Analiza vprašalnika Socialno vključevanje v slovenskih mladinskih centrih
Mreža MaMa
Ljubljana, julij 2018
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji.
KAZALO UVOD ................................................................................................................................... 2 REZULTATI ANALIZE ......................................................................................................... 4 PRVI SKLOP ....................................................................................................................... 6 DRUGI SKLOP .................................................................................................................. 10 TRETJI SKLOP.................................................................................................................. 13 ČETRTI SKLOP ................................................................................................................. 16 POVZETEK ......................................................................................................................... 17 SUMMARY ......................................................................................................................... 19 Priloga 1: Vprašalnik ....................................................................................................... 21 Priloga 2: Odzivi .............................................................................................................. 24
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 1
UVOD Socialna izključenost in vključenost sta dandanes še posebej odmevni temi sodobne družbe. Dejavniki, ki mladim otežujejo vključevanje v družbo in njihovo aktivno participacijo so: socialne ovire, ekonomske ovire, invalidnost, učne težave, kulturne razlike, zdravstvene težave, geografske ovire idr. Posledica socialne izključenosti pri posamezniku je preprečeno polno sodelovanje v gospodarskem, družbenem in političnem življenju družbe, v kateri oseba živi. Socialna izključenost mladih tako lahko povzroča brezposelnost, invalidnost, negativen odnos okolice in posameznika do migracij, diskriminacijo, telesne in/ali duševne težave, zasvojenost, zlorabe, nasilje v družini ter predkaznovanost. Strategija EU za mlade 2010 2018 v svojih ciljih še posebej poudarja vlogo in potencial mladinskega dela in mladinskih centrov kot področja vključevanja. Tako je tudi v vseh nadaljnjih dokumentih, ki temeljijo na omenjeni strategiji. Mladinski centri se na navedene izzive hitro odzivajo z različnimi aktivnostmi, projekti. Nekateri so pri tem uspešni s projektnimi aktivnostmi (in sledijo Strategiji za vključevanje in različnost), drugi še iščejo ustrezne mehanizme, ki bi, glede na okolje in njegove specifike ter glede na vrsto socialne izključenosti ali možnosti za njen nastanek, lahko na izziv uspešno odgovorili. Pogosto se pojavi strah pred nepoznavanjem metod, ki bi bile primerne za vključevanje posameznih skupin mladih. Kljub temu večkrat govorimo zgolj o projektnih aktivnostih mladinskih centrov, ne pa o programskih (dolgoročnih) aktivnostih. Ključno je, da socialna vključenost postane del programskih vsebin (izvajanje programa z in za mlade, ki so socialno izključeni ali jim grozi socialna izključenost) in se v vsebine centrov vključuje strateško. Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centrih (Social Inclusion in Youth Centers) je 24 mesečni projekt, ki ga Mreža MaMa izvaja v sodelovanju s partnerji iz Estonije (ANK), Latvije (Youth Leaders Coalition) in Nemčije (Jugendkulturundarbeit Oldenburg) in poteka od oktobra 2017 do septembra 2019. Projekt je osredotočen na razvijanje mladinskega dela in kvalitetno izvedbo programov ter projektov, financiran pa je s programom Erasmus+. Namen projekta je razviti strateške usmeritve, ki bodo omogočile mladinskim centrom vpogled v programski razvoj na področju socialne vključenosti. Natančneje torej, kako iz projektnih vsebin razviti programske vsebine centrov, ki se nanašajo tako na redne vsebine programa kot tudi na upravljanje centrov. Glavna cilja projekta sta:
● ●
Oblikovanje strategije za trajnostni pristop k socialni vključenosti v programih mladinskih centrov Usposobiti programske mladinske delavce_ke in vodje mladinskih centrov kako se soočati z izzivi socialne izključenosti mladih v lokalni skupnosti
