptuju.

Vrhunec dogajanja doma pa je organizacija Fašenka v Vidmu, ki ga že nekaj let organiziramo v sodelovanju z Občino Videm.

Tu d i n a m e d n a ro d n e m področju smo bili precej aktivni. Na žalost smo morali nekatera gostovanja odkloniti, predvsem tisto na Sardiniji, ker so stroški res preveliki. Že nekaj časa tudi stremimo k temu, da bi se v tujini udeleževali predvsem

etnografskih festivalov, zato nas je razveselilo povabilo iz Italije, mesta Castellnuovo v bližini Neaplja. Tam je potekal tradicionalni karneval, na katerem nastopajo izbrane, predvsem tradicionalne skupine iz Italije. Vzporedno z njim je potekal tudi simpozij na temo Neskončni čas/ Pot Dioniza med Slovenijo, Molise in Sardinijo, ki se ga je kot aktivni udeleženec udeležil naš član dr. Aleš Gačnik.

Del naše skupine se je udeležil tudi folklorno-etnografskega festivala na Slovaškem, na predlog združenja FECC pa smo se udeležili tudi karnevala v mestu Leuven v Belgiji. Seveda smo ob tem obiskali evropski parlament, prijazno pa so nas sprejeli tudi na slovenski ambasadi v Bruslju, kjer je zaposlen tudi naš domačin Franci Novak. Da smo se v Bruslju in Leuvnu dobro počutili in se seznanili z lokalnimi znamenitostmi, je več kot odlično poskrbel

V Castellnuovu smo pripravili slovenski večer s cigansko pečenko, ki je navdušil domačine.

Franc nam je na zanimiv način predstavil Bruselj.

Posnetek iz evropskega parlamenta

Franc Hubert, sin Slovenke iz Dolenjske, ki se je pred leti odselila v to deželo, vendar je poskrbela, da mu je Slovenijo vsadila v srce. Zaradi tega se večkrat vrača v naše kraje in na enem od teh obiskov smo ga spoznali tudi mi. Seveda

na takšnem srečanju spoznaš nove prijatelje, ki so nas že povabili na gostovanja po Evropi. Nekaj jih bomo gotovo realizirali v naslednjem letu.

Besedilo in Foto: Rado Škrjanec

Skupinski posnetek s predstavniki občine Leuven in princem karnevala, ki je šaljivo pokleknil pred koranti.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 27

Lancovski orači se na fašenk dobro pripravijo V dneh pričakovanja norčavega pustnega dogajanja in obiska naših domačih pustnih skupin je bilo med orači in koranti prav zanimivo. Med drugim smo se povabili med lancovske orače, člane KED Orači Lancova vas, ki so imeli s pripravami na pust precej dela.

Mladi »mojstri« so se pri nameščanju rožic na kape dobro znašli.

Za skupno mizo so člani KED Orači Lancova vas opravili še zadnja dela pred začetkom pusta.

Pripraviti in popraviti je bilo treba celotno opremo za orače in korante, na novo narediti kape kojičev, ki jih krasi nešteto povoskanih rožic iz papirja. Mojster zanje je Franc Drobnič, v pomoč pri kreiranju kap pa so bili tudi nekateri člani društva, ki so v tem že pravi mojstri.

In ko je bilo delo opravlje-

no, so lancovske orače čakali številni pustni dogodki, povorke, nastopi, med katerimi pa je imel osrednjo vlogo prav domači videmski fašenk. Dvakrat so nastopili na Ptuju, na osrednji povorki in pred Mestno hišo, bili so na dvodnevnem gostovanju v Lovranu na Hrvaškem in tam nastopili na mednarodni

karnevalski povorki, 7. februarja so nastopili v Poljčanah, že po tradiciji pa so zaorali za debelo repo po domači vasi.

Vendarle pa je bilo nastopov letos za lancovske orače nekoliko manj kot prejšnja leta, saj je bil tudi letošnji pust zelo kratek, zaznamovalo pa ga je še slabo vreme.

Sicer pa je za skupino oračev zanimiv in doživet pustni čas, veliko lepega so doživeli v ohranjanju poslanstva in si že zagotovili kak nastop v prihodnjem letu.

Tudi korantovo opremo je bilo treba malo preurediti.

Besedilo in foto: TM

Pustno dogajanje v Šturmovcih Ptuj in kraji v njegovi bližini so v času pusta obarvani v prav posebne pisane barve ter odeti v sproščeno in prijetno vzdušje.

Tako je tudi v Šturmovcih. Že več let zapored izdelujemo rože in girlande iz krep papirja, iz katerih potem naredimo dühe. Okrasje na nekaterih dühih smo letos le obnovili, nekaj smo jih izdelali na novo. Zdi se, da ni pusta brez tega okrasja, in lahko se pohvalimo, da smo že pravi mojstri pri delu s

krep papirjem. Ti dühi, za katere se verjame, da odganjajo zle duhove in v deželo prinašajo pomlad, v času pusta krasijo našo vas.

Da je bilo vzdušje še bolj pustno in prijetno, so pridne gospodinje poskrbele za sladke dobrote, moški pa so skuhali kavo.

LR

V Šturmovcih so se na pustni čas dobro pripravili in vas okrasili s pisanimi duhci.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 28

Iz vrtca in šole Nadobudni kuharji S skupino Snežinke vrtca Sonček smo se 11. februarja odpravili na največje mednarodno karnevalsko srečanje vrtcev v Sloveniji. Namen srečanja je bil prenašanje pustne tradicije in karnevalskega duha na mlajše generacije.

V pustni povorki Veselih maškar smo se predstavili kot skupina kuharjev. Med sprehodom po mestnih ulicah smo gledalcem karnevalske povorke razdelili nekaj kuharskih receptov. Na trgu pred mestno hišo smo deklamirali naslednje besede:

»Danes mi smo kuharji, iz naših loncev prav lepo diši, saj v njih same zdrave so stvari.

Za mamo smo pripravili krožnik špinače, za očka repo in košček krače.

Pustno rajanje smo nadaljevali v karnevalskem šotoru. Še isti dan smo sodelovali tudi na pustni povorki Fašenk v Vidmu, po kateri smo nadobudno popadali v objeme naših staršev, ki so nas na povorki spodbujali.

Vzgojiteljice in malčki Vrtca Sonček

Bratcu in sestrici zelje in krompir, nam pa ostane le še krof, ki ima čokoladni preliv.«

Veselo in razigrano v vrtcu Mavrica Veselo dogajanje v vrtcu Mavrica se je začelo v februarju, ko smo praznovali pust, najbolj norčav in pisan čas v letu. Na pustno rajanje smo se intenzivno pripravljali, izdelovali smo maske in krasili igralnici. V vrtcu smo gostili tudi pravega kurenta, ki je pričaral popolno pustno vzdušje.

11. februarja smo sodelovali v pustni povorki v Leskovcu. Otroci zelene skupine so se na ta dan spremenili v pisane mavrice, malčki oranžne skupine pa so se predstavili kot veseli klovni. Skupaj smo rajali in se trudili, da bi pregnali zimo in v naše kraje priklicali pomlad.

12. marca smo pripravili očkov dan, saj je očka

prav tako pomemben in enakovreden član družine pri otrokovem razvoju in odraščanju. V telovadnici smo pripravili športne aktivnosti, ob katerih smo se dodobra sprostili in razgibali.

Ker v marcu praznujejo tudi mamice, smo organizirali športno obarvan dan, namenjen mamicam. 21. marca smo pripravili gibalne igre s športnimi pripomočki. Naslovili smo ga kar Igraj se z mano. Ob koncu marca je naš vrtec popestrila tudi razstava velikonočnih pisanic.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 29 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole

Kultura (naj) nas povezuje … … nam je »sporočala« scena na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki smo ga na OŠ Videm obeležili v četrtek, 7. februarja 2013, s proslavo v občinski dvorani.

Najbrž nihče, ki ceni in neguje kulturo, ne dvomi v te besede. Učence in učitelje pa je tokrat povezala še drugače. Vsak oddelek je skupaj z razrednikom pripravil točko, s katero se je predstavil na proslavi, ki se je odvila v dveh delih, za razredno in predmetno stopnjo posebej. Predvsem smo skušali prikazati medsebojne odnose, tako povezovalne kot tudi tiste nekoliko

razdiralne, kot se kažejo skozi umetnost – skozi literarno delo, ki so ga učenci prikazali ali deklamirali, skozi petje in ples.

Da je bilo potrebnega veliko povezovanja, dogovarjanja, usklajevanja tudi na pripravah na proslavo, pa nam je tako jasno. Na proslavi so nam spregovorili gospa ravnateljica ter gospoda župan in podžupan.

V prihajajočem mesecu knjige – aprilu – in ob pravkar minulem svetovnem dnevu poezije – 21. marcu – pa se »posladkajmo« s pesmijo Zvezdane Majhen: Knjiga je moja izbira.

Z meglo naškrobljen zgodnji večer sončevo zarjo zastira.

Ob TV-novicah mi kri ledeni – – svet se nenehno prepira …

K sebi privijem knjigo in grem v gnezdo spodbudne vsebine.

V varni tišini nad zgodbo lebdim – – polno prijazne bližine.

Knjiga je slajša od čokolad!

Knjiga je moja izbira!

Zavest plemeniti, da dviga se nad čas, ki me večkrat matira.

Vesna V. P.

Dežela Lepo in prav »Ste že kdaj slišali za deželo Lepo in prav? Še ne? Pa mislite, da taka dežela obstaja? Ne? O, pa še kako obstaja …« Učenci 2. in 3. razredov, vključeni v gledališko dejavnost, so jo predstavili v krajši gledališki igri, v kateri ni manjkalo glasbe in plesa. Učenci so marljivo delali in vadili dober mesec dni, saj so pred novoletnimi prazniki želeli otrokom in odraslim sporočiti, da je kljub vsem težavam, ki nas pestijo, pomembno, da ne izgubimo srca, kajti srce je naše največje bogastvo.

Učenci so se s predstavo Dežela Lepo in prav v kraju in okolici predstavili kar sedemkrat in z gledalci delili naslednjo misel: »Ste vedeli, kako malo je treba za srečo? Samo svojemu srcu je treba prisluhniti. Včasih je to zelo zelo težko. Ampak … splača se potruditi.

Primite se za svoje srce! Bije? Bije? Čisto zares? Potem je vse lepo in prav.« Tudi mi smo doma v deželi Lepo in prav. In nikoli je ne bomo zapustili.

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da nam je igro uspelo dobro izpeljati.

Mentorica: Mojca Kamenšek

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 30 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole

Ko sem zaigral v ekipi z Ranto Napočil je dan, ko smo se vsi najboljši košarkarji zbrali na finalni tekmi. Navijači naših nasprotnikov so navijali in prav tako tudi naši. Vzdušje je bilo primerno za tako veliki finale.

Videli smo, da so Velikani res velikani, le Ranta je bil tako visok kot oni. Jaz sem tekmo začel na klopi. V menjavi sem bil edini klasični organizator igre.

In napadalec Velikanov je poškodoval našega najboljšega organizatorja Tonča. Naš fizioterapevt je ugotovil, da ima Tonč zlomljeno nogo. V igro sem

moral jaz. Rezultat je bil 36 proti 36.

Ranta je odvzel žogo in jo podal meni, igro sem umiril, saj sem videl, da je nasprotna obramba postavljena. Počasi sem se podal v protinapad. Preigral sem vse igralce, bil sem v težkem položaju, da nisem mogel metati na koš. Podal sem Ranti in on je zadel. Bilo je še 15 sekund do konca. Zaostajali smo za eno točko. Postavljeni smo bili v obrambi. Črt je storil osebno napako. Nasprotniki so imeli dva prosta meta. Imeli so odlično priložnost za zmago. Prosta

meta so zgrešili. Še 10 sekund, je kričal Smodlak. Navijači so vzklikali 5, 4, 3, 2, Ranta je zadel. Zmagali smo za eno točko.

Vsi so nam čestitali za zmago. Veselim se že naslednjega prvenstva, saj bomo igrali v ligi prvakov. In še to, naši vzorniki Los Angeles Lakers nas bodo težko premagali.

Miha Mesarič, 5. r.

OŠ Sela

Na Petrovi domačiji Učenci 2. razreda so v februarju raziskovali, kakšno je bilo življenje nekoč. Obiskali so tudi Petrovo domačijo v Šturmovcih, kjer so videli in izvedeli mnogo zanimivega.

– Z lovilcem muh so lovili muhe.

– Pisali so na tablice in se umivali z vodo iz vodnjaka.

– Učili so se ob svetlobi petrolejke.

– V ničkah so umivali otroke in mesili testo.

– Z loparjem so potisnili kruh v krušno peč.

– Včasih niso imeli računalnikov.

– Za pranje perila so uporabljali ribež.

– Z ribiško mrežo so nalovili veliko rib.

To in še mnogo več … Hvala gospodu Rožmanu za prijazno in zanimivo vodenje.

Učenci 2. a in b-razreda z učiteljema

Med počitnicami Med počitnicami sem doživela veliko stvari. Igrala sem se z brati, vsak dan sem malo kolesarila, učila sem se za šolo, brala sem knjige, se družila s Pio in bila na zimovanju skavtov.

Ob petih popoldan smo se peljali z avtomobilom na Ptuj. Iz avtomobila smo prtljago zložili v avtobusni prtljažnik. Šli smo na avtobus in se približno uro in pol peljali. Ko smo prispeli v Šmihel nad Mozirjem, smo vzeli vsak svojo prtljago, zložili smo jo pred prag. Voditelji so nam zaigrali čisto kratko zgodbico, a ne do konca. Potem smo šli v hišo, pojedli večerjo,

nato se je zgodbica nadaljevala. Po zgodbici smo se umili in šli spat. Zjutraj smo se umili in šli na zajtrk, po njem smo zunaj telovadili. Ocenjevale so se sobe. Tudi ta dan smo poslušali zgodbico v več delih. Naslednji dan smo imeli mašo za starše.

In potem smo odšli domov.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Katarina Murko, 3. r.

Stran 31 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Med počitnicami sem doživela veliko stvari. Bila sem v toplicah, nakupovala sem in sama sem si izmislila ples.

Ples se pleše na glasbo Zdaj znam reči ne. Pred kosilom sem šla na računalnik in sem poslušala pesmi. Tretja je bila dobra in me je mikalo plesanje. Tako sem prišla do zamisli za ples.

Najprej sem ples pokazala mami Sabini, po kosilu pa vsem,

razen Žigi. Plesa sem se dobro naučila in sem se tudi zelo odrezala pri predstavitvi.

