Za dušo in veselje moj glas doni by Ales Milosic

Za dušo in veselje moj glas doni

Bilten Cerkveno-prosvetnega mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Sveta Ana

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Zbor danes

Zadnja vrsta od leve proti desni: Matija Šenveter, Aleš Rola, Robi Ornik, David Roškarič, Sandi Šijanec, Davorin Dominko, Branko Grajner, Lenart Zemljič, Janez Kraner, Jožef Krajnc, Janez Vakej, Silvo Nikl, Robert Ornik, David Ornik Druga vrsta z leve proti desni: Jožica Ornik, Suzana Rejak Breznik, Mihaela Berič, Valentina Bolšec, Jožica Škof, Damjana Rehar, Lili Kraner, Nada Rožman, Mira Ornik, Marta Krajnc, Slavica Berič, Marinka Nikl Trojner Prva vrsta z leve proti desni: Mateja Šenveter, Katarina Breznik, Nataša Dvoršak, Špela Berič, Verica Zemljič, Petra Triler, Betka Urbanič, Frančiška Lasecky, Terezija Šober, Marjeta Simonič Prva z desne proti levi: zborovodkinja Natalija Šijanec

Zbor pri vajah

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Zboru na pot

O zboru Mešani cerkveni pevski zbor ima pri Sveti Ani že zelo dolgo tradicijo, saj je v njem prepeval že moj pokojni dedek. Zagotovo bi spominjal organistov, ki so pred menoj vodili zbor: g. Strmič, Milan Eder, Vodenik Franc, župnik Jožef Horvat. Misli se mi vračajo v leto 1987, na božični večer, ko sem kot 13- letno dekle prvič zaigrala na orgle v cerkvi Sv. Ane, čeprav mi je župnik Jože Horvat, ki je vodil takratni cerkveni zbor, dejal, da naj dajem pevcem samo intonacijo. Čez kakšno leto se je pevskemu zboru, sestavljenemu predvsem iz srednje in starejše generacije, pridružilo tudi nekaj mladih, tako rekoč mojih sovrstnikov. Čez približno tri leta, ko se je župnik umaknil s položaja zborovodje, sem prevzela vodenje zbora, kar pa je bilo vse prej kot lahko. Predvsem ritmično in intonančno opozarjati nekoga, ki je že vrsto let pred mojim prihodom prepeval v zboru, je bilo verjetno najtežje. Še toliko težje je bilo tudi zato, ker sta v njem prepevali moja mamica in »botrca«, ki nista bili vajeni moje glavne glasbene besede. Pa vendar smo to prebrodili in smo se v kratkem času lepo ujeli. Sprva sem posegala po notnem gradivu slovenskih skladateljev cerkvene glasbe (Vodopivec, Zafošnik, Mav, Kimovec ), čez čas pa so me zamikala tudi dela tujih avtorjev (Mozart, Schubert, Händel, Gruber). V zadnjih nekaj letih, ko je vse bolj popularna duhovna ritmična glasba, tudi ta zvrst zavzema del našega repertoarja. Moja želja je bila, da bi svoje izkušnje iz srednje glasbene šole in akademije za glasbo prenesla v zbor, da bi le ta pridobival na kvaliteti in bi nastopil še kje drugje kot v cerkvi. Zato se je leta 1999 zbor včlanil v Kulturno društvo Sveta Ana z imenom Cerkveno-prosvetni pevski zbor KD Sveta Ana. Začeli smo s preprostimi ljudskimi skladbami, nato pa znanje nadgrajevali z zahtevnejšimi, umetnimi skladbami slovenskih in tujih priznanih skladateljev. Redno smo se udeleževali območnih revij JSKD in se vedno uvrstili še na medobmočne revije JSKD, prirejali koncerte, posneli zgoščenko, prepevali v domači občini ob vseh priložnostih, veliko hodili na gostovanja, doma, pri Sveti Ani, pa smo več let zapored organizirali srečanje zborov Svetih An iz Slovenije in Avstrije. Vedno znova je zbor dobil kakega novega člana, tu in tam pa je kdo tudi odšel ali, žal, umrl. Temelji zbora pa so od mojega začetka do danes ostali isti. Naj omenim tiste, ki so bili zaslužni člani: Nemeš Ivanka, Kramberger Terezija (Trezika), Zemljič Peter (Vrablov), Murg Franc (Štolčov Franček), Gosak Leopold (Poltek), Strgar Marija (Mičika), Kocbek Roza (Beba), pa jih žal že nekaj časa ni več med nami.

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Kar nekaj pa je tudi tistih, ki so iz objektivnih razlogov zaključili s prepevanjem v našem zboru (Senekovič Pepca, Slaček Slavica in Mihael, Kokol Ludvik, Kraner Cvetka, Kocbek Silva, Čebular Damijan, Ruhitel Suzana, Konrad Milena, Moleh Danica, Vodenik Marija, Vakaj Bernarda, Lasecky Tatjana, Jug Anton in Janez, Škamlec Bernard, Zvonko in Anka, Ornik Janko, Golob Rudi, Marija in Ernest, Senekovič Darja, Zemljič Emina, Peserl Franja, Škof Anamarija, Šober Branko, Urbanič Gorazd in Tadeja, Krajnc Marija in še bi se kdo našel). V veliko veselje mi je, da imamo tudi dva, ki že več kot petdeset let naš zbor bogatita z lepim petjem. To sta Ornik Jožica in Vakej Janez.