Skozi projekt razvijamo vsebine in tudi konkretne programe mladinskih centrov, ki bodo izdelani na podlagi razvite metodologije in bodo kot take del praktičnega vidika smernic. Znanje tekom projekta omogoča, da odgovorimo na stanje mladinskih centrov in njihovih
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 2
programov s strateškimi usmeritvami, ki bodo služile kot pomoč pri razvijanju programov mladinskih centrov in tudi mladinskih centrov kot vključujočih se organizacij (razvijanje programov za in z mladimi, ki jim grozi ali so socialno izključeni). Strateške usmeritve za mladinske centre na področju socialnega vključevanja bodo predstavljene različnim deležnikom z namenom pridobitve odzivov za možne izboljšave in adaptacije le teh. S strateškimi smernicami bomo krepili razvoj mladinskih centrov in tudi ostalih deležnikov, saj bodo lahko uporabne za različne organizacije, ki delujejo na področju socialnega vključevanja. Z izvedbo usposabljanj in študijskim obiskom ter delom usposobljenih programskih delavcev v centrih bomo lahko razvili konkretne programe, ki nam bodo omogočili razvoj usmeritev in načrt z delom, ki bodo izvedljivi vsaj v vseh treh sodelujočih državah. Z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev projekta ter priprave priročnika za mladinske delavce_ke na temo socialnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin smo pripravili vprašalnik v katerem je sodelovalo 21 mladinskih delavcev_k iz 9 regij iz cele Slovenije. V analizi so sodelovali predvsem mladinski centri, ki so članice Mladinske mreže MaMa ter relevantne organizacije, ki soustvarjajo program za in z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin. V imenu posamezne organizacije so vprašalnik rešili mladinski_e delavci_ke. Osredotočili smo se na 12 osebnih okoliščin (LGBT+, etnična pripadnost, veroizpoved, nižji ekonomski status, invalidnost, posebne potrebe, geografska izključenost, zasvojenost, žrtve nasilja, nasilno vedenje, zdravstveni izzivi, težave pri izobraževanju, politično prepričanje). Vprašalnik je pripravila ekipa mladinskih delavcev_k, vključenih v projekt Socialno vključevanje v mladinskih centrih (Vesna Cesar - Zavod Bob, Karmen Kukovič - Mladinski center Dravinjske doline, Nina Beja - Mladinski center Zagorje, Katja Romih - Celjski mladinski center, Alja Hrovat - Celjski mladinski center, Senta Jevšenak - Celjski mladinski center, Urban Krevl - Mreža MaMa, Laura Krančan - Mreža MaMa, Maja Hostnik - Mreža MaMa). Anketa, ki se je izvajala od 19. 3. 2018 do 29. 6. 2018 je vsebovala 11 vprašanj. Elektronska oblika ankete je bila poslana preko elektronske pošte vsem članicam Mreže MaMa ter drugim organizacijam, ki delajo z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin. Sodelujoče mladinske delavce_ke smo pridobivali tudi s klicanjem mladinskih centrov in drugih relevantnih organizacij ter objavami ankete na spletnih straneh Mreže MaMa in mlad.si.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 3
REZULTATI ANALIZE V anketi so sodelovali mladinski delavci_ke iz naslednjih organizacij: Celjski mladinski center Društvo Parada ponosa Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Javni zavod Mladi zmaji Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki Koroški mladinski kulturni center Kompleks Mladinski center Dravinjske doline Mladinski center Hrastnik Mladinski center Idrija Mladinski center Kamra Mladinski center Kotlovnica Kamnik Mladinski center Trbovlje Mladinski center Zagorje ob Savi Mladinski center Zavod Bob Salezijanski mladinski center Rakovnik Šaleški študentski klub Zavod MISSS, Dnevni center za otroke in mladostnike Skupaj v skupnosti Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana - Mladinski center Podlaga Združenje EPEKA Združenje Sezam - Mladinska postaja Moste
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 4
ODSTOTEK SODELUJOČIH ORGANIZACIJ PO REGIJAH Savinjska regija
Goriška regija
Zasavska regija
Osrednjeslovenska regija
Podravska regija
Koroška regija
Gorenjska regija
Obalno-kraška regija
Jugovzhodna regija
5% 5%
5% 19%
5% 5% 9%
14% 33%
Grafikon 1: Odstotek sodelujočih organizacij po regijah Zastopanost po regijah: 33% mladinskih delavcev_k iz Osrednjeslovenske regije (7 mladinskih delavcev_k), 19% mladinskih delavcev_k iz Savinjske regije (4 mladinski_ke delavci_ke), 14% predstavnikov_ic iz Zasavske (3 mladinski_ke delavci_ke). Goriška regija je zastopana v 9% (2 mladinska_ki delavca_ki). Gorenjska, Obalno-kraška, Podravska, Koroška regija in Jugovzhodna Slovenija so zastopane v 5% (po 1 mladinski_ka delavec_ka). V anketi niso sodelovali mladinski_e delavci_ke iz Pomurske, Primorsko-notranjske in Posavske regije.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 5