Vesela sem, da sem si na dobro glasbo izmislila ples.

Pia Narat, 3. r.

Kulturna ura na podružnični šoli Sela V pesnitvah Franceta Prešerna se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, posebno pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, izražen v slovenski himni Zdravljica, ki nam prebudi občutja in razmišljanja, kaj za nas kulturni praznik pomeni. Da bi učenci lažje dojeli vse pesnikove želje in pričakovanja ter obnovili znanje o pesniku samem, je kulturno uro vodil kar pesnik sam. Igral ga je učenec petega razreda, Miha Mesarič. Tako nam je na začetku zaupal, kako je preživljal svoje otroštvo in kako se je rad spominjal rojstne vasi, ko je bil zdoma. Pia nam je pojasnila hrepenenje po rojstni vasi z recitacijo pesmi O, Vrba, srečna draga vas domača. France Prešeren nam je pokazal tudi posnetek njegove

domačije, v katerem smo si lahko pogledali hišo v notranjosti in med drugim videli tudi zibko, v kateri je spal. Prvo- in drugošolci so se nam predstavili z Lipico, poslušali smo znano pesem Ob železni cesti, ki sta nam jo zapela Teja in Gaj. Zbor nam je zapel našo slavno himno Zdravljico. Spoznali smo Urško in povodnega moža, spoznali smo tudi modernega povodnega moža, ki se je na kulturno uro pripeljal kar na motorju. Na koncu kulturne ure nam je France Prešeren razdelil še slastne fige in nas povabil na razstavo njegovih pesnitev.

Učiteljica Katja Golob

Snežni dinozaver iz Haloz S prav zanimivim fotografskim utrinkom iz Haloz nas je presenetil Brane Orlač in k tej fotografiji pripisal: »Snežnega dinozavra sta naredila učenca 7. razreda OŠ Leskovec Alen Orlač in Rene Jančič. Dinozaver meri v dolžino 11 metrov in v višino 1,4 metra. Pobuda je prišla iz neba kot sneg, ki ga je nasulo dobrih 60 cm. Dvorišče je bilo treba sčistiti in nastal je velik kup snega, ki je dajal podobo neke živali. Rekli smo, to bi lahko bil dinozaver. Mlada fanta sta pljunila v roke in začela oblikovati kup snega. Po nekaj urah vloženega dela se je v Halozah pojavil gromozanski dinozaver.« Fotozapis: Brane Orlač

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 32 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole

Umetnine na šolskem dvorišču v Leskovcu Sneg, nevšečnosti in veselje je prinesla letošnja zima tudi v Leskovec. Osnovnošolci so na športnem dnevu, po pohodu, takole ustvarjali »zimske umetnine« in uživali na šolskem dvorišču. Pa ne najmlajši, ampak že tisti veliki, med katerimi je bilo tudi nekaj »zagretih« učiteljev in seveda hišnik z lestvijo. Sledila je skodelica čaja in kramljanje na toplem.

No, tudi slabo je lahko za nekaj …

Ksenja Širovnik

Sodelovanje v dobrodelni akciji Obdarjanje V vrtcu Sonček, v skupini Snežinke, smo po spletni strani www.ringaraja.net sodelovali v dobrodelni akciji ObdaRajanje 2012. V sklopu te akcije smo izdelali objemčke (mehke blazinice) in naša naloga je bila, da jih podarimo eni organizaciji po svojem izboru.

vrtčevskih skupin in razredov OŠ po Sloveniji nas je tričlanska strokovna komisija izbrala med prvih pet najbolj prizadevnih skupin. Tako smo bili za svojo prizadevnost še dodatno nagrajeni s paketom Ringaraje, Peza in Chupa Chupsa.

Vzgojiteljice Vrtca Sonček

Izbrali smo varstveno-delovni center Sožitje, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, in jih obiskali na sam Miklavžev dan. Varovanci Sožitja so se našega obiska zelo razveselili, prav prisrčno so nas sprejeli in nam predstavili delo, ki ga opravljajo. Mi smo se jim predstavili s pripovedovanjem pravljice Jerneje Pavček Kresnička Stela, na podlagi katere so bile izdelane naše blazinice. Prav tako smo jim blazinice podarili in jim zapeli nekaj pesmic. V zahvalo smo prejeli tople objeme, široke nasmehe in muco iz blaga, ki je delo VDC Sožitje in ima sedaj v naši igralnici prav poseben prostor.

Ne samo da se smemo pohvaliti s pridobitvijo novih prijateljev, dosegli smo tudi izjemno uspešnost v sami dobrodelni akciji ObdaRajanje 2012. Med 10.802 otrokoma iz 574

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 33

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 34 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole

Srečanje partnerjev projekta Comenius Regio V decembru se je v Vidmu odvijalo drugo srečanje partnerjev projekta Comenius Regio, v katerem sodelujejo občina Videm, Osnovna šola Videm in Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju na slovenski strani ter mesto Poznan, šola Zespół Szkół z Oddziałami Sportowymi nr 1, Edugate fundacija in kulturni center Pod lipami na Poljskem. Kljub zamudam in odpovedim v letalskem prometu zaradi neugodnih zimskih vremenskih razmer so 10. decembra 2012 v Videm prispeli poljski partnerji v projektu: trije predstavniki mesta Poznan, dva učitelja in ravnateljica poljske partnerske šole, predstavnik Edugate fundacije ter direktor kulturnega centra Pod lipami.

Glavni namen drugega srečanja je bila predstavitev rezultatov kulturnega dneva (delavnice, izvedene v sodelovanju OŠ Videm in Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju) ter predstavitev slovenskih partnerjev.

Prvi dan obiska so se gostje najprej udeležili sprejema v sejni sobi občine Videm, kjer

jih je sprejel župan Friderik Bračič. Po uvodnih besedah dobrodošlice smo se sprehodili po središču Vidma, nato pa so gostje izvedeli več o vinorodnem okolišu Haloze v predstavitvenem videu v prostorih Vidove kleti. Več o kulturni dediščini naših krajev pa je gostom povedal in pokazal Ivan Božičko, ko so v mrzlem, a sončnem zimskem popoldnevu obiskali Djočanovo kmetijo. V večernih urah smo naše poljske partnerje povabili v telovadnico OŠ Videm na dobrodelni predpraznični koncert.

Na tem glasbenem večeru je skupina učiteljic iz naše šole presenetila goste s poljsko pesmijo, hkrati pa so bili priča nastopu priložnostno zbranih pevcev od generacije 1974 do danes, ki so zapeli dolgoletni učiteljici glasbe pred njeno upokojitvijo.

Poljaki so bili navdušeni in ganjeni.

Naslednji dopoldan se je srečanje nadaljevalo v šolskih prostorih. Gostje so izvedeli več o delovanju šole, ogledali so si šolske prostore in obiskali učence v učilnicah.

Pokukali so tudi k našim

najmlajšim v vrtcu. Sledil je sestanek, kjer smo se pogovarjali o različnih projektnih dejavnostih, ki smo jih že ali jih še bomo izvedli tako pri nas kot v Poznanu. Dogovarjali smo se tudi o možnostih izmenjave učencev, saj sode-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

lujoči šoli dajeta poudarek različnim dejavnostim, in bilo bi odlično, če bi lahko učenci to tudi sami doživeli.

Za zdaj načrtujemo ponovno srečanje in bivanje otrok iz Poljske v Vidmu v juniju 2013, v začetku prihodnje-

Stran 35 Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole Iz vrtca in šole ga šolskega leta pa bi se naši otroci udeležili izmenjave v Poznanu.

Organizacijo zadnjega dela decembrskega srečanja je prevzelo Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Gostje so si najprej ogledali razstavo likovnih del v Drvarnici. Na sprejemu so zaigrali harmonikarji Veseli Jožeki, predsednik društva Jože Šmigoc pa je predstavil delovanje društva, in to kar v poljskem jeziku. Aleksandra Vidovič, profesorica likovne umetnosti, je gostom povedala več o likovni koloniji, ki jo organizira za učence in ki je ena izmed projektnih dejavnosti, ki se odvija v naši

regiji. Dogajanje se je nato preselilo v kulturno dvorano. Tam so najprej zaigrali tamburaši, ki so navdušili tudi s kakšno poljsko melodijo, sledila pa je predstavitev kulturnega dneva, ki ga je izvedlo kulturno društvo v sodelovanju z videmsko šolo v oktobru. Zaključni večer srečanja so popestrili še Vinogradniki s svojo pesmijo ter Zankice, ki so pripravile delavnico izdelovanja rož iz papirja. Po uradnem delu je sledila večerja in druženje.

Ko je prišel čas za slovo, so se gostje zahvalili za gostoljubje, ob tem pa so nam zaupali, da prihajajo iz velikega mesta, in čeprav so v preteklosti sode-

lovali in obiskali prenekateri kraj, se še nikoli niso čutili tako srčno sprejete. Te besede potrjujejo, da smo vzpostavili

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

dobre odnose, ki so potrebni za nadaljnje uspešno sodelovanje.

Petra Fošnarič

Stran 36

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 37

Pobrežanke letos kavbojska druščina Kljub vsakodnevnemu delu in obveznostim se v Društvu žensk Pobrežje vsako leto pripravljajo na pust. Priprave so se začele na rednem januarskem sestanku, ko so članice zbirale ideje.

Letos so se našemile v veselo kavbojsko druščino, skupinska maska pa je tudi letos uspela.

Sestajale so se ob večerih in polne idej, ki so kar deževale, začele z izdelavo maske, s katero so sodelovale na

ponedeljkovi občinski povorki. Naslednji dan, na sam pustni torek, bi se morala odvijati vsakoletna povor-

ka po vasi Pobrežje, vendar je vreme tako zagodlo, da je bila povorka žal odpovedana.

Vaščani Pobrežja so bili tako prikrajšani za vesel dogodek, ki jih je v pustnem času vsa leta razveseljeval in za kratek čas odvrnil od vsakodnevnih skrbi. Povorko so si namreč prejšnja leta z veseljem ogledali tudi starejši, ki se druga-

Pisana kavbojska druščina iz Pobrežja

če ne morejo udeležiti različnih dogodkov v občini in na vasi.

Od veselega pusta se je vesela pobreška kavbojska druščina poslovila z upanjem, da bo v naslednjem letu vreme bolj naklonjeno pustni povorki v Pobrežju.

Besedilo in foto: Milena Traper

Zaključek leta in občni zbor Pobrežank V prvih dneh januarja so se članice Društva žensk Pobrežje sestale v vaškem domu Pobrežje, kjer so redni občni zbor združile z veselim zaključkom leta. Po štirih letih so izvolile nov upravni odbor in razrešile starega.

Članice so nazdravile novemu upravnemu odboru društva.

Praznična miza v Pobrežju

V uradnem delu so pregledale poslovanje preteklih let in

ugotovile, da so zastavljene cilje skoraj v celoti realizira-

le. Lani se je v okviru društva odvijalo veliko nenačrtovanih aktivnosti, ki so bile uspešno izvedene, med njimi tudi pomoč društvom v KS in občini.

Predsednica društva je osta-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

la Nada Novak, ki je skupaj z novim upravnim odborom začrtala načrt dela za leto 2013. Načrtovane so številne aktivnosti, ki bodo zahtevale veliko dela in medsebojnega sodelovanja. Določile so

Stran 38 nosilke posameznih projektov, ki bodo budno spremljale posamezne aktivnosti. Z zadovoljstvom so ugotovile, da je pot društva pravilna, kar potrjuje tudi podatek, da se dolgoletnim članicam vsako leto pridružuje vse več novih. Vse to dokazuje, da je ob vse bolj napornih

dnevnih obveznostih še kako pomembno druženje v društvu.

Po končanem uradnem delu je sledil zabavnejši del druženja. V svečano okrašeni dvorani in ob pogrnjenih mizah so udeleženke praznovale zaključek leta 2012. Zabava je trajala dolgo v noč, ob

klepetu in glasbi pa so se rojevale nove ideje in predlogi za delo društva. Tako so Pobrežanke odločno zakorakale v leto 2013.

Milena Traper

V aktivu žena Dolena Aktiv žena, ki že dobri dve desetletji skrbi za ohranjanje kulinarične dediščine Haloz in okolice, je zelo aktiven. Članice se redno sestajajo, izdelujejo različne izdelke, se pripravljajo na razne prireditve in razstave. Ob tem se seveda tudi strokovno izobražujejo pod mentorstvom priznanih strokovnjakov.

Jesenski meseci so bili namenjeni druženju in izdelovanju različnih rož in izdelkov za promocijo društva. V decem-

bru so članice kuhale pod mentorstvom Vlada Pignarja, priznanega kuharskega mojstra na Ptujskem. V pustnem

Dolenčanke so pod mentorstvom Vlada Pignarja vihtele kuhalnice.

Foto: arhiv FD Rožmarin Dolena

Članice aktiva žena so se že večkrat pomerile v izdelovanju domačih rezancev v Dražencih.

času so tako sešile Jureka, za kar jim je folklorno društvo še posebej hvaležno. Februarja so pripravile pogostitev in pekle pecivo za prireditev ljudskih pevcev. Pridno so skrbele, da je bilo, kar se hrane tiče, vse pod kontrolo.

Zavzeto se pripravljajo tudi na razne razstave, ki bodo

Vaške koline v Pobrežju KS Pobrežje je organizirala vaške koline. Sponzorja prašiča sta bila župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KS Pobrežje Danilo Drevenšek. Dogodek je potekal na Kočarjevi domačiji, v duhu, kot je bilo nekoč. Mesto glavnega mesarja je prevzel vaški kletar Ivan Fridauer.

Mesarji so dali prašiča na »šrogo« in začel se je razrez, medtem pa so naše gospodinje v notranjosti Kočarjeve domačije pripravljale pogostitev za vse tiste, ki so se udeležili veselega dogodka.

Čez dan so se oglasili mnogi krajani pa tudi številni predstavniki društev in pomagali pri kolinah. Ko so imeli mesarji svinjo razkosano, so gospodinje že povabile na jetrca z zeljem in krompir-

Mojstri pri delu ...

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

ob veliki noči. Pomagale so na dobrodelnem koncertu Rožmarinovi koraki dobrote. Priznati pa moram, da so naše članice aktiva žena zelo zagnane in pripravljene poprijeti za vsako delo. Le tako naprej.

Bojan Glaser

Stran 39 jem, na mizi pa seveda ni manjkalo dobre potice in vsega, kar spada zraven pravih domačih kolin.