Šijanec Natalija zborovodkinja

Lepa pesem je božji dar (bl. Anton Martin Slomšek) Naprošen sem bil za spremno besedo za bilten ob obletnici Cerkveno-prosvetnega mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Sveta Ana v Slovenskih goricah. To rad storim, saj že dve desetletji in pol prihajam k Sveti Ani za praznike: božič, veliko noč, praznik sv. Ane in vseh svetih. Ob teh praznikih in drugih slovesnostih že desetletja poslušam sladko doneče glasove omenjenega pevskega zbora. Že od stvarjenja sveta vse stvari na svoj način pojejo hvalo Bogu. Morje bobní, reke bučijo, potočki šumljajo. Drevje v gozdu se ob vetru priklanja Stvarniku in se skupaj z rekami veseli in ploska z rokami, kot pravi psalmist (Ps 95 in 97). Šesti »dan« Bog ustvari človeka. In človek (Adam) zapoje prvo pesem, ki je izhajala iz človeških ust, še bolj iz srca. Zapoje jo ženi: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa. Imenovala se bo móžinja, kajti vzeta je iz možá (mož, hebr. iš, žena išsá); v Svetem pismu so te besede napisane v pesemski kitici, ne v prozi. Če sledimo Svetemu pismu, so bile ptice ustvarjene prej kot človek. Se je prvi človek navdihnil od njih, da je zapel pesem prvi ženi, svoji ženi? V odgovor na to, naj mi rabi tole: Duhovnik dr. Alajos Werner je bil moj profesor koralnega petja v sombotelskem bogoslovju. Imel je tako izostren posluh, da je žvrgolenje ptic v hipu zapisal na note. Zapisal je tudi tole: Božji Sin se je ob svojem prihodu na svet odpovedal vsemu razkošju, a enemu se ni hotel odpovedati: ob svojem rojstvu je želel, naj mu zapojejo angeli. Tudi naši pevci pevskega zbora Svete Ane pri liturgiji združijo svoje glasove z nebeškim zborom. Kadar koli se spomnim blagoslova na dan sv. Blaža, škofa in mučenca, prosim Vsemogočnega, naj obvaruje pevce pevskega zbora KD Svete Ane bolezni grla.

Dr. Jožef Smej nasl. škof, Maribor, častni občan občine Sv. Ana v Slov. gor.

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Pojte Gospodu novo pesem (Psalm 95,1) Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010, sem podpisani prejel vabilo na jubilejni koncert Cerkveno-prosvetnega pevskega zbora Kulturnega društva Sv. Ana. Potem, ko je škof dr. Jožef Smej kot častni občan občine Sveta Ana napisal spremno besedilo, se spodobi, da podpisani napišem predgovor. Velikokrat sem premišljeval, od kod je dobil blaženi Anton Martin Slomšek navdih za znano rečenico: kdor poje, dvakrat moli. Pa sem odprl Sveto pismo. Preštel sem, kolikokrat nastopata velelnika molite in pojte. In sem našel: beseda pojte je zapisana okoli dvakrat več kot pa beseda molite. Se pravi, kdor iz srca Bogu v čast poje tudi poštene svetne pesmi, dvakrat moli. Starozavezni psalmist večkrat začenja psalm z besedami, naj pojemo novo pesem. Nova pesem je pesem človeka, ki je čistega srca, kajti iz srca lahko prihaja tudi neprimerna pesem. S pokoro prenovljeni Izraelci so prepevali sionske pesmi tako prisrčno, da so jih v sužnosti Babilonci še in še prosili, naj zapojejo kakšno svojo pesem. V Svetem pismu, v knjigi Psalmi, je včasih navedeno po kateri melodiji se poje določeni psalm. Na primer po melodiji lilija ali golob gruli v daljavi … Da bi pevci omenjenega Cerkveno-prosvetnega zbora s svojimi glasovi dvigali duha, ki se včasih vse preveč oklepa zemeljskega, kvišku, k modro sinjemu nebu, in še tja onkraj vidnega neba.

Želi Jožef Horvat aninski župnik

Beseda zboru Že star pregovor pravi: »Kdor poje, zlo ne misli.«. Tem besedam se pridružujem tudi sam, saj sem mnenja, da so ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo in petjem, odprti, družabni, optimistični, imajo radi lepe in prijetne stvari - med katere nedvomno sodi tudi glasba. Za pevce v našem Cerkveno – prosvetnem mešanem zboru KD Sveta Ana, lahko brez zadržkov rečem, da jih že vrsto let prav to druži, saj je v zboru kar nekaj članov, ki vztrajajo že desetletja. V današnjem času, ko vse tako drvi in hiti, verjetno ni tako enostavno najti časa za redne vaje, nastope, gostovanja - če pa obstaja želja in volja sodelovati pri tem, potem tudi čas in denar nista tako pomembna. Cerkveno – prosvetni mešani zbor KD Sveta Ana je presegel meje občine in v 10 – letnem obdobju, odkar pod tem imenom deluje pod okriljem KD Sv. Ana, je iz čvrstih korenin, ki so se razvile iz dolgoletnega delovanja zbora, prerasel v kvaliteten zbor. 10 let delovanja v zgodovini ne pomeni veliko. Za nekoga, ki pa že 10 let ustvarja, sodeluje, pomaga, doživlja uspehe, pohvale, včasih verjetno tudi kakšne kritike, sam spremlja svoj napredek, je to čas, ki je neprecenljive vrednosti. Pevci so naši občani. In kaj je občina? Občina smo ljudje, ki v njej živimo, ustvarjamo. Lepo in dobro je, če znamo svoje ime in dober glas ponesti daleč izven naših občinskih meja, če znamo to narediti še s pesmijo, pa je odlično.

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Hvala, ker nam pomagate širiti obzorja, ker nam znate popestriti razne prireditve in proslave in ste nam na voljo tudi v tistih najtežjih trenutkih. Hvala. Želim vam še veliko prijetnih trenutkov in ubranega petja.