PRVI SKLOP V prvem sklopu so se vprašanja nanašala na storitve (ustvarjalne delavnice, neformalna usposabljanja, kulturne aktivnosti, druženje z vrstniki_icami, svetovanje, pogovor z mladinskim_ko delavcem_ko, projektno delo, prostovoljstvo, mednarodne aktivnosti, aktivnosti povezane z zdravim življenjskim slogom), ki jih koristijo ali soustvarjajo mladi iz ranljive ciljne skupine glede na osebne okoliščine in na število mladih iz ranljive ciljne skupine, ki obiskujejo aktivnosti in programe posameznih organizacij. Storitve (ustvarjalne delavnice, neformalna usposabljanja, kulturne aktivnosti, druženje z vrstniki_icami, pogovor z mladinskim_ko delavcem_ko, projektno delo, prostovoljstvo, mednarodne aktivnosti, aktivnosti povezane z zdravim življenjskim slogom) organizacije, ki jih koristijo ali soustvarjajo mladi iz ranljivih ciljnih skupin glede na različne osebne okoliščine (LGBT+, etnična pripadnost, nižji ekonomski status, invalidnost, posebne potrebe, geografska izključenost, zasvojenost, žrtve nasilja, nasilno vedenje, zdravstveni izzivi, težave pri izobraževanju, politično prepričanje) (Tabela 1).
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 6
Tabela 1: Storitve organizacije, ki jih koristijo ali soustvarjajo mladi iz ranljivih ciljnih skupin glede na različne osebne okoliščine LGBT +
Etnična pripadnos t
Veroizpove d
Nižji ekonoms ki status
Invalidno st
Posebn e potrebe
Geografsk a izključeno st
Zasvojeno st
Žrtve nasilj a
Nasiln o vedenj e
Zdravstve ni izzivi
Težave pri izobraževanj u
Politično prepričanj e
Ustvarjalne delavnice
7
15
12
20
8
14
7
4
4
3
6
10
3
Neformalna usposabljanja
12
13
13
19
9
10
9
5
5
4
7
11
7
Kulturne aktivnosti
12
15
14
19
10
15
8
6
6
5
6
10
3
Druženje z vrstniki_icami
12
19
19
21
12
16
10
8
6
9
7
12
7
Svetovanje
5
11
8
15
3
10
4
5
4
5
6
10
4
Pogovor z mladinskim_ko delavcem_ko
11
12
12
16
9
11
11
6
6
7
6
9
5
Projektno delo
8
11
11
16
7
11
10
5
5
5
5
7
6
Prostovoljstvo
10
13
15
17
10
14
13
6
3
4
5
7
3
Mednarodne aktivnosti
8
10
8
13
3
7
10
4
4
4
4
8
5
Aktivnosti povezane z zdravim življenjskim slogom
9
13
11
15
6
10
7
6
3
3
5
8
4
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 7
Druge aktivnosti, ki jih organizacije izvajajo za/z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin, so še:
·
medgeneracijske aktivnosti,
·
pogovorne skupine,
·
športne aktivnosti,
·
usposabljanje mladinskih trenerjev_k.
Tabela nam pove, da storitve organizacije največ koristijo mladi z nižjim ekonomskim statusom in sicer predvsem ustvarjalne delavnice (20 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine), neformalna usposabljanja (19 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine), kulturne aktivnosti (19 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine) ter druženje z vrstniki_icami (21 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine). Prav tako storitve organizacij največ koristijo mladi različnih etničnih pripadnosti predvsem ustvarjalne delavnice (15 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine), kulturne aktivnosti (15 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine) ter druženja z vrstniki_icami (19 mladinskih delavcev_k vključuje mlade iz ranljive ciljne skupine). Mladi, ki so žrtve nasilja; mladi, ki kažejo nasilno vedenje in mladi z drugačnim političnim prepričanjem, mladi zasvojeni najmanj koristijo ustvarjalne delavnice (v povprečju 3 mladinski delavci_ke vključuje mlade iz ranljivih cilnjih skupin), kulturne aktivnosti (3 mladinski delavci_ke vključuje mlade iz ranljivih cilnjih skupin) in prostovoljstva (3 mladinski delavci_ke vključuje mlade iz ranljivih cilnjih skupin). Iz tega lahko sklepamo, storitve organizacij največ koristijo tisti mladi, ki drugje nimajo priložnosti za kreiranje svojih idej in pri mladinskih delavcih_kah najdejo varen prostor za druženje ustvarjanje in lasten razvoj. Koristijo pa predvsem aktivnosti, kot so npr. mehke veščine. Iz zgornje tabele lahko vidimo, da se mladi iz ranljive skupine (mladi, ki so žrtve nasilja, mladi zasvojeni, mladi, ki se nasilno vedejo, politično prepričanje mladih) najmanj vključujejo v aktivnosti mladinskih centrov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z ranljivi mladimi. Na njihovo nevključevanje vplivajo še drugi dejavniki, ki jih z anketo nismo uspeli pridobiti.