Dela pa še zdaleč ni bilo konec; pripraviti je bilo treba še meso za klobase, popariti noge in glavo, skuhati glavo za kašnice in spražiti dobre ocvirke. Na večerjo ob 19. uri so bili vabljeni krajani iz Pobrežja in gostje. Članice društva žensk Pobrežje so imele veliko dela, da so pripravile obilno večer-

jo, na kateri ni manjkalo dobre juhe z rezanci, »hrtišnih kosti« ter sveže svinjske pečenke s praženim krompirjem. K pojedini so dodale še hren, domače kašnice in kuhane klobase, celo sirovo pogačo so spekle, vaški kletar pa je postregel z domačo kapljico.

Vsi, ki smo se zbrali na večerji, smo bili navdušeni, še posebej organizatorji, saj se nam je pridružilo lepo število povabljenih gostov. Ob

Napornemu delu je sledila okusna domača večerja.

Za dobro vzdušje sta skrbela harmonikarja Rok in Alen.

večerji je bil prikazan celoten potek kolin, za kar je poskrbel Aleš Horvat, ki je dokumentiral celotno dogajanje.

Za veselo vzdušje sta poskrbela harmonikarja Rok in Alen Gojkošek. Vsi prisotni smo bili enotnega mnenja, da so si naši predniki za ta praznik vzeli čas, in lepo je bilo poslušati starejše, ki so obujali spomine na tiste lepe čase, katerih žal malo mlajši niso nikoli poznali. Tudi zaradi mlajših rodov je treba pripravljati take dogodke, da ne bi

utonili v pozabo.

Veseli, zadovoljni in navdušeni so bili vsi, ki so se trudili, da bi koline uspele. Uspele so predvsem po zaslugi pridnih mesarjev in seveda gospodinj ter vseh drugih, ki so sodelovali na tem veselem dogodku. Prav vsem se je zdelo pomembno, da smo si vzeli čas za druženje, prijatelja, spregovorili besedo in se nasmejali.

Besedilo in foto: Andrejka Gojkošek

Vaške koline Imeti furež oz. koline je še danes velik družinski praznik, kjer se druži precej ljudi. Tako je bilo tudi v petek, 8. marca, na vaških kolinah v krajevni skupnosti Dolena.

Nekaj moških iz športnega društva Zg. Pristava je poma-

galo mesarjem pri zakolu prašiča, razrezu in izdelavi

Domači mesni izdelki so pripravljeni.

Tudi v Doleni so imeli prave vaške koline …

klobas in podobnega. Kot na pravih kolinah so prašičku spustili kri, mu razrezali trup, ga očistili, pripravili meso za pečenje in klobase (mesne NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Foto: Viktor Krušič

in krvavice). Tudi »špeh« so zmleli in sedaj lahko samo čakamo na narezke z domačo zaseko. Seveda si tega praznika ne moremo zamisliti brez

Stran 40 gospodinjinih rok. Tako so športniki k sodelovanju povabili aktiv kmečkih žena Dolena. Ženske so s pečeno krvjo in jetri poskrbele za vmesne obroke ter tako nahranile želodce pridnih mesarjev in njihovih pomočnikov. Zvečer so na mize prinesle pravo gostijo: nekaj vrst peciva, okusno »hrtiševo« juho, pečenko in rebra, dvojno prilogo in solato. Pokusili smo lahko tudi kuhane mesne klo-

base in pečene krvavice.

Med večerjo so fantje iz športnega društva vsem ženskam razdelili rožice in tako dokazali, da kljub vsemu delu, ki so ga imeli tekom dneva, niso pozabili na njihov praznik. Z raztegom mehov na harmoniki se je poskrbelo še za veselo vzdušje in nam tako priklicalo spomine na koline nekoč, kjer se je družilo do poznih večernih ali celo ranih jutranjih

ur.

Iskreno se zahvaljujemo aktivu kmečkih žena in mesarjem za vso pomoč pri izvedbi kolin. Zaupamo pa vam še lahko, da so se klobase dale »zelhat« in sedaj skupaj s pečenkami čakajo v zamrzovalniku, da jih konec meseca popeljejo v Planico na smučarske polete. O tem pa več naslednjič.

Barbara Rajh

V TD Koranti iz Pobrežja aktivni celo leto Po uspešno zaključenem letu 2012 s številnimi dogodki so se člani TD Koranti iz Pobrežja sestali na občnem zboru, kjer so pregledali delo prejšnjega leta, predstavili načrt dela za leto 2013 in izvedli volitve novih predstavnikov društva. Na položaju predsednika je ostal Franci Murko, za podpredsednika je bil izvoljen Damijan Vidovič, mesto tajnika je prevzel Mitja Cafutam, blagajnika pa Dejan Selinšek.

Pobreški koranti so letos nastopili tudi v Čakovcu.

Pobrežje, tradicionalni ribiški piknik s svinjskim balom, organizacija pohoda za člane

in koline po domače.

Tudi nastop na videmskem fašenku ostaja med letošnjimi spomini.

Društvo je bilo dejavno skozi vse leto, ne samo v pustnem času, ko so koranti najbolj aktivni, saj v tem času obiščejo vse domove v vasi Pobrežje. S tem ohranjajo običaj na vasi, udeležujejo pa se tudi različnih dogodkov v ožji in širši okolici.

Vsako leto sodelujejo pri izvedbi čistilne akcije Očistimo Slovenijo, organizirajo postavitev mlaja, v poletnem času so izvedli ribji piknik s svinjskim balom in ribiško

tekmovanje, v zimskem času pa domače koline. Društvo čez celo leto skrbi za druženje svojih članov skozi različne dogodke.

Aktivnosti, ki jih bodo izvedli v tem letu, so: udeležba pri čistilni akciji Očistimo Slovenijo, postavitev mlaja, udeležba na splavarjenju po reki Dravi, udeležba na karnevalu v sosednji Hrvaški, turnir v malem nogometu za Korantov pokal, ribiško tekmovanje za pokal KS

Priprava salam na korantovih kolinah

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Besedilo in foto: AG

Stran 41

Pretok in pokušina vina v pobreški kleti Odkar so na martinovanju v Pobrežju, ki je potekalo 8. novembra 2012, izbrali in potrdili petega pobreškega kletarja Ivana Fridauerja in podkletarja Danila Drevenška, se v kleti in okoli nje kar naprej nekaj dogaja. Krajani Pobrežja se s prijatelji tedensko srečujejo in družijo.

Eno večjih srečanj – Pretok in pokušina vina v pobreški kleti – sva s podkletarjem organizirala skupaj s

KS Pobrežje. Krajane sva povabila na veseli dogodek s pokušino vina, ki smo ga zbrali od darovalcev – kra-

Gosti na pretoku vina v pobreški kleti

janov in prijateljev, teh pa je bilo kar 54. Za srečanje smo izbrali soboto, 26. januarja, dobili pa smo se v vaškem domu Pobrežje, saj bi bila klet premajhna za tako veliko število družabnikov. Da ne bi bila pogašena samo žeja, sva poskrbela še za domačo hrano. Vse to sva pripravila

Kletar in podkletar skupaj na vinskem dogodku

Foto: AG

s podporo in pomočjo ožjih družinskih članov, druženje pa je trajalo do jutranjih ur.

Zahvaljujem se vsem, ki ste se udeležili veselega dogodka in zraven prinesli še dobrote.

Oglasite se še kaj, saj je vina v kleti še kar nekaj.

Pobreški kletar Ivan

Na kuharskem tečaju slavnostnih jedi Članice DPŽD Lancova vas so predzadnjo februarsko soboto namenile kuharskemu izobraževanju. V zimskih mesecih imajo namreč gospodinje več časa za pridobivanje novega kuharskega znanja, zato so medse povabile mojstra Roberta Lukasa.

Na tokratnem tečaju, ki je privabil mnogo članic, so kuhali na temo slavnostnih jedi.

Robert Lukas, s katerim so Lancovljanke že večkrat sodelovale, je najprej na kratko spregovoril o slavnostnih jedeh, nato pa so vsi skupaj zavihali rokave, saj je Lukas pripravil zares bogat slavnostni meni in na tečaju prikazal, kako pripravimo: polnjen francoski rogljiček s švicarsko solato, topli obloženi kruhek presenečenja, govejo juho z jetrnimi ruladicami, puranjo ruladico s piščančjim nade-

vom in zelenjavo, polnjen svinjski kotlet s puranjim nadevom in ajdovo kašo, krompirjev rosti, masleni pire, njoke s sirovo omako, za sladico pa musse bele čokolade na sadni kremi s kokosovim cremblom.

Društvena kuhinja v vaškem domu je bila skoraj premajhna za vse udeleženke, ob koncu štiriurnega tečaja pa so nato članice sedle za skupno mizo in pokusile vse pripra-

Zanimanje za tokratni kuharski tečaj je bilo veliko.

Foto: PK

vljene jedi. Prav gotovo bo novo kuharsko znanje marsikatera gospodinja uporabila

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

ob bližajočih se praznikih.

PK

Stran 42

Lancovljanke zakorakale v deseto leto delovanja V soboto, 9. marca, so se v vaškem domu na rednem letnem občnem zboru zbrale članice DPŽD Lancova vas, dogodek pa že tradicionalno združile s praznovanjem mednarodnega dneva žena. V svoji družbi so ta večer gostile tudi predsednika KS Lancova vas Janeza Zavca, društvene prijateljice iz Vidma in Dornave ter predstavnike društev iz Lancove vasi.

društev. Tudi v tem letu bodo skrbele za izobraževanje, druženje in rekreacijo, v juniju, ko bo KS Lancova vas praznovala svoj praznik, pa se nameravajo predstaviti s priložnostno razstavo ročnih del in kulinarike.

DAN, POSVEČEN ŽENAM IN MATERAM

gramom, v katerem so se ženam in mamam poklonili s pesmimi, igranjem na glasbila in deklamacijami, slišali pa smo lahko tudi pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas.

Predsednica pa je ob koncu večera poskrbela še za majhno presenečenje in članice obdarila z novimi društvenimi predpasniki.

Praznovanje se je ta večer nadaljevalo s kulturnim pro-

Besedilo in foto: PK

V kulturnem programu so se predstavile tudi pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas.

Najprej so zbrani lahko prisluhnili poročilu predsednice Katice Krajnc, ki je med drugim povedala, da so aktivne od januarja do decembra,

sodelujejo na prireditvah v videmski občini in župniji, na pomoč priskočijo domačim društvom, veliko pa je med letom povabil sorodnih

S poskočnimi vižami je žene in matere razveselil tudi harmonikar Jernej.

Gospodar Djočanove kmetije Tokrat sem se pogovarjala z gospodarjem Djočanove kmetije, gospodom Silvom Pintaričem, ki nam je podrobneje predstavil, kaj vse se v okviru ED Tržec dogaja na kmetiji. Omenjena kmetija je etnografski muzej, je lepo ohranjena, in če jo obiščemo, dobimo odličen prikaz, kakšne so bile pred časom kmetije, na katerih so živeli naši predniki.

Celoten objekt, vključno z gospodarskim poslopjem, odseva pridih starih časov in naše kulturne dediščine.

Kako dolgo ste že gospodar Djočanove kmetije?

Silvo Pintarič: »Za gospodarja kmetije so me določili leta 2006. Hiša je bila zgrajena v letu 1937 in od leta 2007 se v ED Tržec skrbno trudimo, da jo obnavljamo in ohranjamo takšno, kakršna je. Vsako leto tudi dodamo

kakšno novost, ki nam še bolj pomaga predstaviti stvari, ki so jih uporabljali naši predniki. Vsekakor pa moram omeniti, da za celotno podobo kmetije skrbi več ljudi in ne samo jaz. Med drugim imamo tudi vrtnarja, ki skrbi za vrt, gospoda, ki skrbi za brajde, in veliko drugih ljudi, ki

Gospodar Djočanove kmetije, Silvo Pintarič, pri sekanju drv.

tako in drugače pomagajo pri sami podobi celotne posesti in pri organizaciji dogodkov na kmetiji.«

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Kaj vse obsega delo gospodarja Djočanove kmetije?

Silvo Pintarič: »Kot gospodar kmetije sem odgovoren

Stran 43 za vse, kar spada k dobremu gospodarjenju. Ker gre za ohranjanje kulturne dediščine in ker tukaj nihče ne živi, pomeni, da je treba vzdrževati kmetijo podobno, kot da bi v njej dejansko kdo živel.

Moje delo zajema vse od

sprejema gostov, ki jih potem seveda popeljem po celotnem gospodarskem poslopju in jim razložim o vseh stvareh, ki predstavljajo to kmetijo, do najbolj osnovnih opravil, ki so potrebna. Dela se prilagajajo letnim časom, treba

je na primer obrezati sadno drevje, pokositi travo, pozimi odmetati sneg in sekati drva, da lahko kmetijo primerno ogrevamo. K mojemu delu pa seveda spada tudi ohranjanje čistoče in splošno vzdrževanje kmetije. Dela je veliko in zajema približno enaka opravila, kot jih opravljamo na svojih domovih.« Omenili ste, da sprejemate tudi goste. Ali lahko torej sklepamo, da kmetijo obiskujejo tudi določene skupine ljudi, ki pridejo z namenom, da vidijo prav to kmetijo in kulturno dediščino, ki je značilna za naše kraje?

Silvo Pintarič: »Točno tako.

Večkrat nas obiščejo skupine upokojencev, osnovne šole ali posamezna društva, ki so podobna našemu ED Tržec.

Trudimo se tudi, da poskušamo našo kmetijo skozi čas bogatiti z različnimi razstavnimi eksponati, ki še dodatno pričarajo občutek tistih pravih kmetij, kot so jih poznali naši dedje in babice oziroma starejše generacije.

Omogočamo jim tudi spust po reki Dravinji s splavom, po dogovoru se lahko organizirajo tudi pikniki in podobno.«

Splav Vodomec

Koruznjak – lanska pridobitev Djočanove kmetije

Vhod na kmetijo krasi tabla z osnovnimi informacijami.

Povejte nam kaj več o splavu, ki je, kot ste omenili, v uporabi za goste kmetije.

Silvo Pintarič: »Splav se imenuje Vodomec, ime je dobil po ptiču, ki gnezdi ob reki.

Na površju ga zadržuje 24 sodov. Tudi za splav je treba primerno skrbeti in ga sproti ohranjati v primernem stanju za plovbo. Pri uporabi splava gre seveda za stvar dogovora.

Splav lahko sprejme od 30 do 35 ljudi, pot, po kateri se peljemo, pa je dolga pri-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

bližno 3,5 do 4 kilometre.