Silvo Slaček župan občine Sv. Ana

Drage pevke, dragi pevci in vsi ljubitelji petja Pred desetimi leti se je Cerkveni pevski zbor župnije Sveta Ana pridružil kulturnemu društvu. Ob prestopu k društvu ste se poimenovali: Cerkveno prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana. Z veseljem lahko povem, da sem bila takrat zelo vesela in ponosna, saj ste z vključitvijo med naše vrste pričeli zelo aktivno prepevati še ostale zvrsti pesmi, ne samo cerkvene. S pomočjo občine in nekaterih sponzorjev smo vas enotno oblekli. Že tedaj ste prepevali pod strokovnim vodstvom Natalije Šijanec, ki vas tako uspešno še danes vodi. S trdim in pridnim delom so se pričeli nizati vaši uspehi. Ves čas uspešno nastopate na prireditvah, ki jih imamo v kraju, na občinskih srečanjih odraslih pevskih zborov, na regijskih srečanjih, tako doma kot tudi v tujini. Število članov in starostna struktura sta se spremenila. Postali ste številčnejši in tudi mlajši. Veseli me, da vsako leto pridobite med svoje pevske vrste mlajše člane, ki so pripravljeni svoj prosti čas nameniti vajam in nastopom. Na pobudo zborovodkinje in nekaterih članov, ste nekaj let - v času občinskega praznika, prirejali srečanje zborov Sv. An, pod naslovom Dan prijateljstva. Vse projekte, ki ste se jih lotili, ste tudi zelo uspešno izpeljali. Tudi ta obletnica je eden od vaših velikih projektov. Razen velikega števila novo naučenih pesmi, vam je uspelo, da ste se ponovno oblekli v nova oblačila. Ob tem gre zahvala Občini Sv. Ana in vsem sponzorjem, ki so prisluhnili vašim željam in vas tudi finančno podprli. V prihodnje vam želim še veliko lepega in ubranega petja ter veliko uspešnih nastopov, doma in v tujini.

Bernarda Potočnik predsednica KD Sv. Ana

Prijateljstva pomenijo bogat zaklad v delovanju zbora Leta 1999 sem se pridružila cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Ana, ki ima dolgoletno tradicijo. V tem letu pa se je cerkveni zbor registriral v okviru KD Sv. Ana in se preimenoval v Cerkveno - prosvetni mešani pevski zbor Sv. Ana. Člani so me izbrali za predsednico zbora z nalogo, da zbor predstavljam v KD in srečanjih, da koordiniram naše nastope, prijateljska

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

srečanja, koncerte, družabne prireditve, izlete in ostale potrebe zbora. S pristopom v KD smo dobili tudi prostore za vaje, takrat v stari kulturni dvorani, kjer smo se tedensko zbirali, po potrebi pa tudi več. V lanskem letu pa smo v okviru nove dvorane, ki služi kot Kulturno turistični center občine, v kletnih prostorih dobili skupaj z ostalimi društvi prostor, namenjen vajam. V letu 2002 smo dobili prve obleke, za kar se moramo zahvaliti takratnemu županu Bogomirju Ruhitlu, ki nas je vedno tudi moralno podpiral in bil ponosen, da imamo pri Sv. Ani CPMPZ. Obleke nam je takrat krojila in izdelala Marjetka Zadravec iz Sv. Ane. Tri leta kasneje nam je takratni župan zagotovil v proračunu občine denar za nakup električnega pianina Clavinove, sam nakup pa je realiziral sedanji župan Silvo Slaček. Vsa naša prijateljska srečanja z drugimi zbori, revije in nastopi pa predstavljajo tudi strošek. To vrzel nam zapolni občina s sredstvi, ki so namenjena v okviru razpisov kulture, velik del pa predstavljajo sponzorji, ki nas podprejo pri izvedbi večjih projektov (snemanje zgoščenke, srečanje v Einsiedelnu, Dan prijateljstva, nove obleke, …). Tudi letos, ko uradno obeležujemo 10-obletnico delovanja pod okriljem KD Sv. Ana, je zbor v novi preobleki, ki nam jo je skrojilo in izdelalo krojaštvo Titan iz Bakovc. Sredstva za obleke in čevlje nam je zagotovil sedanji župan Silvo Slaček ter sponzorji. V vseh teh letih delovanja smo spletli prijateljstva, ki pomenijo bogat zaklad v delovanju zbora. Naša srečanja z zbori v Sloveniji in v Avstriji ohranjamo. Pevci radi prihajajo na Sv. Ano, mi pa jim poleg petja skušamo predstaviti tudi ostalo družbeno in gospodarsko življenje kraja, kulturne znamenitosti in kulinariko z željo, da prenesejo vtise in izkušnje naprej. Da nam to tudi uspeva, je dokaz , da se radi vračajo tudi s svojimi družinami, prijatelji in nas obiščejo ob prireditvah v kraju. Tako smo prijateljske vezi spletli z zbori: Pevski zbor iz Cerknega, Pevski zbor iz Cirkulan, Pevski zbor Fram, Pevski zbor Leskovec pri Krškem, Pevski zbor Alojz Štrafela Markovci, Pevski zbor iz Tunjic pri Kamniku, in tudi iz sosednje Avstrije St. Anna ab Schwanberg, St. Anna am Aigen, St. Johan iz Radgone. Z zborom Sv. Frančišek iz Sv. Trojice smo skupaj prepevali v romarskem središču Einsiedeln, s Pihalnim orkestrom MOL iz Lenarta pa smo sodelovali pri izvedbi njihovega koncerta. Pevci smo ponosni, da imamo zborovodkinjo, ki nas s svojo strokovnostjo in trdnostjo vedno znova pripelje do spoznanja, da je naše petje v veselje in ponos vsem pevcem ter ožji in širši okolici, zato se ji iskreno zahvaljujemo, saj kljub svojim obveznostim vodi zbor z neizmerno požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo ter veliko vnemo. Hvala tudi vsem, ki nas radi poslušate, nas moralno in finančno podpirate, hvala vsem, ki z nami tako ali drugače sodelujete, ki v kulturi skupaj z nami ustvarjate posebno vrsto okolja, vzdušja, v katerem živi človek. Kultura podeljuje človeku smisel, pomen in mu olajša medsebojno komunikacijo. Pevci CPMPZ smo ponosni, da smo del teh, ki pomagamo soustvarjati in deliti vzdušje ljubiteljske kulture pri Sv. Ani.