Mesečno število mladih iz ranljive ciljne skupine, ki koristijo storitve organizacije (Grafikon 2).
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 8
Grafikon 2: Število mladih iz ranljive ciljne skupine, ki koristijo storitve organizacije na mesčni ravni…. Iz grafikona lahko sklepamo, da v povprečju na mesečni ravni storitve organizacij koristi 45 mladih iz ranljive ciljne skupine vendar številka variira od organizacije do organizacije (najmanj 5 mladih do največ 200 mladih), kar je tudi pogojeno z okoljem in številom mladih v le tem saj največ mladih obiskuje organizacije v Ljubljani najmanj pa v manjših mestih (Šmartno ob Paki, Hrastnik, Ravne na Koroškem). Posledično lahko sklepamo tudi, da se je za mlade iz ranljive ciljne skupine težje vključiti v organizacijo oziroma izpostaviti svoje osebne okoliščine. Teh podatkov z anketo nismo pridobili.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 9
DRUGI SKLOP V naslednjem sklopu smo se bolj osredotočili na osebni stik mladinskega_ke delavca_ke z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine. Ta sklop lahko razdelimo glede na pristop, način dela z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine ter na kaj mora biti mladinski_ka delavec_ka pazljiv, da ne odvrne mlade osebe iz ranljive ciljne skupine. Pristop do mladih iz ranljive ciljne skupine V tem delu smo mladinske delavce_ke vprašali kakšni so njihovi pristopi k vzpostavitvi odnosa z mladimi iz ranljive ciljne skupine. V prvem delu drugega sklopa nas je zanimal pristop mladinskih delavcev_k do mladih iz ranljive ciljne skupine - kako sploh vzpostaviti prvi stik z mladimi in kaj je pri tem pomembno. Iz rezultatov lahko vidimo, da se pristopi razlikujejo glede na posameznika iz ranljive ciljne skupine. Odnos z mladimi iz ranljive ciljne skupine se najlažje vzpostavi skozi različne aktivnosti, ki pa so lahko športne, pogovor, organizacija dogodkov, z različnimi tehničnimi pripomočki, skozi mednarodne aktivnosti idr
“Pri vzpostavljanju neposrednega odnosa z mladimi iz ranljive skupine ne delamo velikih razlik, vedno s spoštovanjem do posebnih potreb in razumevanjem ter prilagajanjem.”
Pri čemer je ključnega pomena vzpostaviti varno okolje znotraj same organizacije oz. mladinskega centra. Aktivno poslušanje in vključevanje mladih, skozi neformalen, prijateljski in sproščujoč pogovor ter povezovanje z drugimi lokalnimi organizacijami, je pri vzpostavitvi odnosa z mladimi iz ranljive skupine pomembno.
“Pri nagovoru je pomemben osebni stik ter pri nadaljnjih vsebinah in aktivnostih ustaljeni
informacijski mediji.”