Sam čas plovbe je odvisen od želja ljudi. Seveda pa je tudi plovba s splavom po Dravinji odvisna od letnih časov.« Kot smo lahko v našem časopisu že večkrat videli in prebrali, se na Djočanovi kmetiji odvijajo tudi različne prireditve. Nam lahko poveste kaj več o tem in o načrtih, ki jih imate namen uresničiti v prihodnje?

Silvo Pintarič: »V sklopu ED Tržec zdaj že več let zapored pripravljamo razne prireditve. Ena od teh je postala že stalnica, in sicer delitev sadnega drevja. Vsako leto tako obiskovalcem podarimo avtohtone sadike sadnega drevja in že tradicionalno po eno sadiko zasadimo tudi na ozemlju kmetije. Zraven sadike vsako leto tudi zakopljemo steklenico, v kateri so na listu papirja zapisani pomembni podatki, ki opisujejo trenutno leto. Lani smo prav tako organizirali otvoritev koruznjaka, ki smo ga postavili na parceli kmetije, prav tako smo praznovali martinovo. Prireditev, ki smo jih in jih še bomo pripravili, je ogromno, tako da ste vsi zainteresirani vljudno vabljeni. Prav tako pa na vseh prireditvah ne pozabimo na tisto, za kar smo dejansko zbrani v društvo – da ohranjamo spomin na našo dediščino.

V prihodnje nameravamo ograditi obstoječi vrt, izdelati in postaviti prešo na vreteno, čebelnjak in oferijo. Zagotovo pa je stvari, ki jih želimo postoriti, izdelati in predstaviti na kmetiji, še kar nekaj, tako da se pustite presenetiti in nas obiščite.« Besedilo in foto: Urška Hercog

Stran 44

Novičke iz DU Videm Naše aktivnosti so se tudi v tem letu vrstile druga za drugo.

V decembru smo pripravili prijeten zaključek leta, ki se ga je udeležilo 60 članov. Ob božiču smo obiskali naše člane, starejše od 80 let. 30. decembra smo obiskali našo članico Marijo Sakelšek iz Šturmovcev, ki je praznovala 90. rojstni dan.

ZBOR ČLANSTVA DU VIDEM

V gostišču Pal smo 21. 2. pripravili zbor članstva DU Videm, ki se ga je udeležilo 178 članov. Zbor je potekal po sprejetem dnevnem redu, vodil pa ga je Franc Kirbiš.

V začetku smo pripravili kratek kulturni program.

Poslušali smo skrbno pripravljena poročila društva, izvolili nadomestnega člana IO Franca Žeraka in nadomestno članico častnega razsodišča Marjano Sitar. Svečano smo sprejeli nove člane, sedaj nas je skupaj že 460. Navzoče smo seznanili s programom dela za leto 2013, ki ga bomo po potrebi dopolnjevali.

Naš zbor so pozdravili gostje, med katerimi je bil župan občine Videm Friderik Bračič. Povedal je: »Smo generacija, ki je z znanjem in delom veliko prispevala v tej državi. Danes smo nekaterim v breme. V občini se trudimo, da za delovanje društev namenjamo nekaj sredstev.

Vaša svetnika Franc in Slavko vzorno predstavljata starejšo generacijo v občinskem svetu.« Pozdravila nas je tudi tajnica PZDU Spodnje Podravje Marija Dietinger in opravičila predsednika, ki je bil zadržan. Anton Majerič, predsednik DU Markovci, je navzoče pozdravil v imenu vseh predstavnikov društev. Navzoče je pozdravil tudi predsednik DeSUS OO Videm Slavko Trafela. Pripomnil je: »Težko je v tem času povedati kaj spodbudnega, ko je kriza na višku.

Brez politike ne gre. Zasluga stranke je, da se nam pokojnine niso znižale, da je sprejeta reforma znosna. Mislimo, da je pokojnina nujna ustavna pravica, pa ni tako.

Za pravice se moramo boriti. Danes pozabimo na politiko in se prijetno družimo ter zabavajmo.« Franc Kirbiš je pozdravil navzoči zbor v imenu PGD Tržec in ga tudi zaključil.

V uradnem delu so zapeli ljudski pevci DU Videm.

KONGRES STRANKE DeSUS

Na kongresu stranke DeSUS so za predsednika delegati ponovno izvolili Karla Erjavca. Našo sredino bosta še naprej zastopala Gorazd Žmavc in Slavko Trafela. Stranka se bori za pravice upokojencev. V tej težki situaciji s svojimi nizkimi pokojninami veliko upokojencev pomaga svojim mladim družinskim članom, ki so ostali brez dohodkov.

AKTIVNOSTI

14. 3. se bomo odpravili na pohod po Halozah.

23. 3. je čistilna akcija, katere se bomo člani udeležili v svojih vaseh.

11. 4. se bomo odpravili na nakupovalni izlet na Madžarsko.

Pridružite se nam!

Marija Černila Foto: Franc Hliš

Vesele velikonočne praznike in mnogo notranjega miru želi odbor DU Videm.

Pozdravni nagovor župana in člana DU Videm Friderika Bračiča NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 45

90 let Marije Sakelšek V Šturmovcih 6 je 30. decembra 2012 praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Sakelšek, z dekliškim priimkom Hrga, rojena 30. 12. 1922. Slavljenko smo obiskali župan Friderik Bračič, p.

Tarzicij Kolenko, sodelavka ŽK Betka Furek ter v imenu občine in ŽK Bernarda Galun in jo skromno obdarili.

Izredno smo bili veseli, da smo jubilantko našli tako veselo, srečno in vitalno. Vse to lahko doživlja ob svojih dragih.

Z možem Janezom živita skupaj s sinom Janezom in snaho.

Redno jo obiskuje tudi hči Vera z možem. Razveseljujejo jo trije vnuki in pravi sonček, pravnukinja. Jubilantka je vse življenje pridno delala na manjši kmetiji in skrbela za družino, pozneje pa za vnuke. Vedno ko si jo srečal, je bila prijazna in nasmejana, česar ji še naprej želimo v življenju, posebno pa trdnega zdravja. S slavljenko in njenimi dragimi smo se dolgo zadržali v prijetnem vzdušju.

Bernarda Galun

Na obisku pri slavljenki Mariji Sakelšek v Šturmovcih Foto: FB

90 let Jožefa Vidoviča V letošnjem letu je praznoval 90 let Jožef Vidovič, rojen 3. 2.

1923, iz Strmca pri Leskovcu 49. Župan Friderik Bračič in Bernarda Galun sva ga obiskala v imenu občine Videm in ga skromno obdarila. Bil je v družbi svojih najdražjih, tudi z dvema hčerkama, sin pa je na žalost že pokojni.

Jubilant, ki živi z vnukom, je še vedno dobrega zdravja, njegovo veselje pa sta obdelovanje haloške zemlje in vzreja konj.

Slavljencu želimo še veliko trdnega zdravja in dobrega počutja.

Bernarda Galun

V družbi slavljenca Jožefa Vidoviča Foto: FB

Ponovno oživljeno Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje vabi mlade k sodelovanju V nedeljo, 17. marca, je v dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj na Ormoški cesti potekal ustanovni občni zbor novega Društva podeželske mladine (DPM) Spodnje Podravje. Po več letih mirovanja društva se je skupina posameznikov odločila, da poskušajo društvo ponovno oživiti in vključiti mlade iz celotne upravne enote Ptuj, da začnejo aktivneje sodelovati pri vprašanjih, ki se dotikajo življenja na podeželju in soustvarjanju le-tega.

Podeželska mladina na Ptujskem ima dolgo zgodovi-

no. Zadnji predsednik Boris Medved je odlično vodil več

kot 100 članov, na Ptuju je bil organiziran kviz mladi in kmetijstvo, člani pa so se uspešno udeleževali tekmovanj na nacionalnem nivoju.

Zadnja leta je delo društva na žalost mirovalo, ponovno pa so se našli mladi, ki bodo društvu dali novega zagona. Zato potrebujejo mlade s podeželja in tiste, ki imajo

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

deželo radi, da se jim pridružijo pri delovanju društva in ki bi bili pripravljeni društvo v prihodnosti tudi voditi.

Mladi se premalo zavedajo, da bo podeželje v prihodnje, predvsem zaradi napovedujočih se podnebnih sprememb, igralo zelo pomembno vlogo, in prav z vključevanjem v take organizacije imajo mladi

Stran 46

Člani upravnega in nadzornega odbora DPM Spodnje Podravje so se srečali na prvem sestanku.

Foto: Marcela Krničar

priložnost, da skupaj iščejo rešitve za težave, ki pestijo ne le kmetovalce, ampak tudi ljudi, ki na podeželju živijo in se ne ukvarjajo s kmetovanjem. Zraven organiziranja raznih družabnih in strokovnih ekskurzij po Sloveniji in v tujini bo novonastalo

društvo sodelovalo tudi na raznih srečanjih, degustacijah in še čem. Vodstvo DPM Spodnje Podravje pričakuje, da se bodo zainteresirani mladi s podeželja vključili v delo društva ter aktivno sodelovali pri sooblikovanju programa društva in pri

aktivnostih, ki so povezane s problematiko podeželja ne le v okviru društva, ampak tudi v svojih občinah in krajih, iz katerih prihajajo.

Društvo si bo na vse načine prizadevalo za finančno in organizacijsko podporo atraktivnih projektov, ki bi jih mladi želeli izvajati. Če te zanima več, nas poišči na Facebook strani Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje ali pa si na spletni strani Zveze podeželske mladine Slovenije preberi več o aktivnostih in priložnostih, ki ti jih nudi članstvo v društvu. Lahko pokličeš tudi na tel. št. 031 728 212 in vse potrebne informacije pridobiš od novega predsednika Aleša Kirbiša. Za informacije se lahko obrnete tudi na člana DPM Spodnje Podravje iz občine Videm Matja-

ža Klasinca (m.klasinc1@ gmail.com) ali Patrika Zavca (patrik.zavec1@gmail.com).

K sodelovanju ste vabljeni vsi mladi, stari več kot 15 let. Obljubljamo vam nova poznanstva na področju kmetijstva, uporabna znanja in izkušnje iz različnih panog. Spoznali boste dobre prakse, se izognili slabim poizkusom in se ob tem še zabavali. Včlani se v Facebook skupino Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje, da boš obveščen o aktivnostih društva in drugih pomembnih datumih.

Matjaž Klasinc, Slavica Gašparič, tajnica društva

V Kocilu v Skorišnjaku leto začeli z občnim zborom Člani Društva za razvoj in napredek Kocil iz Skorišnjaka so se v soboto, 9. marca, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Pregledali so delo v preteklem letu in začrtali nove cilje za leto 2013. Na občnem zboru sta se jim letos pridružila tudi župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KS Leskovec Franc Kozel.

Najprej so se vsem prisotnim predstavili mladi glasbeniki – Alen Orlač in Patrik Vidovič s harmoniko ter Žan Kozel s klaviaturami. Vsi se aktivno posvečajo učenju glasbil, kar so prisotni nagradili z aplavzom. Po uvodnem pozdravu Braneta Orlača je vodenje občnega zbora prevzelo delovno predsedstvo.

Predsednik društva Franc Emeršič je prisotne seznanil z izpolnjenimi cilji v preteklem letu in dodal, da je bila večina načrtovanih aktivnosti

realizirana. V nadaljevanju je predstavil obsežen načrt dela za tekoče leto. Med najpomembnejšimi aktivnostmi velja izpostaviti kresovanje in postavljanje mlaja. V maju poteka praznovanje godu sv.

Urbana, v začetku julija pa romanje na Svete gore pri Bistrici ob Sotli. Prav tako vsako leto pripravijo martinovanje, ki se iz leta v leto razlikuje. Omenjene aktivnosti so v društvu že tradicionalne, člani pa povabijo na dogodke tudi prijatelje,

da se skupaj z njimi poveselijo. Vselej pripravijo tudi jedačo in pijačo ter poskrbijo za glasbo.

Spodbudne besede sta društvu namenila tudi župan občine Videm in predUtrinek z občnega zbora članov Društva sednik KS Leskoza razvoj in napredek Kocil. Med gosti je vec, ki sta ugota- bil tudi župan Friderik Bračič. vljala, da so člani Foto: Brane Orlač društva aktivni skozi celo leto in na ta način družijo, se skupaj veselijo, si ohranjajo stike med seboj in pomagajo ter vsak po svojih poskrbijo za druženje. Raz- močeh pripomorejo k razvoveseljivo je, da število članov ju in napredku kraja. društva skozi leta ni upadlo, Melita Turk ampak se društvu pridružujejo novi člani, in kot je Brane Orlač ob koncu povedal, dajejo društvu novega zagona. Glede na omenjeno si v društvu želijo, da se še naprej

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 47

PGD Tržec z novimi izzivi v 82. leto obstoja V soboto, 19. januarja, smo se članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec zbrali na 82. redni letni konferenci, kjer smo analizirali naše minulo delo v koledarskem letu 2012. Med udeleženimi gosti so bili tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predstavniki Gasilske zveze (GZ) Videm, predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, predstavniki drugih društev, s katerimi sodelujemo, ter drugi gostje; iz Hrvaške so se naše letne konference udeležili tudi prijatelji iz pobratenega društva DVD Lepoglava.

Društvo je v letu 2012 delovalo nadvse uspešno, za kar so zaslužni vsi člani društva z veliko žrtvovanja svojega prostega časa. Trenutno šteje društvo 96 članic in članov, od tega jih je 39 vključenih v operativno enoto. Območje, ki ga pokriva operativna gasilska enota, zajema vasi Tržec, Jurovci, Lancova vas ter del naselja Majski Vrh, hišne številke 1–7. Naša enota je tudi osrednja gasilska enota v občini Videm, tako pomagamo na intervencijah s svojo tehniko in kadrom tudi drugim gasilskim enotam v občini Videm ter tudi gasilcem iz Podlehnika in Žetal, ko nas le-ti potrebujejo.

ANALIZA DELA V LETU 2012

Vzorno smo skrbeli za naš gasilski dom in okolico, največ zaslug za to imata naš gospodar Jože Mlakar in njegova žena Ida, ki sta vedno požrtvovalno skrbela za urejenost. V aprilu smo uredili zelenice in postavili nov kozolec. V februarju so stekle tudi prve priprave za nabavo novega vozila tipa GVC 16/25, ogledali smo si nekaj referenčnih vozil po Sloveniji in se dokončno prepričali o nabavi konkretnega vozila.