Marinka Nikl Trojner predsednica zbora

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Cerkveno-prosvetni zbor je ambasador ubranega petja Pesem na papirju je nema, če ji ne prisluhnemo. Njeno življenje se prične, ko jo ubrani glasovi ponesejo v svet med poslušalce in gledalce, ki znajo ceniti in vrednotiti njeno umetnost v načinu sporočanja. Pri nas, pri Sveti Ani, slednje že vrsto leto potrjujemo in smo upravičeno ponosni, da je naš Cerkveno-prosvetni zbor ambasador lepe pesmi. Njegovi nastopi tako v domovini in tujini predstavljajo naš kraj, našo občino. Pred 10–leti sem lahko sodeloval, ko se je zbor iz cerkvenega preimenoval v Cerkvenoprosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana. Pod vodstvom Natalije Šijanec je zbor dobil tisto pravo kvaliteto in razširil repertoar, s katerim se je želel predstaviti tudi izven cerkvenih zidov. Za ta korak je bilo potrebno zboru dodelati zunanji izgled in tako smo sklenili, da nekaj občinskih sredstev namenimo novim oblekam pevcev. Še danes sem ponosen na to, da smo takrat radi pristopili k temu pojektu in po dobrih desetih letih delovanja zbora pod okriljem Kulturnega društva, so s trdim delom več kot upravičili takratna sredstva. Vsi si želimo, da pesem še naprej gradi mostove prijateljstva, nas razveseljuje, osrečuje, blaži bolečino in obuja spomine. Pri naših dolgoletnih zvestih pevskih prijateljih je tako. Čutijo posebno pripadnost pevskemu zboru, saj so nekateri že vrsto let, celo generacij zvesti člani. Korenine zbora na cerkvenem koru segajo namreč že desetletja v preteklost. Veseli me tudi, da se zbor vedno znova tudi pomlajuje in da ima tudi mladi rod spoštljiv odnos do pevske kulture. K slednjemu veliko pripomore tudi vodstvo zbora, ki išče nove ideje ter tako pripomore, da se zborovsko delovanje lahko ohrani ter tako dosega pomembne uspehe na glasbenem področju. Zboru želim, da bi bil še naprej, tako kot danes, prepoznaven in po ubranem petju znan daleč naokoli. Deležen naj bo tudi čuta odgovornosti širše skupnosti, da bo ubrana pesem pri Sveti Ani živela iz roda v rod ter tako ohranjala bogato kulturno dediščino naših prednikov. Iskrene čestitke ob praznovanju 10-obletnice.

Bogomir Ruhitel

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Delovanje zbora v zadnjem desetletju pod imenom Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana Zbor pred in v letu 2002 Leta 1998 se je zbor predstavil pri severnih sosedih s slovenskimi narodnimi pesmimi. Odpeta sta bila tudi dva božična koncerta, in sicer pri Sv. Ani ter pri Sv. Treh kraljih pri Benediktu, s katerima smo navdušili številno občinstvo. Prav tako se je zbor udeležil prednovoletnega Živ žava v Lenartu. Ob vsem tem se je zbor redno udeleževal medobčinskih in medobmočnih revij. Orfejeva pesem, Benedikt 2002 Posebno vabilo smo prejeli za 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 in v ta namen je bila posneta tudi kaseta v kapeli Radehova. Sodelovali smo tudi pri snemanji nedeljskega bogoslužja v sodelovanju z RTV Maribor, zelo radi pa nam prisluhnejo na porokah in ob drugih svečanostih. Na pobudo dr. Štefana Alojzija Ferenčaka smo bili povabljeni na snemanje oddaje Naši zbori pojo. Povzeto iz dopisa županu, dne 12. avgusta 2002

Zbor v letu 2003 Zbor vsako leto sodeluje na prireditvi ob kulturnemu prazniku v mesecu februarju, v mesecu marcu pa ne gre izpustiti materinskega dneva. Medobčinska revija mešanih pevskih zborov je stalnica v strokovno-glasbenem repertoarju zbora. Sodelovanje na Aninem tednu ob občinskem prazniku občine Sv. Ana je nepogrešljivo, saj je bilo organizirano prijateljsko srečanje s pevskim zborom St. Anna ab Schwanberg iz sosednje Avstrije in ostalih zborov z imenom Sv. Ana iz Slovenije. Septembra je zbor sodeloval na predstavitvi vseh delujočih sekcij v okviru KD Sv. Ana. V jesenskih dneh se je zbor pripravljal na božični koncert ter prednovoletni Živ žav v Lenartu. V tem letu je zbor zaprosil tudi za omaro za shranjevanje notnega materiala ter za finančno pomoč za pogostitev gostov ob Aninem tednu ter uokvirjanje priznanj in pohval. Seveda nismo manjkali pri nedeljskih mašah ter tako tudi ob večjih cerkvenih praznikih popestrili bogoslužje. Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 14. novembra 2002

Koncert pihalnega orkestra KD MOL v sodelovanju z zborom , kjer smo prepevali Nabucco, Lenart 2003

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Zbor v letu 2004 Zbor se je februarja predstavil ob slovenskem kulturnem prazniku ter marca ob materinskem dnevu. Pevsko smo proslavili vstop Slovenije v Evropsko unijo v Lokavcu. Prav tako nismo manjkali na medobčinski reviji pevskih zborov ter cerkveni reviji pevskih zborov. Snemanje in izid zgoščenke z naslovom »Greh«, smo realizirali meseca julija. Ob Aninem

Koncert pred rojaki v Einsiedelnu, 2004

tednu smo pevsko popestrili blagoslov kapele v Kremberku, pripravili srečanje zborov Sv. An z naslovom Tu sem doma – 1. Dan prijateljstva, nastopili smo na žegnanjski nedelji in pri blagoslovu zvona Sodelovali smo pri sveti maši na Zg. Ročici in v Frolehu. Meseca septembra nas je pot zanesla v tujino, in sicer v Švico, kjer smo gostovali od 24. do 26. septembra, s tem da smo 25. septembra nastopili še v Liechtensteinu s koncertom po sveti maši. Zadnji dan gostovanja smo nastopili v romarskem središču Einsiedeln, ki je največje v