Med drugim je bilo izpostavljeno tudi to, da je “vzpostavljanje odnosa prilagojeno vsakemu udeležencu, njegovim potrebam in interesom in da se med mladimi iz ranljive ciljne skupine ne dela razlik ter da se mladi” vključijo v aktivnosti šele po tem, ko se počutijo varne v organizaciji.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 10
Način dela z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine
V tem delu smo mladinske delavce_ke vprašali kakšni so njihovi načini dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine. Glede na način dela z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine, kjer so vprašani izpostavili, da ne delajo razlik med mladimi iz ranljive ciljne skupine, razen ko ti mladi potrebujejo več podpore takrat pa mladinski_ke delavci_ke izhajajo iz njihovih potreb ter iz posameznikovih_ičinih virov moči in zaznavajo ter spodbujajo razvoj njihovih talentov. Prav tako ne etiketirajo mladih iz ranljive ciljne skupine ter skušajo vzpostaviti bolj oseben odnos, ki temelji na zaupanju in sproščenem vzdušju. Pri delu uporabljajo tudi humor, pozitivne spodbude, individualen pristop, podkrepljen s pogovori in svetovanjem ter jih spremljajo na redni bazi (telefon, družbena omrežja, elektronska pošta, idr). Mladinski delavci_ke poročajo, da ne želijo delati razlik, saj menijo, da bi to lahko vplivalo na manjšo udeležbo mladih iz ranljive ciljne skupine v dejavnostih, ki jih različne organizacije ponujajo. Zaznamo lahko tudi, da mladinski delavci_ke po navadi mlade iz ranljive ciljne skupine integrirajo v skupine mladih iz ne ranljive skupine ter jih ne ločujejo. Izpostavljajo, da se mladim iz ranljive ciljne skupine znotraj večje skupine posvetijo individualno če zaznajo potrebo po tem. Hkrati zaznamo tudi, da se mladinski delavci_ke trudijo vzpostaviti prijazen in empatičen odnos z mladimi iz ranljive ciljne skupine, a pri tem ohranjajo objektiven pristop. Večkrat uporabljajo neformalne oblike dela, delavnice, projekte, pogovor, svetovanje in socialne igre. Predvsem pa mladinski delavci_ke izpostavljajo, da način dela ne sme biti preveč prilagojen mladim iz ranljive ciljne skupine ter da jim morajo organizacije in mladinski centri nuditi okolje v katerem se počutijo enakopravni.
“Poskušam jih čim bolj obravnavati kot ostale udeležence, aktivnosti seveda nekoliko prilagodim glede na njihove potrebe. Ampak skozi aktivnosti jim želim dati občutek, da enake stvari počnem tudi z drugimi udeleženci. Prav tako poskušam, da so aktivnosti čim bolj uporabne in da imajo udeleženci občutek, da ima njihovo delo smisel in vrednost. Aktivnosti po navadi nekoliko poenostavim. Daljše srečanje razdelim na uvod, kjer se malo pogovorimo, poklepetamo, izvedemo kakšno spoznavno igro, potem nadaljujemo z osrednjo aktivnostjo in zaključimo s skupnim koncem, npr. kako je bilo, kratka evalvacija. Za osrednje aktivnosti se mi tudi smiselno, da jih je več krajših, da si lahko vsak izbere nekaj, kar mu ustreza.”
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 11
Na kaj mora biti mladinski_ka delavec_ka pozoren, da ne odvrne mlade osebe iz ranljive ciljne skupine
V tem delu raziskave smo mladinske delavce_ke vprašali na kaj so pozorni, da ne odvrnejo mladih iz ranljive ciljne skupine. Mladinski delavci_ke so pristni in aktivni poslušalci_ke, ki namenijo mladim svoj čas in jih na različne načine podprejo, da se izrazijo. Iskreno se zanimajo za njihove interese, potrebe in želje ter jim podajo informacije za usmeritev, odločitve pa prepustijo mladim.
“Da ne nastopim kot nekdo, ki jim avtoritarno "soli pamet" o kakšni zadevi. Ponudim tehnično pomoč in podporo, ne pričakujem ničesar v zameno, odgovornost za odločitve in posledice teh popolnoma prepustim njim. Podam pa kakšno informacijo, ki jih lahko usmeri.” Nikoli jim ne vsiljujejo svojih prepričanj, ne nastopajo avtoritarno in se izogibajo vrednostnim sodbam. Pri svojem delu so mladinski_e delavci_ke občutljivi na ranljivost mladih in poskušajo pozitivno podkrepiti občutek vrednosti, pomembnosti in sprejemanju različnih subkultur. Pozorni so na to, da povabijo mlade na različne aktivnosti in skupaj z njimi oblikujejo aktivnosti, ki jih zanimajo in so primerne njihovim zmožnostim. Aktivno so vključeni v njeno zasnovo, izvedbo ter tudi končno vrednotenje aktivnosti.