V maju in juniju smo se pripravljali z našimi tekmovalnimi desetinami na tekmo-

vanje GZ Videm, ki smo se ga udeležili 25. junija v Podlehniku s šestimi desetinami.

Z doseženimi tekmovalnimi rezultati smo zelo zadovoljni.

Posebej nas veseli velik odziv pionirjev in mladine. Istega meseca je stekla tudi nabiralna akcija za prostovoljne finančne prispevke po gospodinjstvih našega operativnega območja za novo gasilsko vozilo s cisterno. V juniju smo v sodelovanju z občino Videm objavili javni razpis za zbiranje ponudb za dobavo našega novega vozila GVC 16/25. Kot najbolj ustrezno in ugodno se je izkazalo podjetje WEBO, d. o. o., Maribor s podizvajalcem podjetjem Euro GV, d. o. o., iz Ilirske Bistrice. V dogovoru s podjetjem MDE Elektronika, Danilo Milošič, s. p., so se na streho našega gasilskega doma zmontirali oddajniki za brezžični internet v okviru projekta WiFi Haloze. Za potrebe naših občanov smo oddajali v najem tudi našo dvorano, ki sprejme okrog 100 gostov. Pomagali smo tudi našim vaščanom ob raznih tehničnih delih z našo tehniko.

V jesenskih mesecih smo bili zelo aktivni na operativnem področju. Vrhunec vsega je bila v novembru dobava podvozja za bodoče vozilo GVC 16/25. V decembru smo naše

Nove garderobe, v katerih ima svojo osebno zaščitno opremo 20 gasilcev.

Foto: Peter Kirbiš

vaščane obiskali na domovih in jim voščili uspešno novo leto ter jim predali tudi društveni koledar. Sodelovali smo na 21 intervencijah, še posebej obsežne so bile intervencije ob snegolomu konec oktobra in ob poplavah v novembru. Iz leta v leto trževski gasilci sodelujemo na manj požarih in na vedno več elementarnih in naravnih nesrečah. Na področju usposabljanja smo v marcu končali s tečajem za vodjo enote v organizaciji GZ Majšperk in tako pridobili šest novih nižjih gasilskih častnikov. Na tečaju v Leskovcu, ki je potekal med oktobrom in decembrom, pa smo pridobili tudi enega novega gasilca in štiri vodje skupin. V izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani smo v organizaciji Gasilske zveze Slovenije usposobili štiri gasilce za uporabo izolirnega dihalnega aparata (IDA), štiri gasilce za tehnično reševanje (TRE) ter tri gasilce za gašenje notranjih požarov – modul A (GNPA), dva gasilca pa sta se udeležila enodnevnih praktičnih vaj. Na vozilu GVC 16/24

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Unimog smo zaradi okvare in dotrajanosti določenih komponent na vgradni črpalki bili prisiljeni izvesti generalni servis z zamenjavo večine delov.

Brez hitre finančne pomoči občine Videm nam to ne bi uspelo, zato se posebej zahvaljujemo županu za posluh.

Tudi za druga vozila in tehniko smo poskrbeli, da je bila vedno brezhibna in na svojih mestih v vozilih pripravljena, da se uporabi za pomoč, ko bi bila le-ta najbolj potrebna.

V maju smo organizirali tudi tekmovanje v okviru Medobčinske lige v hidrantni vaji v sodelovanju z Območno gasilsko zvezo Ptuj. Sodelovali smo na več gasilskih vajah in internih usposabljanjih. V juniju smo z gasilci iz PGD Videm sodelovali pri evakuaciji Osnovne šole Videm. V oktobru smo si ogledali dve sončni elektrarni na gospodarskih objektih na Selih in v Zgornji Pristavi, kar predstavlja nov izziv pri morebitnem posredovanju ob požarih na teh objektih. Na našem gasilskem domu smo skupaj z gasilci iz celotne GZ Videm povadili in preučili učinko-

Stran 48 vite pristope ob prekrivanju streh objektov v primeru vetroloma. Istega dne smo se v organizaciji PGD Leskovec udeležili večje gasilske taktične vaje ob požaru objekta v kraju Trdobojci.

V novembru smo pregledali hidrantno omrežje na našem operativnem območju in na novo prebarvali nadzemne hidrante v Jurovcih. Pri tem delu so se posebej izkazali veterani. Letos v februarju pa smo v novih garažah uredili nove garderobne omarice za osebno zaščitno opremo za 20 gasilcev. Stare garderobne omarice smo demontirali iz starega prostora in jih namestili zraven novih garaž v pomožno garažo. Tako imamo sedaj v novih garažah in v pomožni garaži prostor za 37 kompletov osebne zaščitne opreme. Redne vaje in usposabljanja so garant za dobro operativno in strokovno usposobljenost ter hitro in učinkovito posredovanje ob vseh vrstah intervencijah na območju občine Videm in širše. Tudi v letu 2013 bomo dali velik poudarek strokovnemu izobraževanju in usposabljanju, še posebej pri vključevanju mladine in

pripravnikov v operativne naloge.

POSEBEN POUDAREK NA DELU Z MLADIMI

V našem društvu se zavedamo, da je društvo brez mladih kot drevo brez korenin, zato želimo v naše operativne vrste privabiti mlade ljudi, še posebej je dobrodošla mladina, stara od 12 let naprej. Zato vabimo mladino, ki bo letos dopolnila 12 let in več, pa tudi druge vseh starosti in generacij, ki jih gasilstvo zanima in bi se radi vključili v naše društvo in operativno enoto, da se udeležijo informativnega dne, ki bo v soboto, 6. aprila, ob 13. uri v prostorih gasilskega doma v Tržcu. Zaradi bližine gasilskega doma in same odzivnosti je zaželeno, da prihajate iz vasi Tržec, Jurovci, Lancova vas, Majski Vrh. Seznanili vas bomo z delom v letu 2013 in nadaljnjih aktivnostih, razkazali prostore, vozila in opremo.

Mladoletni udeleženci, pripeljite s seboj starše oz. zakonite zastopnike. Ob večjem številu mladine bi v pomladanskih mesecih izvedli tudi

Pogled v urejen garderobni prostor, ki so ga gasilci v Tržcu sami uredili.

Foto: Peter Kirbiš

tečaj za mladinca in pripravnika, ki bi pomenil tudi dolgoročni vstop v operativne vrste. Okrepiti želimo tudi sodelovanje z Osnovno šolo Videm. Prostovoljno gasilsko društvo Tržec vabi vse občanke in občane, da se oglasijo pri nas, da jim razkažemo gasilski dom, vozila in opremo in jih seznanimo z našim humanitarnim poslanstvom – zaščita in reševanje ob požarih in drugih elementarnih in naravnih nesrečah. V gasilskem domu nas boste najpogosteje našli ob sobotah ob 12. uri ali po predhodnem dogovoru. Naša vrata so za vas odprta vse dni v letu. Najdete nas tudi na internetu, na družabnem

omrežju Facebook, pod imenom Prostovoljno gasilsko društvo Tržec.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem občankam in občanom za vso pomoč in podporo pri delovanju našega društva, še posebej gasilske enote. Gasilci smo tukaj za vas! Največjo zahvalo izrekamo občini Videm in županu Frideriku Bračiču za korekten odnos, vso izkazano pomoč in stalno pripravljenost ob naših potrebah. »Gasilci smo županova vojska, od župana pa je odvisno, kako opremljena in uspešna bo ta vojska ob posredovanju v izrednih dogodkih na območju občine Videm.« PGD Tržec

Prepotrebno vozilo GVC 16/25 za delovanje gasilske enote Tržec Trževski gasilci smo v novembru dobavili novo podvozje znamke MAN, model TGM 13.290 4x4 BL. Podvozje ima največjo dovoljeno maso 13 ton, dvojno kabino in sodoben turbodizelski motor z 290 konjskimi močmi po standardih EURO 5. Pogon vozila je 4 x 4, vklopljiv reduktor, z možnostjo zapor diferencialov: vzdolžno, zadaj, spredaj.

Istega meseca je bilo podvozje odpeljano k izvajalcu nadgradnje v podjetje Euro GV, d. o. o., v Ilirsko Bistri-

co. Vozilo, ki je trenutno v končnem procesu nadgradnje in bo v naše društvo prišlo opremljeno nekje v drugi

polovici marca, bo dobilo oznako GVC 16/25 (gasilsko vozilo s cisterno, zmogljivost vgradne črpalke 1600 l/ min, kapaciteta rezervoarja z vodo 2.500 litrov), posadka bo 1+5. Opremljeno bo z opremo za posredovanje ob požarih na objektih, v naravi in na prometnih sredstvih ter z drugo opremo za specifič-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

ne intervencije na območju občine Videm in po določilih tipizacije gasilskih vozil, sprejetih na nivoju Gasilske zveze Slovenije. V sprednji kabini bosta voznik in vodja, v podaljšani kabini pa bo prostora za 4 gasilce in 4 izolirne dihalne aparate. Na sprednji strani bodo vgrajen vitel za izvleko bremen do 6

Stran 49 ton, dolžina pletenice 28 m, ter polivalne šobe za pranje cestišč, na zadnji strani vozila bo vgrajena kombinirana nizko-/srednje-/visokotlačna črpalka Rosenbauer NH 25, v boksu desno od črpalke pa bo nameščena hitropotezna cev dolžine 60 m in notranjega premera 25 mm, z visokotlačnim ročnikom.

Vsa druga gasilsko-reševalna oprema bo v stranskih boksih in na strehi nadgradnje, kjer bo tudi štiridelna stikalna lestev. Vozilo bo zamenjalo obstoječe vozilo – avto-

cisterno GVC 16/40 Tam 130T10, letnik 1983, ki je že na koncu svojih zmogljivosti in dotrajano.

Novo vozilo se kupuje za obdobje 25–30 let. Vrednost celotnega vozila z opremo je okrog 240.000 EUR. Financiranje vozila je določeno v pogodbi z občino Videm, in sicer: 70 % občina Videm, 30 % PGD Tržec. Tako mora društvo z lastnimi sredstvi zagotoviti več kot 72.000 EUR. Zato se gasilci spet obračamo na naše vaščane v Tržcu, Jurovcih, Lancovi

Novo vozilo GVC 16/25 v končnem procesu nadgradnje v podjetju Euro GV v Ilirski Bistrici Foto: Leon Požar

vasi ter Majskem Vrhu (h. št.

1–7), ki jih bomo obiskali v nabiralni akciji za prostovoljne finančne prispevke v maju in juniju, da nam pomagajo po svojih zmožnostih. Prispevke lahko nakažete tudi na naš transakcijski račun, odprt pri Novi KBM, d. d.: SI56 0420 2000 0437 019, s pripisom »za GVC«.

SLOVESNA PREDAJA NOVEGA VOZILA BO 13. JULIJA

velikim šotorom pri gasilskem domu v Tržcu, ob tej priložnosti bo tudi velika vrtna veselica z ansamblom Modrijani. Že zdaj pa vabimo vse občane, da se nam pridružijo pri tem dogodku, saj je to velika pridobitev ne samo za nas, temveč za celotno občino Videm. Z novim vozilom bomo trževski gasilci lahko še hitreje in učinkoviteje pomagali vam občanom ob izrednih dogodkih.

Svečana predaja vozila bo v soboto, 13. julija 2013, pod

PGD Tržec

Pogled z zadnje strani vozila Foto: Leon Požar

Leskovški gasilci na 85. občnem zboru Letošnji 85. občni zbor PGD Leskovec se je začel s pozdravno besedo dosedanje predsednice Mateje Vindiš, pozdravnemu nagovoru pa je sledil kratek film o delovanju društva v zadnjem obdobju. Delovnega srečanja so se udeležili številni gostje, med njimi tudi videmski župan Friderik Bračič in predsednik GZ Videm mag. Janez Merc. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, za predsednika so znova izvolili Petra Jagarinca, za poveljnika pa Renata Hvalca.

V uvodnem delu občnega zbora je Vindiševa podala poročilo o opravljenih aktivnostih v letu 2012, pri tem pa poudarila, da so v PGD Leskovec pripravili izobraževanje gasilcev za nadaljevalni tečaj ter izobraževanje

za vodjo skupine. Zahvalila se je za sodelovanje pri organizaciji, nato pa je dosedanji poveljnik Peter Jagarinec podal poročilo o opravljenem delu, kjer pa je posebej izpostavil usposabljanja za dihalne aparate na Igu.

Anton Stopajnik je prejel listino in naziv častnega predsednika PGD Leskovec.

Povedal je: »Udeležili smo se različnih vaj, ki smo jih tudi

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

sami organizirali. Izvedli smo predstavitev gasilske tehni-

Stran 50

Ekipa posebej izurjenih gasilcev se je udeleževala tekmovanj Fire Combat in iz te tekmovalne discipline imajo dvojne državne prvake.

Foto: arhiv PGD

ke in gasilstva za osnovno šolo, na našem terenu pa je bila izvedena tudi zaključna oktobrska vaja GZ Videm, na območju Trdobojcev, kjer so sodelovala društva iz naše GZ. Imamo vse specifikacije za posredovanje v nesrečah.

Strokovna usposobljenost naših operativnih članov je naslednja: naziv nosilec dihalnega aparata ima 19 naših gasilcev, tehnični reševalec 7 gasilcev, reševalec ob nesreči z nevarno snovjo trije gasilci, strojnik 9 gasilcev, uporabnik radijskih zvez 20 gasilcev, usposobljenih za gašenje notranjih požarov modul A 6 gasilcev, modul B en gasilec, ena vodja članic, dva sodnika gasilskošportnih disciplin, en inštruktor in en predavatelj. Ena članica je mentor mladine, dva gasilca

pa sta usposobljena za varno delo z motorno žago.

Iz tega ugotavljamo, da ima PGD Leskovec dosežena vsa merila tako po kadrovski strukturi kakor tudi s specialnostmi operativnih članov za gasilsko enoto 3. kategorije.

Udeleževali smo se tekmovanja Fire Combat in iz te tekmovalne discipline imamo dvojne državne prvake.

Organizirali smo 3. gasilski boj, tekmovanja se je udeležilo skoraj 50 ekip iz vse Slovenije. Za omenjeno tekmovanje smo iskali sponzorje, ki so nam pokrili nastale stroške. Še enkrat hvala vsem, še posebna zahvala pa domačim gasilcem za pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja.