Gostovanje zbora v Švici, 2004

Zgoščenka z naslovom Greh

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

tej državi in imeli po maši tudi koncert. Veliko naših zdomcev je naše petje zelo ganilo in so se tu in tam našemu petju tudi pridružili. Martinovo praznovanje smo pospremili s pesmijo. Gostovali smo tudi v Avstriji v St. Anna am Eigen, ob koncu leta pa priredili božični koncert še v Voličini. Manjkalli nismo pri nedeljskih mašah in večjih cerkvenih praznikih. Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 17. decembra 2003

Revija cerkvenih pevskih zborov pri Mariji Snežni, 2004

Zbor v letu 2005 Zbor je sodeloval ob slovenskem kulturnem prazniku ter marca ob materinskem dnevu. Prav tako nismo manjkali na medobčinski reviji pevskih zborov ter cerkveni reviji pevskih zborov. Organiziral smo 2. Dan prijateljstva v sklopu Aninega tedna ter tako medse povabili številne zbore, ki so se občinstvu predstavili ter tako obogatili kulturno dogajanje ob občinskem prazniku. Mlade poročne pare smo v zakonski stan pospremili s petjem. Sv. Martinu smo s pesmijo nazdravili. Prav tako smo ob božičnem času poslušalce razveselili z božičnim koncertom.

Vabilo na Dan prijateljstva 2005, na katerega smo povabili zbor iz sosednje Avstrije Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 22. aprila 2004

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Zbor v letu 2006 Zbor je sodeloval na prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku ter marca ob materinskem dnevu. Prav tako nismo manjkali na medobčinski reviji pevskih zborov ter cerkveni reviji pevskih zborov. Organiziral smo 3. Dan prijateljstva v sklopu Aninega tedna ter tako medse povabili številne zbore, med drugim iz Cerknega, Krškega in Radgone, ki so se občinstvu predstavili ter tako obogatili kulturno dogajanje ob občinskem prazniku. Sodelovali smo pri postavitvi klopotca ter novembra ob martinovanju. Prav tako smo ob božičnem času poslušalce razveselili z božičnim koncertom. V tem letu smo tudi marsikateremu paru zaželeli s pevsko dobrodošlico v zakonski stan. Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 29. novembra 2005 Orfejeva pesem, Jurovski dol 2006

Vabilo na Dan prijateljstva 2006, na katerega smo povabili zbor iz sosednje Avstrije

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Zbor v letu 2007 Število pevcev v pevskem zboru se je povečalo na 33. V mesecu kulture, februarju, smo sodelovali na kulturni prireditvi v sklopu likovne razstave na temo Prešeren, ki jo je avtorsko pripravil Danijel Ferlinc, organiziralo pa KD Sv. Ana. Marca smo s pesmijo voščili materam ob materinskem dnevu. Nato smo izvedli koncert v Markovcih, kateremu je sledila medobčinska revija pevskih zborov, ki se je vsako leto tudi udeležimo. V mesecu juniju smo se intenzivno pripravljali na prijateljski koncert v Cerknem, kjer smo bili zelo gostoljubno sprejeti. Popeljali so nas v svet naravnih lepot na Idrijskem, kulinaričnih posebnostih ter pokazali kulturno dediščino. Julija smo pripravili 4. Dan prijateljstva v okviru Aninega tedna je pri nas gostoval zbor Sv. Ane iz Tunjic pri Kamniku. Sodelovali smo Orfejeva pesem, Cerkvenjak 2007 tudi pri postavitvi klopotca. V septembru smo sodelovali pri blagoslovitvi križa v občini Apače. Na nedeljo sv. Cecilije, ki je praznik pevcev, smo zaslužnim pevcem, ki 10, 20, 25, 30, 40 ali 50 let pojejo v zboru podelili posebna priznanja. Tako so priznanja prejeli Gorazd Urbanič, Robi Ornik (10 let) Natalija Šijanec (20 let), Betka Urbanič (40 let), Jožica Ornik (50 let). Pevcem nikakor ne gre izpustiti tudi martinovanja, ki smo se ga pevsko udeležili. Mlade poročne pare smo tudi to leto na poročni dan razveseljevali z ubranim petjem. Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 18. novembra 2006

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Zbor v letu 2008 V mesecu februarju smo sodelovali na kulturni prireditvi ob kulturnem prazniku. Marca smo s pesmijo voščili materam ob materinskem dnevu. Medobčinska revija pevskih zborov, ki jo organizira JSKD je stalnica v pevskem repertoarju in se je vsako leto tudi udeležimo. Julija smo v okviru Aninega tedna organizirali prireditev Tu sem doma. Sodelovali smo tudi pri postavitvi klopotca. V septembru smo sodelovali na koncertu v Tunjicah pri Kamniku in se obenem predstavili tudi v mestu Kamnik, kjer so potekali Dnevi slovenske folklore. Na nedeljo sv. Cecilije, ki je praznik pevcev, smo zaslužnim pevcem, ki 10, 20, 25, 30, 40 ali 50 let pojejo v zboru podelili posebna priznanja Pevcem nikakor ne gre izpustiti tudi martinovanja, ki smo se ga pevsko udeležili. Mlade poročne pare smo tudi pospremili s pesmijo v zakonski stan. Sodelovali smo tudi na reviji cerkvenih pevskih zborov v Lenartu.

Revija cerkvenih pevskih zborov, Lenart 2008

Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 8. maja 2007

Program pevskega nastopa v Kamniku

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Zbor v letu 2009 Zbor je sodeloval na prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku ter marca ob materinskem dnevu. Prav tako nismo manjkali na medobčinski reviji pevskih zborov v organizaciji JSKD Lenart. V okviru Aninega tedna smo se občinstvu predstavili ter tako obogatili kulturno dogajanje ob občinskem prazniku. V tem letu je bil namen proslaviti 10-letnico delovanja Cerkveno prosvetnega mešanega pevskega zbora KD Sveta Ana, v kolikor se ne bi izšlo, bi to prestavili za nekaj mesecev in poslušalce ter ostale goste nagradili z obsežnim koncertnim repertoarjem.