“/.../, da jih aktivno vključujemo na nivoju analize potreb in jih vključujemo na načine, ki jih sami prepoznajo kot zase dostopne - prav tako pa zelo jasno in glasno razglašamo, kdo smo in za koga delamo - tako, da ni veliko dvomov.” Pri pogovoru ali aktivnosti v skupini skrbimo za njihovo zasebnost in ne izpostavljamo njihovih težav. Tako mladi čutijo, da so cenjeni in sprejeti, kar je pomembno za gradnjo odnosa med mladinskimi delavci_kami in mladimi.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 12
TRETJI SKLOP Dobre prakse dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine
V tem delu smo organizacije pozvali, da z nami delijo dobre prakse dela z mladimi osebami iz ranljive ciljne skupine. Glede na pridobljene podatke se je izkazalo, da so dobre prakse, ki so jih organizacije delile, v večini posplošene in se ne nanašajo posebej na posamezne dogodke, aktivnosti in programe. Gre za opredelitev metod, na podlagi katerih glede na izkušnje v anketi sodelujočih organizacij steče vključevanje in posledično aktiviranje mladih iz ranljive ciljne skupine. Kot najpogosteje omenjena in posledično prepoznana kot najbolj učinkovita metoda se je preko analize izpostavilo vključevanje, sokreiranje in so-izvajanje aktivnosti v organizacijah. V nekaj primerih je šlo zgolj za vključevanje v že pripravljene aktivnosti, v več primerih pa za aktivno so-udeležbo mladih pri snovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti. Nekaj organizacij je navedlo konkretne primere aktivnosti: izdelava lutkovne igre in nastop v šoli, kreativne delavnice, snemanje filma za promocijo tedna mobilnosti, družbeno koristna dela, kulturni dogodki - Večer smeha, športne aktivnosti - nogomet, koncerti, projektno delo, zaposlitvena rehabilitacija, mednarodne aktivnosti (mladinska izmenjava Peer to Peer), aktivnost Poligon vživetja in projekt Fair employment. Organizacije so navedle, da mlade zanimajo aktivnosti, ki imajo v družbi konkreten učinek, so praktične narave, oprijemljive ali nudijo edinstveno in nevsakdanjo učno izkušnjo. Tovrstna vključenost rezultira glede na pridobljene podatke ankete v dvigu samozavesti in krepitvi samopodobe mlade osebe. Mladi, ki v organizacijah dobijo možnost prevzemanja odgovornosti, razvijejo višjo stopnjo motivacije za socialno aktiviranje in doprinos.
“Aktivnosti za mlade pa vidim predvsem praktično naravnane (v smislu, da želijo doprinesti skupnosti; mora biti nekaj oprijemljivega ali pa učna izkušnja izven vsakdana).” “Pri nas trenira nogomet fant, ki je musliman. Z vsemi se odlično razume in tako odlično podira različne stereotipe, ki bi jih mladi lahko imeli do muslimanov - česar je danes sicer kar veliko.” Za delo z mladimi iz ranljive ciljne skupine so organizacije pogosto izpostavile pomembnost individualnega pristopa, ki vključuje sproščen pogovor, aktivno poslušanje, brezpogojno sprejemanje, nevsiljivost, dostopnost mladinske_ga delavke_ca, potrpežljivost, podajanje realne povratne informacije in dolgoročnost gradnje odnosa.
“Med pogovorom osebi dajem konkretna in velikokrat provokativna izhodišča za razmislek o povedanem. Osebo torej sprejemam, hkrati pa ji dajem izhodišča za razmislek s pomočjo realne povratne informacije.” “Ko sem prišla v stik z mladim iz ciljne skupine (odvisnik, nasilje v družini), sem mu dala vedeti, da sem tu za njega in da mi lahko pove svojo zgodbo kadar koli.” Kjer v organizaciji nimajo osebe, ki bi se z mladimi iz ranljive ciljne skupine lahko ukvarjala individualno, mlade skušajo opolnomočiti s skupinsko dinamiko in skupnim ustvarjanjem dogodkov. Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 13
Pomembno vlogo pri motivaciji mladih iz ranljive ciljne skupine imajo tudi mednarodne aktivnosti, ki jih nudijo organizacije. Mladi se z veseljem vključujejo tako v mednarodne aktivnosti, ki potekajo v njihovih lokalnih okoljih, kot v tujini.