Opravili smo predavanja za temeljne postopke oživljanja in uporabo AED (avtomat-

ski zunanji defibrilator). Z veliko truda smo si pridobili posluh Zdravstvenega doma Ptuj in tako pridobili AED za oživljanje ljudi. Ker se zavedamo, da smo dokaj daleč oddaljeni od reševalne postaje Ptuj, in vemo, da je prihod reševalnega vozila v center Leskovca daljši od 15 minut in še dodaten čas za prihod na še bolj oddaljeno točko, smo usklajevali dogovore o sodelovanju reševalcev in gasilcev pri ukrepanju ob zastoju srca. V sodelovanju z bazo AED, ki jo vodi dr.

Martina Zavratnik, in reševalci ZD Ptuj, smo izvedli izobraževanje o uporabi AED in o temeljnih postopkih oživljanja.

Občina Videm nam je nabavila omarico za AED, ki je javno nameščen na gasilskem domu Leskovec. Avtomatski zunanji defibrilator pa nam je podaril JZ ZD Ptuj. Hvala direktorici JZ ZD Ptuj, dr.

Metki Petek Uhan, dr. Martini Zavratnik in občini Videm za pomoč pri realizaciji zastavljenega cilja. Želja vseh nas je, da AED ne bo treba uporabiti, če pa bo do dogodka prišlo, se bomo gasilci potrudili, da bomo po najboljših močeh pomagali reševalcem NMP Ptuj, kot njihova podaljšana roka, in morda tako komu rešili življenje, kar je seveda cilj projekta.

Za dobro delo imamo vse pogoje, imamo dobra vozila, gasilsko tehniko, zaščitna sredstva in – kar je najpomembnejše – imamo gasilce z dušo in srcem. Vemo, da damo drug za drugega vse! Ko združimo silo moštva, vozil in tehnike, dobimo silo, ki zmore premagati velike ovire! Želim, da smo naprej takšni tovariši, da z roko v roki in ramo ob

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

rami premagujemo ovire v dobrem in slabem.« Sicer pa je Jagarinec predstavil tudi obsežno poročilo o intervencijah v letu 2012.

PETER JAGARINEC PREDSEDNIK, RENATO HVALEC POVELJNIK

V nadaljevanju občnega zbora so potrdili razrešnico za vse organe PGD Leskovec ter izvolili nove organe društva.

Predsednik je znova postal Peter Jagarinec, v upravnem odboru so Franc Stopajnik, Mateja Vindiš, Tatjana Mužerlin, Anton Stopajnik.

Novi poveljnik društva je Renato Hvalec, poveljstvo pa sestavljajo: Janez Vnuk, Bogdan Hvalec, Davorin Potočnik, Janko Vidovič in Irena Stopajnik.

Podeljena so bila tudi društvena priznanja: značka za 50 let del dela v gasilstvu Antonu Stopajniku, priznanje III. stopnje Timiju Kmetcu, Tatjani Stopajnik, priznanje II. stopnje Renatu Hvalcu, priznanje I. stopnje Bogdanu Hvalcu, Anton Stopajnik pa je prejel naziv in priznanje za častnega predsednika PGD Leskovec.

Novi člani gasilskega društva so postali: Martina Zavratnik, Stanka Lesjak, Sandra Šimenko.

TM S finalnega državnega prvenstva v Fire Combatu Kategorija mešane dvojice (moški – ženska): 1. mesto: Petra Kozel in Peter Jagarinec (PGD Leskovec), 2. mesto: Polona Zavašnik in Tomaž Zgonc (PGD Medno, PGD Rakek), 2. mesto: Nina Zaplotnik in Sašo Komes (PGD Radovljica, Pgd Bistrica ob Dravi)

Stran 51

Ko med haloškimi griči odpove srce ali kako so gasilci v Leskovcu postali reševalci z AED Sprehod po haloških gričih je lep, in čeprav je bilo življenje med griči vedno težje kot na ravnini, je tudi tu lepo živeti.

Včasih ima človek občutek, da se je čas pri nas ustavil ali da vsaj teče počasneje. Na žalost pa je v primeru srčnega zastoja čas ključen dejavnik, ki odloča med življenjem in smrtjo.

Zavite haloške ceste, klanci, neoznačene poti, kraji, kjer GPSnavigacija nič kaj prida ne koristi, so lahko usodni, ko odločajo sekunde.

Ko se nekdo zgrudi, se ne odziva in ne diha, je zato na odročnih krajih pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči pomoč ljudi, ki so blizu, domačih, edino upanje za bolnika. Zato mora znati oživljati vsakdo (stiskati prsni koš, dajati vpihe skozi usta), v zadnjem času pa tudi uporabiti avtomatski zunanji defibrilator (AED).

V Leskovcu v Halozah imamo mlado gasilsko ekipo.

Ekipo, ki je za akcijo in ki gre s časom naprej. Že aprila 2011 smo izvedli za člane praktično usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. 15. aprila 2012 smo tečaj še bolj temeljito zastavili. Udeležilo se ga je 17 članov, povprečna starost tečajnika je bila 31 let. Tečaj, ki je trajal 4 ure, smo začeli s predavanjem. Ponovili smo, kakšno vlogo ima srce v telesu, katere bolezni ga okvarijo zaradi nezdravega življenjskega sloga ter kako ukrepati pri skrajni posledici teh bolezni – nenadnem srčnem zastoju.

Po predavanju so bili udeleženci tečaja razdeljeni v štiri skupine, ki so krožile med štirimi delavnicami: temeljni postopki oživljanja, dve delavnici o namestitvi in uporabi AED, če je prisoten eden ali dva reševalca, ter

namestitev nekoga, ki diha, a se ne odziva, v položaj za nezavestnega. Samo znanje so tečajniki nato pokazali še na praktičnih primerih, kjer so se morali obnašati, kot da gre zares, kot da tisti trenutek rešujejo življenje. Še toliko večja motivacija za učenje je bilo dejstvo, da je bil na zunanjo steno gasilskega doma v Leskovcu letos januarju nameščen AED, ki ga bo v primeru, da bo to potrebno, laični (nekdo brez medicinskega znanja) reševalec uporabil in z njim bistveno povečal možnosti bolnega, da preživi srčni zastoj. Tečaj oživljanja bomo spomladi 2013 ponovili, saj je treba znanje redno obnavljati.

ČEMU TEČAJ TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA?

Kaj torej storiti, ko začne boleti v prsih? Človeka posedemo, mu ne dajemo za piti. Če imamo nitroglicerinski sprej (Nitrolingual), damo dva vpiha pod jezik. Če bolečina po 5 minutah mirovanja še vedno ne popusti, naj bolnik zgrize aspirin, pokličemo na 112 in povemo, kakšna je bolečina.

Pri težavah s srcem (sum na akutni koronarni sindrom –

AKS) bolečina za prsnico ni odvisna od dihanja ali premikanja, izžareva lahko v levo ali desno roko, vrat, ramo, žličko. Bolniku je lahko slabo, bruha, duši ga, je šibek.

Kaj storiti, če se nekdo nato ali pa brez predhodnih znakov zgrudi? Takega človeka moramo obrniti na hrbet.

Pokličemo ga ter narahlo stresemo za ramena. Če se ne odziva (ne odgovori, se ne premakne, ne odpre oči), mu vzvrnemo glavo, s čimer sprostimo dihalno pot. To storimo tako, da položimo eno roko na čelo, dva prsta druge roke pa položimo pod brado ter glavo močno, a previdno potegnemo nazaj.

Nato prislonimo svoje uho k ustom bolnika ter poslušamo in čutimo, ali diha. Hkrati gledamo, ali se dviga bolnikov prsni koš. Za to si vzamemo 10 sekund. Grgranje ali smrčanje, ki ga lahko slišimo, ko smo odprli dihalno pot, ni normalno dihanje in ga zanj ne smemo zamenjati.

Pravimo mu »podihavanje« ali »agonalno dihanje« in je znak, da se je ustavilo srce. Če ne slišimo normalnega dihanja, nemudoma pokličemo 112. Podatek o dihanju je za reševalno ekipo zelo pomemben. Če nas je več, lahko nekdo, medtem ko prvi kliče, že začne z oživljanjem. Človek, ki se mu je ustavilo srce, kar je najpogosteje zaradi srčnega infarkta, je namreč prve minute po dogodku le navidezno mrtev in ga je mogoče oživiti, če izvajamo stiske na prsni koš (masaža srca) in dajemo vpihe skozi usta

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Martina Zavratnik

(umetno dihanje). Opozoriti je treba, da to ni nežna masaža, temveč so to res močni stisi prsnega koša. Razmerje med stisi in vpihi je 30 : 2.

Stiskati je treba s frekvenco 100/minuto – torej hitro, in prsni koš se mora pogrezniti za 5–6 cm. Rečemo: stiskaj, kolikor močno zmoreš, tako hitro, da lahko ob tem še šteješ posamezne stise.

Po 30 stisih zvrni glavo bolnega, zatisni nos, s svojimi usti objemi usta žrtve in daj dva normalna vpiha (izdiha) skozi usta. Če se ti dajanje vpihov upira, jih opusti, vendar vseeno nujno izvajaj stise prsnega koša do prihoda reševalcev. Te postopke mora znati vsak! Naj vas ne bo strah pomagati; nekdo, ki se ne odziva in ne diha, je navidezno mrtev. Če ga nekdo ne bo takoj začel oživljati, bo tudi zares umrl. Ne morete narediti ničesar narobe, razen da ne storite nič.

Vse pogosteje najdemo na javnih mestih širom po Sloveniji in v tujini naprave, ki srce z električnim sunkom dobesedno »resetirajo«, če ne bije tako, da lahko človek

Stran 52 preživi. Postopku pravimo defibrilacija.

Naprave so tehnično dovršene in v primeru, da njihova uporaba ni potreba, to zaznajo. Vse, kar je treba narediti, je to, da nalepimo elektrodi defibrilatorja na goli prsni koš bolnega.

Več o avtomatskih zunanjih defibrilatorjih si lahko preberete na spletni strani

www.aed-baza.si. Takšno napravo znajo uporabiti tudi gasilci iz PGD Leskovec in je nameščena na tamkajšnjem gasilskem domu. Z njeno pomočjo bo čas do prve defibrilacije bistveno krajši, kot bi bil, če bi za to morali čakati NMP s Ptuja. Le-to je seveda treba klicati preko 112, saj se gasilci iz PGD Leskovec akti-

virajo preko medicinskega dispečerskega centra na Ptuju, hkrati pa se z lučmi in sireno odpravi pomagat tudi reševalna ekipa z zdravnikom, ki prevzame začeto delo laičnega reševalca ali gasilca.

Martina Zavratnik, dr. med.

Aktivnosti športnega društva Videm v novem letu Zasnežene športne površine dajo misliti, da športniki počivajo, pa ni tako. Igrišča smo potresli z umetnim gnojilom, sami pa smo se začasno preselili v dvorane.

V športnem društvu Videm smo v prvih dneh novega leta izvedli velik projekt – preregistracijo vseh igralcev v našem klubu. Gre za projekt izdelave novih športnih izkaznic Nogometne zveze Slovenije. Pri tem projektu, kjer smo izvedli slikanje, zbiranje potrebnih dokumentov, vnašanje podatkov v aplikacije NZS za vse igralce naših selekcij (120 igralcev), je zelo uspešno sodelovalo šest članov UO pod vodstvom Mirana Selaka.

V petek, 25. januarja, je bil v dvorani občine Videm redni letni občni zbor našega društva, ki se ga je poleg povabljenih gostov udeležilo več kot šestdeset članov, ki so slišali veliko pohval na

Na letošnjem občnem zboru

račun športnih uspehov vseh naših selekcij. Vsi prisotni so bili seznanjeni z delovanjem društva v preteklem letu in z načrti delovanja za leto 2013.

Le-ti so zelo obsežni in prinašajo v naše društvo veliko novih izzivov.

Prva je s treningi v novem letu začela članska selekcija, ki je pod vodstvom novega trenerja Primoža Goršeta prvi trening opravila 28. januarja. Člani imajo v načrtu do prvenstva, ki se začne konec marca, dogovorjenih sedem pripravljalnih tekem in tri do štiri treninge tedensko. Ekipa se bo dodatno okrepila z dvema izkušenima igralcema.

Mladinci so začeli pripravljalno obdobje s prvim treningom 18. februarja. Dva dni

Tekma mladincev NK Videm v Murski Soboti

kasneje so že imeli na programu nočno trening tekmo v Murski Soboti s kadetsko ekipo NK Mura 05, ki nastopa v 1. slovenski kadetski ligi.

Do začetka prvenstva imajo v načrtu še pet trening tekem in veliko treningov.

Igralci selekcij U12 in U8 pridno trenirajo za začetek spomladanskega dela prvenstva. V januarju sta obe

Fašenk bar ŠD Videm NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

selekciji uspešno nastopali na turnirju v malem nogometu. Do začetka prvenstva se bosta obe selekciji opremili z novimi trenirkami, anoraki in torbami – v večjem delu s sponzorskimi sredstvi staršev.

Veteranska ekipa bo s treningi po dolgem zimskem počitku začela v prvih dneh marca. V ekipo so se priključili štirje novi igralci, ki bodo v

Stran 53 veliko pomoč v dolgem spomladanskem delu.

V januarju in februarju so se naši trenerji (Primož Gorše – trener UEFA PRO, Darko Jeza – trener UEFA B in Miran Selak – trener UEFA C) udeležili rednih letnih izpopolnjevalnih seminarjev NZS ter si s tem pridobili pravico za nadaljnje vodenje ekip v tekmovalnem letu 2013. Člani društva pa smo bili prisotni tudi

na tradicionalni pustni povorki, ki je bila v Vidmu, saj je veliko naših članov sodelovalo v različnih pustnih skupinah.

Zelo aktiven je bil tudi naš vsakoletni »fašenk bar«.

Tudi na področju nabave opreme za treninge se je pridobilo veliko pripomočkov, ki jih naše ekipe uporabljajo pri vadbi. Postorili smo tudi kar nekaj del pri vzdrževanju našega objekta (barvanje notranjih prostorov, popravila elek-

Selekcija U12

tričnih inštalacij, popravilo keramike) in druga manjša vzdrževalna dela.

Vsi skupaj pa nestrpno čakamo nadaljevanje sezone, kjer naše selekcije zasedajo odlična mesta po jesenskem delu prvenstva (mladinci prvi, veterani drugi, člani tretji, selekciji U12 in U8 pa v zgornjem delu lig, kjer tekmujeta). Športno društvo Videm želi vsem vesele velikonočne praznike.