Strokovni posvet zborovodij z mag. Ivanom Vrbančičem

Povzeto po dopisu iz plana dela, dne 8. maja 2008 Orfejeva pesem, Lenart 2009

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Gostujoča društva pri Sv. Ani in naša gostovanja Srečanje z zborom St. Anna ab Schwanberg v Avstriji Petje je v Alpah poseben užitek, kjerkoli se srečaš s človekom, se pojavi želja po petju v triu ali tudi jodlanju, ki je v Alpah še posebej priljubljeno. Tudi v duhovnem centru St. Anna ab Schwanberg se srečujejo ljubitelji petja, ki s slednjim zaokrožujejo različne praznike v župniji. Že od nekdaj je obstajal ženski cerkveni pevski zbor, ki ga je vrsto let do leta 1973 vodila V gosteh v Avstriji, 27. september 1998 Eleonore Aigner. Po njenem odhodu sta zbor prevzela Günther in Ilse Reitbilcher in ga prenovila v mešani zbor, ki se je pričel udejstvaovati tudi na lokalni in ne le cerkveni ravni. Leta 1983 je cerkveni

Zahvala zborovodkinje Annemarie Koch

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

zbor prevzela Annemarie Rauch. Od leta 1995 zbor deluje pod imenom Chorgemeinschaft St. Anna in vodstvom Annemarie Koch. Zbor se uveljavlja tudi na prireditvah v okolici ter raznoraznih praznovanjih. Ob praznovanju 500 – obletnice kraja St. Anna ab Schwanberg je bila priložnost za srečanje zborov Svetih An iz avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske ter Slovenije. Sedaj šteje zbor približno 31 članov. Iz avstrijskega uvodnega nagovora ob srečanju zborov 27. septembra 1998, povzela in prevedla Suzana R. Breznik Vabilo na gostovanje v Avstrijo leta 1998

Dan prijateljstva2006, gostujoči The Styrian Singers

»Pesem ima zdravilno moč za dušo in telo. Pesem razveseli, vzpodbudi in tolaži. Da Slovenci radi pojemo in gojimo lepo petje, smo dokazali tudi danes. Dokazali ste vi, dragi gostje iz Cerknega, iz Krškega in avstrijske Radgone. Prav nič vas ni bilo potrebno prepričevati za obisk pri Sveti Ani, saj ste slednje z veseljem sprejeli in nas razveselili z današnjim obiskom, ki ne bo nikoli pozabljen … Upam in želim, da bo ubrano petje pri Sveti Ani še dolgo odmevalo in bogatilo naše življenje in da bo naša pesem prehajala iz roda v rod …« Povzeto po nagovoru predsednice zbora gostom ob Dnevu prijateljstva, dne 23. julija 2006

»Mestna župnija Radgona spada med velike štajerske prafare. Vse do 19. stoletja so živele globoke vezi med župnijami sv. Petra v Gornji Radgoni, na Kapeli, Marija na trnju v Apačah, sv. Benediktom pri Benediktu, župnijo Marijinega rojstva v Negovi, sv. Antonom iz Cerkvenjaka, Sv. Jurijem ob Ščavnici, Malo Nedeljo, Križevci pri Ljutomeru, Veržejem, Ljutomerom in Sv. Ano v Slovenskih goricah. Župnija Sv. Ruperta na grajskem griču v Radgoni se prvič omenja leta 1182. Ustanovili in posvetili so jo salzburški škofje. Konec srednjega veka so cerkev sv. Ruperta porušili, ker je cerkev sv. Janeza Krstnika v mestu prevzela vlogo župnijske cerkve. Cerkev se prvič omenja leta 1400, okoli leta 1500 je pogorela in bila ponovno pozidana kot gotska bazilika. Župnijski praznik je 24. junija. Ko je cesar Jožef II. okoli leta 1785 prepovedal pokopavati v mestih, je bilo pokopališče v Gornji Radgoni do leta 1904 zadnji kraj počitka za prebivalce Gornje Radgone in Radgone na avstrijski strani. V cerkvi Naše ljube Gospe, ki leži na južni strani mesta Radgona, so ob nedeljah, od velike noči do vseh svetih, jutranje svete maše, do leta 1920, bile tudi v slovenskem jeziku.«

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

The Styrian Singers sta združena pevska zbora župnij Radgona in Tieschen ter Pevskega društva Fehring. Zbora župnij pojeta staro in novejšo cerkveno glasbo, predvsem ob praznikih in praznovanjih. Zbor vodi mag. Bernabe Palabay. Pevci Pevskega društva Fehring večinoma koncertirajo izven cerkvenih zidov in se je pod vodstvom Erwina Luckmanna še posebej posvetilo ljudski pesmi. Povzeto po prevodu dr. Boruta Holcmana po Hannsu Absengerju, dne 23. julija 2006

Dan prijateljstva z zborom Sv. Ana iz Tunjic pri Kamniku V nedeljo, 27. 7. 2007, so bili člani cerkvenega pevskega zbora Sv. Ana iz Tunjic pri Kamniku v gosteh pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Tam namreč teden dni pred praznikom sv. Ane potekajo tradicionalni »Anini dnevi«, letos že 4. po vrsti. Vsako leto gostijo pevski zbor in krajane iz kraja, kjer je njihova farni patrona sveta Ana. Tako so letos na vrsto prišli Tunjičani. Pevci cerkvenega zbora iz Tunjic med koncertom

Že na začetku je potrebno povedati, da so Tun’čani doživeli tak sprejem kot še nikoli doslej. Ko so spomladi prejeli povabilo, da obiščejo Sveto Ano v Slovenskih goricah, se predstavijo s pevskim koncertom in predstavijo svoj kraj, niti v sanjah niso pričakovali, da bodo doživeli takšen sprejem, Skupinska slika Tun'čanov

ki bo še dolgo odmeval med njimi. V tamkajšnji cerkvi so Tunjičani najprej peli pri sveti maši, nato pa so imeli koncert, kjer so v uvodu predstavili zgodovino cerkve svete Ane v Tunjicah, nato sam kraj Tunjice in delovanje društev ter domačega Tunjiškega okteta, vmes pa so zapeli nekaj pesmi pod vodstvom prof. Olge Stele. Predstavitev je pripravila Cecilija Plevel. Tunjičani med sprehodom po poti med vinogradi