“/.../ zelo je užival že v pripravah in nato na sami izmenjavi, ki je bila njegova prva mednarodna izkušnja. Ker je potekala v domačem kraju, mu je bilo na začetku še toliko lažje. Na sami izmenjavi je z drugimi udeleženci delil tudi svojo zgodbo, ki se je vseh zelo dotaknila. Po izmenjavi je ostal reden obiskovalec in aktivni mladi v našem MC-ju. Sodeloval je pri številnih usposabljanjih, dogodkih, udeležil se je tudi mednarodnega študijskega obiska. Stike redno ohranjamo tudi sedaj, ko je našel svojo prvo zaposlitev.” Kot učinkovita metoda vključevanja mladih iz ranljive ciljne skupine je bila omenjena tudi analiza potreb oziroma stanja mladih. Kot konkreten primer je bil izpostavljen projekt strukturiranega dialoga »Tukaj smo! Skupaj delujemo.«. Gre za pripravo podlag, ki organizaciji omogočajo kreiranje ustreznih programov in aktivnosti za reševanje identificiranih izzivov vključenih v aktivnosti strukturiranega dialoga. Gre torej za metodo, ki omogoča takojšnje in konkretno ciljno usmerjeno ravnanje ob ugotovitvi konkretnih potreb mladih.
“/.../ nato še posvetovanja z mladimi LGBTIQ+ osebami, kjer so dobile_i prostor za to, da so same_i opisale_i svoje izkušnje z diskriminacijo in nasiljem, ki ju doživljajo zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete /.../” Organizacije so za proces vključevanja mladih iz ranljive ciljne skupine omenile tudi potrebnost ustreznih prostorskih pogojev, ki omogočajo tako individualno delo kot organizirano in neorganizirano druženje.
“Mladi se pri nas počutijo sprejete, svobodne in ljubljene, saj jim nudimo varen, kreativen prostor, ki pa je tudi njihov.” Ena organizacija nudi za dvig vključevanja mladih iz ranljive ciljne skupine dneve odprtih vrat, kar omogoča celostno spoznavanje področij dela organizacije. Izpostavljeno je bilo tudi povezovanje z drugimi organizacijami v lokalni skupnosti, ki lahko nudijo mladim specializirane storitve.
“V srečanja vključimo tudi lokalne ustanove kot npr. Filmsko gledališče Idrija, kjer smo si v sklopu teh dogodkov tudi skupaj ogledali film in dokazali, da je kino dostopen tudi za posameznike na invalidskih vozičkih.” Ena od organizacij je navedla tudi metodo priprave dobrodelnih dogodkov, kjer se zbirajo sredstva za neposredno pomoč mladim osebam. Omenjeno je bilo tudi organiziranje mladinskih delavcev_k, da so mladi osebi iz ranljive ciljne skupine omogočili prevoz in brezplačno udeležbo na aktivnosti organizacije.
“Večkrat smo tudi omogočili brezplačen vstop na sicer plačljive dogodke za mlade, ki imajo slabši ekonomski položaj.” “V preteklosti smo tudi organizirali koncert z zbiranjem prispevkov za zasvojeno osebo, ki je nato odšla v komuno na zdravljenje odvisnosti.”
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 14
Najpogostejši način, kako organizacije prihajajo v stik z mladimi iz ranljive skupine, je preko medvrstniških, prijateljskih stikov. V manjši pa v primerih, da mladi pridejo do mladinskih delavcev_k neposredno.
“Z ranljivimi skupinami prihajamo v stik predvsem posredno preko njihovih prijateljev, nekdo pa se je na nas obrnil neposredno in izpostavil svoj ranljiv položaj.”
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 15
ČETRTI SKLOP Slabe prakse dela z mladimi iz ranljivimi ciljnimi skupinami
V zadnjem, četrtem sklopu so mladinski_ke delavci_ke z nami delile primere slabih praks dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine. Mladinski_ke delavci_ke so izpostavili predvsem skrb, da jim zmanjkuje časa za mlade, za pogovor z njimi in preverjanje njihovih potreb, kar je posledica preobremenjenosti mladinskih delavcev_k s poročili, vodenjem projektov in drugih birokratskih obveznosti. Tako se na aktivnosti velikokrat vključuje mlade brez preverjanja njihovih potreb in se posledično pojavljajo izzivi pri motiviranju mladih.