Darko Jeza, Gorazd Černila

Selekcija U8

Fotografije: arhiv ŠD Videm

Letos smuka tudi v Zg. Pristavi V letošnji zimski sezoni je bila v Zgornji Pristavi zelo aktivna smučarska sekcija, ki deluje v sklopu ŠD Zgornja Pristava.

Smučišče je decembra obratovalo štiri dni, januarja šest dni in v februarju dvanajst dni, skupaj torej dvaindvajset dni delovanja smučišča in veselega smučanja.

Smučišče je postavljeno v naselju Zgornja Pristava na

zasebnem zemljišču, ki ga v zimskih mesecih upravlja

smučarska sekcija. Smučišče meri v dolžino od 200 do 250 m, odvisno od višine snežne odeje. Vlečnica je prenosna, znamke Tomos, maksimalna vleka v času obratovanja so štirje odrasli smučarji oziroma sedem NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

otrok. Zraven smučišča, ki je bilo zelo dobro obiskano, tudi do 20 smučarjev dnevno, je na smučišču deloval smučarski samopostrežni bife, kjer so se lahko smučarji in drugi spremljevalci okrepčali z različnimi brezalkohol-

Stran 54

nimi in alkoholnimi napitki.

Seveda pa ni manjkalo niti dobrih domačih slanih in sladkih dobrot. Delo na smučišču je razdeljeno tako, da poteka smuka brezhibno in brez zastojev.

Pa še malo o zgodovini dvajsetletnega delovanja smučarske sekcije. Začetki obratovanja vlečnice in delovanja smučarske sekcije segajo v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo na prvi lokaciji smučišča, na »Čepekovem bregu« pri ribniku, poskusno zagnali takrat novo napravo. Smučišče smo

pred desetimi leti prestavili na novo lokacijo, tako imenovani »Stramičev breg«, kjer obratuje tudi danes. Dodatno se je proga na smučišču urejala pred petimi leti, ko se je smučišče s prostovoljnim delom razširilo, zraven proge pa se je postavila tudi miza s klopmi. V predlanski sezoni se je nabavila tudi nova vlečna vrv.

V naslednjem letu načrtujemo večji remont motornega dela vlečnice in popravilo dodatnih vlečnih elementov ter posodobitev sistema drsenja vlečne vrvi in vlečnih

klinov. Smučišče je v zadnji zimi obiskalo več kot 250 smučarjev in spremljevalcev, največ seveda najmlajših, ki jim je to smučišče tudi namenjeno. Omembe pa je vredno tudi to, da je smučanje na smučišču brezplačno, saj za gorivo vlečnice poskrbi ŠD Zg. Pristava.

Smučarsko sekcijo čaka v prihodnje veliko dela in novih izzivov, za kar vzorno skrbi vodstvo sekcije v sestavi: vodja sekcije Gregor Stramič, nam. vodje Lojz Stramič; člani: vodja okrepčevalnice Štefka Stramič, Mojca Stramič, Darko Jeza in Lidija Verde-

nik. Zelo pomembno pa je tudi druženje vseh članov sekcije, vaščanov in vseh drugih, ki prinašajo na smučišče dobro voljo in nas oskrbujejo, da nismo lačni in žejni.

Lep smučarski pozdrav in vesele velikonočne praznike vam želi smučarska sekcija ŠD Zgornja Pristava.

Darko Jeza in Gregor Stramič

Utrinki iz Športnega društva Pobrežje Ljudje se zadnje čase vse bolj športno udejstvujemo. Redna športna vadba čim večjega števila članov društva skozi celo leto je tudi v letu 2013 glavni cilj delovanja Športnega društva Pobrežje, je bilo glavno sporočilo na rednem letnem občnem zboru društva.

V športnem parku Pobrežje so na voljo asfaltni igrišči za nogomet in košarko, igrišče za odbojko na mivki in zunanje rusko kegljišče. Poleg rednih tedenskih terminov želijo organizirati tudi kakšne enkratne športnorekreacijske prireditve ali srečanja. Zra-

ven redne rekreacijske vadbe pa bodo pozornost posvečali tudi tekmovalnemu športu.

ŠPORTNE PRIREDITVE V LETU 2013

13. tradicionalne igre brez meja v Pobrežju – 23. junij 2013, dnevno-nočni turnir v

malem nogometu – 29. junij 2013, vaške igre za ekipe iz Pobrežja – 17. avgust 2013.

V primeru ustanovitve letne občinske lige v malem nogometu bodo organizirali vsaj en tekmovalni krog.

V društvu se ne ukvarjajo samo s športom in organizacijo športnih prireditev, temveč vseskozi skrbijo za izgradnjo in dograjevanje športnih površin ter vzdrževanje že obstoječih; tudi v letu 2013 bodo nadaljeva-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

li tak način dela. Pri tem pa upajo, da bodo uspešni tudi na kakšnem razpisu za nakup igral za najmlajše v vasi Pobrežje.

V vodstvu društva si želijo, da bi se vsi člani društva vključevali v delo društva tako kot v preteklosti, saj se zavedajo, da brez množične udeležbe tako na treningih, prireditvah in na delovnih akcijah ni pravega društvenega življenja in uspehov.

Andreja Gojkošek

Stran 55

Novičke iz PD Naveza Planinsko društvo Naveza vas bo, kot vsa leta do sedaj, tudi letos razveseljevalo z obilico čudovitih pohodov širom po Sloveniji. Letošnje leto bo še posebej praznično, saj bo naše društvo staro pet let.

Morda to res ni veliko, vendar nam glede na vse dosežke v teh letih ta obletnica pomeni veliko. Seveda pa ne

smemo pozabiti še častitljivih 120 let delovanja Slovenskega planinskega društva, ki se sedaj imenuje Planinska zve-

Zaključek planinske šole na Boču

Tradicionalni novoletni pohod na Boč

Udeleženci pohoda po Marijini romarski poti

Na Črnem Vrhu na Pohorju

Foto: Stanko Simonič

Foto: Marko Vinko

za Slovenije.

V letošnjem letu smo uspešno izpeljali že tri pohode. Januarja smo se podali na tradicionalni novoletni pohod na Boč, v februarju smo prehodili naš del Marijine romarske poti, v marcu pa smo se potepali po Pohorju, od Ribniške koče do Kop. Za nami je tudi že redni zbor članov, na katerem je vodstvo društva svojim članom predstavilo delo v preteklem letu ter načrte za letošnje leto. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje z ogledom slik z lanskih izletov. Da je naše delo zares uspešno, dokazuje tudi to, da smo v letošnjem letu medse sprejeli kar lepo število novih članov.

Vodniki bomo poskrbeli, da bodo vsi pohodi kakovostno organizirani in da boste na vseh poteh z nami čim bolj uživali. Vse aktualne objave lahko najdete na naši spletni strani www.pd-naveza.si.

PD Naveza vam želi obilo prijetnih pohodov, lepih razgledov, predvsem pa varen korak! Ob bližajočih se praznikih vam želimo mirno veliko noč.

Marko Vinko, tajnik PD Naveza

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Foto: Katja Golob

Datum in kraj 1. 4. 2013 velikonočni pohod 13. 4. 2013 Golte 11. 5. 2013 Nanos 8. 6. 2013 Ojstrica 15. 6. 2013 pohod ob občinskem prazniku 6. 7. 2013 Mangart 24.–25. 8. 2013 Krn in Velika baba 14. 9. 2013 Pršivec – Viševnik 12. 10. 2013 kostanjev piknik 19. 10. 2013 Snežnik 23. 11. 2013 Kras (III. del) 7. 12. 2013 pohod v neznano

Stran 56

Pohodniški utrinki PD Haloze Na svečnico, 2. februarja, smo imeli občni zbor društva.

Zbrali smo se v precejšnem številu, z nekaj novimi člani. Naše glavno vodilo društva sta druženje in ljubezen do gora in Haloz, kar pomeni, da na svojih pohodih spoznamo kar nekaj naših lepot Slovenije in obiščemo kakšen vrh tudi izven naših meja.

Kljub bolezni našega vodnika Albina bo vodnik Branko Forstnerič skupaj s pomočniki poskušal izpeljati pohode, ki smo jih potrdili na občnem zboru za leto 2013. Naši plani društva niso preveliki, cilj je ohraniti društvo v okvirih, ki so jih takrat zadali ustanovitelji društva, izobraziti novega vodnika, privabiti kakšnega novega člana in čim boljše sodelovanje z drugimi društvi, kot je sodelovanje s PD Cirkulane, pri medsebojnem sodelovanju na pohodih. Kljub pomanjkanju denarja bomo poskušali urediti naše prostore društva.

Leto 2013 smo v PD Haloze pričeli z že tradicionalnim pohodom na Goro Oljko, ki smo jo obiskali v lepem številu in precej visokem snegu.

Pohod je množičen in zmeraj na god sv. Neže, zato je vsak pohodnik na vrhu dobil kuhano jajce. Naša vrnitev je

potekala čez Vimperk do Polzele, pohod pa smo zaključili v piceriji na Polzeli.

Uršljo goro smo obiskali na Prešernov dan, 8. februarja.

Po obilnem sneženju smo dočakali končno lep sončen dan in pričeli pohod od smučarske koče, ker vožnja do Naravskih ledin ni bila mogoča. S precejšnim naporom smo se začeli vzpenjati proti vrhu. Vzpon je trajal kakšno uro dlje kot po navadi. Lepota zasneženih smrek nas je tako očarala, da smo med potjo pozabili na visok sneg in težave. Na vrhu se nam je odprlo obzorje planin od Kamniško-Savinjskih Alp do Karavank. V koči smo imeli daljši postanek, lahko smo se okrepčali in spočili.

Naša vrnitev je potekala po isti poti nazaj, velik sneg nam je res delal težave, zato ni manjkalo padcev in smeha.

Pohod na Ivanjščico (1060

Pohodniki, zbrani na Cvetlinu v sosednji državi.

Leto 2013 so v PD Haloze pričeli z že tradicionalnim pohodom na Goro Oljko.

Pohod na Ivanjščico (1060 m) na Hrvaškem je bil 2. marca, udeležba pa znova zelo dobra.

m) na Hrvaškem je bil 2. marca. Čez mejni prehod Vel. Varnica smo se namenili v smer Ivanec. Vzpon je trajal 1,5 ure v eno smer. Na vrhu sta dom in razgledni stolp, na katerega smo se lahko povzpeli. V lepem vremenu je tukaj veliko jadralcev, ki se spuščajo v dolino. Na poti domov smo se ustavili v Trakoščanu, ki je znan po gradu in jezeru, tisti z veliko energije so se povzpeli še do gradu, sprehodili okrog jezera ali uživali ob kavici na terasi.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Zahvaljujemo se vsem članom in simpatizerjem, ki si vzamejo čas in se udeležujejo naših pohodov. Vabljeni tudi na druge naše pohode, razpored lahko najdete na spletni strani društva.

Hodi v hribe dokler je še čas, ker pride čas, ko ne bo več časa, in kmalu bo ta čas.

Majda F.

Stran 57

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 58

Športno-ribiško društvo Krap Člani Športno-ribiškega društva Krap so se zbrali in pregledali rezultate prejšnjega leta. V društvu so bili v letu 2012 zelo aktivni, saj je bilo izvedenih 81 odprtih in 12 ligaških tekem.

Za pokal KS Pobrežje je bila v soorganizaciji TD Koranti iz Pobrežja in KS Pobrežje

organizirana vaška tekma, kar pomeni, da lahko sodelujejo na njej krajani iz Pobrežja.

Na tekmi ob ribniku v Pobrežju

Po pregledu podatkov je bilo razvidno, da jim je v roku 4 ur, kolikor traja ena tekma, uspelo naloviti 37,4 kg rib. Člani so sprejeli načrt dela za leto 2013 in ga soglasno potrdili. V tekočem letu

bodo izvedli še kakšno aktivnost več. Planirajo izvedbo ribiškega maratona, želijo pa si okrepiti sodelovanje s sorodnimi društvi iz drugih krajev.

AG

Ribiški ulov

30. obletnica CB RK Poetovio Ptuj 13. oktobra lani je bila 30. obletnica CB RK Poetovio Ptuj. Ob obletnici se je zbralo 85 članov, gostov iz Hrvaške, Italije in cele Slovenije.

Zbrali so se na kmečkem turizmu Pungračič v Drenovcu in priložnost izkoristili le še za ogled Haloz. Ob skupnem kosilu so si izmenjali izkušnje na svojem področju ter ob tej lepi obletnici pode-

Vsem občankam in občanom želimo radostne velikonočne praznike, ki naj prinesejo mir in družinsko srečo.

Veselo pisanko!

OO DeSUS Videm

lili priznanja in zahvale najzaslužnejšim članom.

Zaključek leta so imeli 22. decembra na Destrniku, prav tako z lepo udeležbo iz vse Slovenije. Že več let je predsednik tega društva naš občan iz Vareje, Ivan Kirbiš.

Ob bližajočih se velikonočnih praznikih vam člani CB Poetovio Ptuj želijo vse lepo.

UR

Naj bo za vse nas velikonočno praznovanje veselo, zadovoljno, polno sonca in smeha!

Z njim naj utrjuje se naše verovanje v dobroto božjo, ki naj nikdar se ne neha!

Stanko Simonič, predsednik IO SDS Videm NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Le veselje naj vsem nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir!

Veselo pisanko in lepe praznike vam želimo.

Občinski odbor SLS Videm

Stran 59

V Vidovi kleti dišalo po kruhu Predpraznične velikonočne dneve so že tretje leto zapovrstjo z razstavo Kruh naš vsakdanji obogatile članice Društva kmetic občine Videm. V soboto, 23. marca, so v Vidovi kleti pripravile bogato razstavo kruhov po domačih receptih in različnih

okusov. Otvoritev razstave je spremljal bogat kulturni program, videmskim ženam in dekletom pa je za izvirno razstavo čestital tudi videmski župan Friderik Bračič.

Besedilo in foto: TM

Cvetna nedelja v Vidovi cerkvi Letošnja cvetna nedelja v župniji Sv. Vida je bila še posebej slovesno obarvana. Kljub slabemu, hladnemu vremenu so člani KTD Klopotec Soviče - Dravci k blagoslovu prinesli svoje presmece velikane, ki so jih dan prej izdelovali pri Milošičevih v Sovičah. V župnijski

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

cerkvi se je pri slovesni maši zbralo veliko vernikov, ki so lahko spremljali tudi pasijon.

V živo so ga odigrali mladi iz Vidove župnije in člani zakonske skupnosti. Slovesno mašo je daroval župnik p.

Tarzicij Kolenko.