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Goste iz Tunjic so sprejeli župan, bivši župan, podžupan, predsednik turističnega društva in seveda celi zbor tamkajšnjega Kulturnega društva, in gostom predstavili njihovo kulturno dediščino, številne tipične hiše, poti, ki so speljane po čudovito razglednih goricah: Anina pot, Učno–sprehajalna pot in Slovenskogoriška kolesarska pot. Kosili so na kmečkem turizmu, kjer imajo vinsko klet z najboljšim vinom, ogledali so si eno od velikih kmetij z lastno oljarno in se v poznih večernih urah podali nazaj. Vse te stvari so jim podrobno predstavili in poskrbeli, da je bilo vzdušje fantastično. Vsekakor gre za napredek kraja velika zasluga njihovemu prvemu županu Bogomirju Ruhitlu ter njegovemu nasledniku, županu Silvu Slačku, ki s svoji trdim delov v majhni občini pušča velik pečat. A tudi tamkajšnji ljudje želijo, da se kraj gostom in turistom čim bolje predstavi. Občina sedaj močno podpira kraj in delovanje društev ter posameznikov, ki želijo kaj vložiti v delovanje kraja. Občina s približno 2.400 prebivalci sodi sicer med najmanjše, vendar pa je pokazatelj, da se v tako kratkem času lahko izjemno veliko naredi. Tunjiška dopisnica Cecilija Plevel poročilo zaključuje z besedami: »Bili smo zelo počaščeni, hkrati pa nam ostaja grenak priokus, da kot krajevna skupnost Tunjice nimamo skoraj nobenih možnosti, da bi lahko stopali po njihovih stopinjah, saj denarja praktično nimamo niti za osnovne potrebe, kaj šele za razvoj turizma. Pa tako bi potrebovali kakšen kulturni dom, saj imamo številna društva, in tudi pri nas bi bila lepa »Anina pot« … če bi imeli več asfaltiranih cest.«. Povzeto po spletni strani http://nsi-kamnik.net

Nekaj prehojenih stopinj in spominov z aninskimi pevci Prostovoljstvo se odvija na različnih področjih družbenega življenja, tako svoj del prostovoljstva na področju kulturne dejavnosti v lokalni skupnosti in tudi širše prispevamo mi, pevci. Prostovoljstvo je danes priznano kot družbeno koristna in nujno potrebna dejavnost, ki pridobiva na pomenu in moči. Delo prostovoljcev se vedno bolj uveljavlja kot neformalni mehanizem udejanjanja humanističnih vrednot. Prispevek prostovoljcev h kakovosti življenja posameznika, skupine v skupnosti je edinstven in nenadomestljiv. Tako kot petje. Marjeta Simonič, alt, 7 let poje pri zboru

V pevskem zboru prepevam 17 let. Zelo vesela sem, da prepevamo pesmi različnih izvajalcev. Dobro se razumemo in smo doživeli kar nekaj lepih trenutkov, ki bodo v srcih, nas pevcev, ostali še veliko let. Ohranimo to, kar imamo in bodimo še naprej prijatelji. Najlepše pri vsem tem je, da nas druži pesem in »kdor poje, slabo ne misli«. Vsak izmed nas, pevcev, posveti zboru veliko svojega časa in energije. Imejmo se radi, bodimo prijazni drug z drugim, predvsem pa imejmo veliko mero potrpežljivosti. Bodimo pogumni, samozavestni, predvsem pa pošteni in iskreni. Verujmo vase, verjemimo v to, kar si želimo in cilj bomo dosegli.

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Že Ivan Cankar je rekel: »Vse, kar človek resnično iz sebe napravi, brez ozirov in brez pomislekov, je dobro. Prav tako, kakor čutite, kdaj je izgovorjena odkritosrčna in kdaj le puhla beseda.« Bodimo srečni, ne pozabljajmo drug na drugega in na prijateljstvo, ki smo ga v teh letih delovanja spletli, velikokrat dokazali in potrdili. Mira Ornik, alt, 17 let poje pri zboru

V cerkvenem pevskem zboru prepevam 22 let. Imam veliko lepih spominov z naših izletov, številnih nastopov, revij ter gostovanj doma in v tujini. Prehodno sem sodeloval tudi pri drugih zborih, vendar me prepevanje v cerkveno-prosvetnemu zboru posebno osrečuje in notranje bogati. Svoj glas sprejemam kot dar Boga, zato menim, da je prvo in največje poslanstvo našega zbora sodelovati pri sv. maši. Pevske vaje so zame mnogokrat priložnost za sprostitev in druženje s prijatelji. Slednje v današnjem času nenehnega hitenja in preobremenjenosti še kako potrebujemo. Želim si, da bi nas še naprej združevala lepa pesem in prijateljstvo. Robert Ornik, bas, 22 let poje pri zboru

K zboru sem pristopila v 2. letniku gimnazije, predvsem zaradi veselja do petja in zaradi bodočih sopevcev – nekateri so bili namreč moji sošolci iz osnovne šole. Danes mi zbor in petje predstavljata sprostitev po napornem dnevu, seveda pa ne smem pozabiti na druženje – pevci se med sabo zelo dobro razumemo. Petje nas povezuje tako ali drugače. Damjana Rehar, alt, 6 let poje pri zboru

Ob kolovratu sva z mamo ponavljali pesmi, ki sva jih slišali pri maši v benediški cerkvi. V mojih otroških letih je bilo ljudsko petje tam zelo razgibano. Vesela sem šla prvič na aninski kor, ko nas je nekaj šolark zbral takratni gospod kaplan Janez Ošlaj. Zatem sem se učila peti pri vseh organistih, ki so bili pri Sv. Ani. V tistih časih, ko se ni smelo reči »gospod«, smo peli na neki proslavi v kulturnem domu. Napovedovalec je rekel, da je naš zbor pel pod vodstvom tovariša kaplana Jožefa Horvata. S pevci sem spoznala celo faro. Velikokrat smo hodili peš do vsakega doma pet slovo pokojnim. Radi pa smo šli k poročnim mašam, katerih je bilo prej mnogo več. Pri nedeljski maši pa pevci tako nismo smeli manjkati. Pela sem tudi pri krstu naše sedanje organistke Natalije in kar težko verjamem, da me že več kot dvajset let uči peti. Bogu hvala za vse lepo. Če je bila katera stopinja prehojena po nepotrebnem upam, da bo Bog opravičil in me kdaj pridružil Velikemu zboru v Nebesih. Jožica Ornik, sopran, 50 let poje pri zboru

Petje mi pomeni zelo veliko in mu namenim precej prostega časa. Mateja Šenveter, sopran, 6 let poje pri zboru

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Petje mi pomeni neko notranjo pomiritev. Mihaela Berič, sopran, 1 leto poje pri zboru

Petje mi pomeni zelo veliko in se z njim veliko ukvarjam. Katarina Breznik, sopran, 2 leti pri zboru

Pojem, ker me to veseli in je zbor odlična družba in rad prihajam na vaje. David Roškarič, tenor, poje 3 leta

Zborovsko petje me veseli, ker je vedno prijetna družba in se imamo vedno dobro. Davorin Dominko, tenor, poje 4 leta

Petje pri zboru mi pomeni zelo veliko, saj rad pojem. V zboru se tudi zelo prijetno počutim. Robi Ornik, tenor, poje 11 let

Petje mi res veliko pomeni, rad se družim s prijatelji v zboru. Predvsem pa rad nadgrajujem svoje pevsko znanje. Matija Šenveter, tenor, poje 2 leti

Petje mi že od otroštva pomeni zelo veliko, ker se tudi sam ukvarjam z glasbo. Prav tako pa je pomembno tudi druženje s kolegi s pevskega zbora. Aleš Rola, tenor, poje 2 leti

Revija dekanijskih zborov Sv. Trije kralji, Benedikt 1997

Cerkveno-prosvetni mešani pevski zbor KD Sveta Ana

Iz zgodovine zbora

Izlet v Rogaško Slatino in Poljčane, 1959

Zbor s kaplanom Jožefom Horvatom, Sv. Ana

Izlet v Logarsko dolino, 1962

Pevci na god sv. Cecilije, 1992

Revija pri Mariji Snežni, Velka 1993

Piknik pevcev pri Irsovem ribniku, 1999

Pevci na koru pri maši, Sv. Ana

Za dušo in veselje moj glas doni, prijatelj pridi, zapoj z nami tudi ti

Sponzorji ob jubilejnem koncertu 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.

Občina Sv. Ana, Sv. Ana 17, 2233 Sv. Ana Agrocorn d. o. o., Ul. Štefana Kovača 2a, 9224 Turnišče Trgovina in storitve, Franci Duh s. p., Pogled 1, 9253 Apače Saubermacher Lenart, Spodnji Porčič 4a, 2230 Lenart Eko- voda d. o. o., Zg. Ščavnica 62, 2233 Sv. Ana Okrepčevalnica Šenk, Miran Šnajder s. p., Sv. Ana 28, 2233 Sv. Ana Gostišče Eder-Kramberger, Sv. Ana 16, 2233 Sv. Ana Lasecky Franc s. p., Stolni vrh 58, 2000 Maribor Gostinstvo in prevozi, Maksimiljan Šijanec s. p., Prešernova 3, 2234 Benedikt Ključavničarstvo, Lešnik Friderik s. p., Zg. Žerjavci 33, 2230 Lenart Klub starodobnik, Mariborska c. 21, 2234 Benedikt Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart TO d. o. o., Froleh 14, 2233 Sv. Ana Bar Valentina, Bolšec Majda s. p., Žice 60, 2233 Sv. Ana Rožman Ivan, Zg. Ščavnica 96 , 2233 Sv. Ana Morina Nuhi, Ledinek 63, 2233 Sv. Ana Kmečki turizem Gundel Šenveter, Dražen vrh 35, 2233 Sv. Ana Kmetija odprtih vrat Senekovič, Froleh 9, 2233 Sv. Ana Slikopleskarstvo, Dejan Puhner s. p., Zg. Bačkova n.h, 2233 Sv. Ana Ruhitelj Stanislav, Froleh 6, 2233 Sv. Ana Komunala Slovenske gorice, Industrijska ul. 8, 2230 Lenart Vinotoč Polič, Kremberg 36, 2233 Sv. Ana Lipa Lenart z. o. o., Kraigherjeva 19b, 2230 Lenart Moleh Roman s. p., Krivi vrh 19, 2233 Sv. Ana Tašner Milan, Zg. Bačkova 14a, 2233 Sv. Ana RK Sv. Ana, Sv. Ana 17, 2233 Sv. Ana

Urednica:

Suzana Rejak Breznik

Lektoriranje: Suzana Rejak Breznik Sodelavci:

Natalija Šijanec, Marinka Nikl Trojner, Sandi Šijanec

Avtorji prispevkov in prevodov: dr. Jožef Smej, Natalija Šijanec, Jožef Horvat, Silvo Slaček, Marinka Nikl Trojner, dr. Borut Holcman, Bogomir Ruhitel, Bernarda Potočnik, Suzana Rejak Breznik Izdajatelj:

Kulturno društvo Sveta Ana v Slovenskih goricah

Oblikovanje in tisk: www.grafis.si Naklada:

350 izvodov

Fotografije: arhiv članov, Foto Tone, Marjan Dvoršak, Cecilija Plevel, Bojan Mihalič, www.sxc.hu April 2010 23

Iz zborovskega albuma

Revija cerkvenih pevskih zborov, Sv. Trije kralji 1995

Koncert, Sv. Ana 2000

Orfejeva pesem, Voličina 2000

Druženje pevcev pri Sv. Ani, 2003

Gorazd Urbanič z Ave Marijo, 1998

Poroka Natalije in Sandija Šijanec, Sv. Ana 1998

Poroka Metke in Robija Ornik, Selnica ob Dravi, 2000

Poroka Mire in Robija Ornik, Sv. Ana 2001