Besedilo in foto: TM

Stran 60

Varnost na območju občine Videm v letu 2012 Tako kot vsako leto doslej vam tudi v letošnji prvi številki občinskega glasila podajam sestavek, v katerem vas seznanjam s stanjem javne varnosti na območju občine Videm in delom policistov policijske postaje Podlehnik, tokrat v letu 2012.

1. PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE V letu 2012 smo policisti PP Podlehnik na območju občine Videm od skupno 113 kaznivih dejanj (KD) obravnavali 59 (34) KD zoper premoženje, od tega 16 (19) navadnih tatvin, 6 (6) velikih tatvin oz. vlomov, 3 (6) KD goljufije, 17 (22) KD poškodovanja tuje stvari, 4 (1) KD zatajitve, 1 KD napada na informacijski sistem in 1 KD prikrivanja, 1 KD poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

Nadalje smo obravnavali 10 (22) KD zoper človekove pravice in svoboščine, in sicer 5 (20) KD ogrožanja varnosti, 1 (2) KD neupravičenega slikovnega snemanja, 1 KD protipravnega odvzema prostosti in 2 KD grožnje, 3 (4) KD zoper življenje in telo, od tega so bila vsa KD lahke telesne poškodbe. Obravnavali smo še 1 KD zoper gospodarstvo – ponarejanje denarja, 3 (3) KD zoper javni red in mir, od tega 1 KD lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo, 1 KD prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države in 1 KD samovoljnosti. Nadalje smo obravnavali 1 KD zoper okolje, prostor in naravne dobrine – nezakonit lov in 1 KD zoper pravosodje – kriva ovadba.

S področja kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, dru-

žino, otroke smo obravnavali 23 (13) KD, in sicer 2 (8) KD nasilja v družini in 21 (3) KD neplačevanje preživnine.

V letu 2012 smo obravnavali še 1 (1) KD povzročitve splošne nevarnosti.

2. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA

V letu 2012 smo obravnavali skupaj 109 (99) kršitev, kar predstavlja rahel porast skupnega števila kršitev. Na področju Zakona o prekrških zoper javni red in mir smo obravnavali 63 (53) kršitev.

Kršitev iz drugih predpisov pa smo ugotovili 45 (46).

Posebno pozornost med obravnavanjem kršitev javnega reda namenjamo družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 11 (11) poročil centru za socialno delo, 3 (4) osebam smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru smo 8 (12) osebam izrekli opozorilo, 6 (6) oseb smo pridržali, ker ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda.

Obravnavali smo 6 (9) prekrškov nedostojnega vedenja do uradnih oseb pri uradnem poslovanju. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo največ storjenih v sta-

novanju, kjer smo ugotovili 23 (20) kršitev, na javnem kraju (cesta, trg) 30 (18), v gostinskih lokalih 1 (1) in na javnih prireditvah 17 (2).

V letu 2012 smo obravnavali skupaj 19 (22) dogodkov, v katerih je 1 (2) oseba umrla. Obravnavali smo 9 (12) požarov, 1 (1) delovno nesrečo in 0 (2) samomorov, 1 utopitev in 3 druge dogodke, v katerih je prišlo do telesnih poškodb. V letu 2012 smo nudili pomoč upravičenim osebam v obliki asistence v treh primerih (3), prav tako smo za 3 osebe razpisali iskanje in tudi vse 3 pogrešane osebe še pravočasno našli.

3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Prometnovarnostne razmere na območju občine Videm so zelo ugodne v primerjavi s predhodnim letom.

Na območju občine Videm smo v letu 2012 skupno obravnavali 50 (53) prometnih nesreč, in sicer se je 23 (31) prometnih nesreč zgodilo v naselju, 27 (22) pa izven naselja. Od tega se v letu 2012 ni zgodila nobe-

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

na prometna nesreča s smrtnim izidom, v letu 2011 pa 1 prometna nesreča s smrtnim izidom (pešec v naselju Pobrežje), medtem ko tudi v letu 2010 nismo obravnavali prometne nesreče s smrtnim izidom, v letu 2009 pa smo obravnavali 2 prometni nesreči, v katerih so 3 osebe na kraju umrle. V preteklem letu smo od skupnega števila prometnih nesreč obravnavali 1 (2) prometno nesrečo, v kateri je bila 1 (2) oseba hudo telesno poškodovana, 17 (15) prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo, v katerih se je 25 (20) oseb lahko telesno poškodovalo, in 32 (35) prometnih nesreč z materialno škodo, v katerih je bilo udeleženih 81 (88) oseb.

Miran Brumec,vodja policijskega okoliša Videm

Stran 61

Motoristi, pozor Pred vrati je nova motoristična sezona, zato vozniki motornih koles in drugih enoslednih vozil ne spreglejte nasvetov, ki vam jih podajamo v tem sestavku ali – še bolje – nasvete pri vožnji s svojimi ljubljenci upoštevajte v kar največji meri.

Običajno se začne aktivna udeležba v cestnem prometu z motorji od petnajstega leta starosti dalje (sprva z mopedi). Uporabniki motorjev so tako kot pešci in kolesarji ranljiva skupina udeležencev v cestnem prometu.

Leta 2011 je bilo v Sloveniji 48.686 registriranih motorjev in 42.322 koles z motorjem, v 133 prometnih nesrečah je umrlo 23 motoristov, 90 pa je bilo hudo poškodovanih.

V letu 2012 je na slovenskih cestah umrlo 21 voznikov motornih koles, 87 je bilo hudo telesno poškodovanih.

Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.

Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na

motoriste.

Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo: • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.

• Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.

• Ne pozabite na oblačila s ščitniki.

• Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.

• Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.

• Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.

• Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.

• Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.

• Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).

• Reakcijski čas v idealnih

pogojih je 0,6–0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.

• Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.

• Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni.

Sicer lahko to hitro postane vaša zadnja vožnja.

(Vir: intranet policije) Na koncu sestavka vam podajam še nekaj statističnih podatkov o številu prometnih nesreč in njihovih posledicah, ki so se zgodile v letu 2012 na cestah v R Sloveniji.

Slovenske ceste so v letu 2012 zahtevale 129 življenj, kar je 12 manj kot v letu poprej. Hudo telesno poškodovanih je bilo 843 ljudi

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

– predlani 932, lahko pa se je poškodovalo 8163 oseb – predlani 8879. Policija je v letu 2012 obravnavala 21.743 prometnih nesreč, kar je manj kot v letu 2011, ko je obravnavala 23.101 nesrečo.

Najpogostejši dejavniki za nastanek prometnih nesreč po podatkih policije še vedno ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, napake pešcev in neustrezna varnostna razdalja.

Med umrlimi je največji delež voznikov osebnih avtomobilov, sledijo vozniki motornih koles, potniki, pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem ... Najnevarnejše ceste še vedno ostajajo regionalne in glavne ceste, ceste v naseljih, sledijo avtoceste.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

Stran 62

Svitovci v naši občini V dvorani občine Videm so sodelavci programa SVIT, državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, v soboto, 16. februarja, pripravili podrobnejšo predstavitev programa SVIT, za širšo javnost pa je bil zanimiv tudi prikaz tridimenzionalnega modela debelega črevesa.

Na dogodku smo se srečali tudi z Urošem Železnikom iz ZD Ptuj, Majo Pelcl, dr. med., spec., ki ima svojo ambulanto v Vidmu, županom občine Videm Friderikom Bračičem ter ambasadorkama SVIT-a Cilko Špindler iz Ormoža in Silvestro Brodnjak iz občine Hajdina.

Slednja je ob tej priložnost na kratko predstavila tudi odzivnost vabljenih v program SVIT na ravni Slovenije in po zdravstvenih regijah (podatke je pripravil Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek Svit), ob tem pa poudarila, da se bomo morali na celotnem Ptujskem še kako potruditi, da bo odziv boljši, še posebej med moško populacijo. Brodnjakova je dodala, da lahko k temu veliko pripomorejo tovrstne

akcije na terenu in da lahko že kmalu pričakujemo novo predstavitev programa SVIT. Izvajalci tega programa si namreč zelo želijo, da se zmanjšata obolevnost in smrtnost zaradi raka na debelem črevesu in danki ter da so s tem na neki način poplačana tudi vsa prizadevanja stroke in prostovoljcev v zgodbi, ki rešuje življenja. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, lahko pa pravočasno odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe, polipe in bolezen celo preprečimo, svetujejo zdravniki in vsi, ki so na kakršen koli način povezani v tej zgodbi.

Poskrbite za svoje zdravje, odzovite se vabilu v program SVIT in se testirajte! SVIT rešuje življenja!

Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

Z ekipo sodelavcev SVIT-a v Vidmu sta bili tudi ambasadorki SVIT-a Silvestra Brodnjak iz občine Hajdina in Cilka Špindler iz občine Ormož, pri ogledu modela debelega črevesa pa se jima je pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič.

Mladi sodelavci SVIT-a so se zelo trudili, da bi obiskovalcem dogodka povedali čim več koristnega o programu SVIT.

Zgodil se je nepozabni New York Trdobojec Dejan Zavec, slovenski boksarski šampion, ki ima med mnogimi tudi naziv častni občan občine Videm, je bil še pred časom pred novim največjim izzivom v svoji profesionalni boksarski karieri. 9. marca je namreč v newyorškem okrožju Brooklyn prekrižal pesti z najbolj nadarjenim mladim ameriškim boksarjem Keithom Thurmanom in žal ni bilo dovolj za njegovo tako želeno 33. zmago.

Uspeh, v katerega je Dejan tako zelo verjel in bi mu dokončno lahko prinesel mesto med najelitnejšimi svetovnimi boksarji, se žal ni

uresničil. Keith Thurman je premagal Dejana Zavca, zanj je bil premočan, tudi odlično pripravljen nasprotnik.

Dejan je tako v veliki dvorani

Postavna Haložana, Dejan Zavec in Tomi Jagarinec, sta tesno povezana. Skupaj sta doživela največje uspehe v Dejanovi karieri.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 63 Barcleys Center v New Yorku ponovno pokazal dober boks, kar pa je bilo premalo za zmago, so po koncu dvobo-

ja poročali dobri poznavalci boksa. A Dejan je po prihodu domov dejal, da se kar tako ne bo vdal. Torej še lahko

računamo nanj in mu novih uspehov od srca privoščimo.

V New Yorku, kjer je Dejana spremljala peščica glasnih zvestih slovenskih navijačev in nekaj tistih Slovencev, ki živijo preko »luže«, pa se prav tako nismo vdali. Biti v družbi našega boksarskega asa, podoživeti to veliko tekmo in se za nekaj dni razgledati po posebnostih, odličnostih in mnogoštevilnih lepotah po številu prebivalstva največjega mesta v Združenih

državah Amerike – New Yorka – ni kar tako. Za nami je nepozabno potovanje, polno presežkov in odličnosti v vseh pogledih.

Domov smo prinesli nove zgodbe, v katerih ima posebno mesto prav Dejan Zavec.

Zanj navijamo in ostajamo z njim, v dobrem in slabem.

New York nam je dal nove energije …

Tatjana Mohorko Fotografije: Matija Brodnjak

Utrinek iz ringa, ko smo še upali na Dejanovo zmago.

Pred znamenitim Rockefeller centrom sredi New Yorka, ko sta se nam pridružila še dva znana Ptujčana – Mitja Vidovič (skrajno desno) in Vid Izlakar (drugi z leve).

Dan po borbi se je Dejan za kratek čas pridružil svojim slovenskim navijačem na znamenitem Times Squaru.

New York je res občudovanja vredno in ogromno mesto.

Štirje s Ptujskega (od leve Zoran Hovnik, David Breznik, Tatjana Mohorko in Matija Brodnjak) v družbi Dejana, na predvečer borbe, ko smo v slovenskih prostorih St. Cyril's Church pri župniku Krizologu Martinu Cimermanu na East Village pripravili nepozabno srečanje »I fell Slovenia in New York City!«.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

Stran 64

Pomladna ozelenitvena akcija v znamenju čiščenja Sobota, 23. marca, je bila v občini Videm rezervirana za čistilno akcijo, ki so jo izpeljali po vseh krajevnih skupnostih in znova nabrali velike kupe najrazličnejših smeti. V sklopu akcije je potekala tudi 5. ozelenitvena akcija pri Etnografskem muzeju v Tržcu, kjer so občanom delili sadike sadnega drevja. Že zgodaj dopoldne je bilo pestro in delovno po vsej občini, po krajevnih skupnostih pa so občani organizirali posebne skupine, ki so čistile in zbirale odpadke. Po prvih podatkih videmske občinske uprave so v okviru pomladne čistilne akcije zbrali 30 m 3 odpadkov.

Etnografsko društvo Tržec in občina Videm pa sta v pozdrav pomladi, z željo po

ohranitvi naravne in kulturne identitete tega dela Slovenije, izpeljala še peto ozelenitveno akcijo, ki je bila tudi letos zelo odmevna.

Ob tej priložnosti so pri Etnografskem muzeju v Tržcu z županom občine Videm Friderikom Bračičem slavnostno posadili sadno sadiko domače hruške, ki je bila nekoč nepogrešljivi del travniških sadovnjakov in

domačij. Organizatorji ozelenitvene akcije pričakujejo, da bodo razdeljena sadna drevesa vsajena na skrbno izbrano mesto in se bodo lahko razvi-

la v enkratno pojavno obliko rastline.

Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

Utrinek s pomladne čistilne akcije v občini Videm

Prva rez v občinskem vinogradu Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je dan po spomladanskem enakonočju opravilo v občinskem vinogradu prvo rez pod budnim in strokovnim očesom skrbnika Janka Zavca.

Strokovne veščine rezanja žlahtne rožice smo preizkusili vsi udeleženci prve rezi, nalogo smo izvedli v upanju, da nismo hkrati že opravili tudi jesenskega opravila, trgatve.

Pri Etnografskem muzeju v Tržcu so v pozdrav pomladi razdelili 110 sadik sadnega drevja.

Župan Friderik Bračič je članom ED Tržec simbolično pomagal pri sajenju domače hruške, s katero so obogatili travniški sadovnjak na Djočanovi domačiji.

Po napornem delu nas je predsednik društva Edvard Hojnik povabil v Vidovo klet na pokušnjo pridelka iz haloških vinogradov.

V nagovoru je poudaril, da moramo takšnega, kot ga

Vsak rezač se svoje trte drži.

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2013

imamo v kozarcih, pridelati v našem občinskem vinogradu. V upanju, da smo opravili rez vinske trte strokovno in uspešno, smo se ponosno razšli.

Besedilo in foto: IB