“Kot slabost vidim predvsem, da mladinskim delavcem zmanjkuje časa za mlade. Ker je gradnja odnosa z mladimi iz ciljne skupine, dolgotrajen proces- taki mladi se namreč ne odprejo takoj. Zdi se mi, da je mladinsko delo vse preveč birokratsko (ker večinoma vsi vse delamo) in da je včasih kakšen program samemu sebi v namen. S tem izgubljamo mlade (na splošno vse mlade). S tem izgubljamo na strokovnosti mladinskega dela (ki predvsem zajema tudi terensko delo).” Prav tako so izpostavili primere, kjer se je posameznika iz ranljive ciljne skupine izpostavilo pred skupino, kar lahko privede do nestrpnosti ostalih mladih znotraj skupine (v smislu norčevanja). Mladinski_ke delavci_ke se dnevno srečujejo z mladimi iz različnih skupin, katerih ne definirajo ali pa jim posebej ne namenjajo svojega časa.
“Kljub velikim naporom je naše mnenje, da še nismo prišli do jasne definicije, kdo so mladi iz ranljivih skupin. Od zgoraj naštetih v kategoriji posebne potrebe najdemo široko skupino ranljivih mladih, s katerimi smo vsakodnevno v stiku (raznorazne motnje v vedenju, socialnem razvoju, težave z odvisnostjo, idr).”
Zavedajo se tudi svoje strokovne usposobljenosti oz. pomanjkljivosti znanja na tem področju.
“Mladi iz ranljivejših skupin potrebujejo več pozornosti. Vsi se zavedamo, da jih je potrebno vključevati, vendar mora biti kader strokovno usposobljen (se stalno usposabljati) in predvsem mora biti dovolj zaposlenih sodelavcev, ki lahko prevzemajo odgovornosti za spremljanje oseb s posebnimi potrebami in za prilagajanje aktivnosti.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 16
POVZETEK Analizo na temo socialnega vključevanja v mladinskih centrih smo pripravili z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev projekta ter priprave priročnika za mladinske delavce_ke na temo socialnega vključevanja ranljivih ciljnih v programe in aktivnosti njihovih organizacij. V analizi smo se osredotočili na 12 osebnih okoliščin (LGBT+, etnična pripadnost, veroizpoved, nižji ekonomski status, invalidnost, posebne potrebe, geografska izključenost, zasvojenost, žrtve nasilja, nasilno vedenje, zdravstveni izzivi, težave pri izobraževanju, politično prepričanje) je sodelovalo 21 organizacij iz 9 regij. Sodelovali so predvsem mladinski centri, ki so članice Mladinske mreže MaMa ter relevantne organizacije ki soustvarjajo program za in z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin. Analizo smo razdelili na štiri sklope. V prvem sklopu smo se osredotočili na storitve (ustvarjalne delavnice, neformalna usposabljanja, kulturne aktivnosti, druženje z vrstniki_icami, svetovanje, pogovor z mladinski_ko delavcem_ko, projektno delo, prostovoljstvo, mednarodne aktivnosti, aktivnosti povezane z zdravim življenjskim slogom), ki jih koristijo mladi iz ranljive ciljne skupine glede na osebne okoliščine ter na število mladih iz ranljive ciljne skupine, ki obiskujejo aktivnosti in programe posameznih organizacij, ki variira od organizacije do organizacije (najmanj 5 mladih do največ 200 mladih), kar je tudi pogojeno z okoljem in številom mladih v le tem saj največ mladih obiskuje organizacije v Ljubljani najmanj pa v manjših mestih (Šmartno ob Paki, Hrastnik, Ravne na Koroškem). V drugem sklopu smo se osredotočili na osebni stik mladinskega_ke delavca_ke z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine. Sklop smo razdelili glede na: 1. Pristop - kako sploh vzpostaviti prvi stik z mladimi in kaj je pri tem pomembno. Iz rezultatov lahko vidimo, da se pristopi razlikujejo glede na posameznika iz ranljive ciljne skupine. Odnos z mladimi iz ranljive ciljne skupine se najlažje vzpostavi skozi različne aktivnosti, ki pa so lahko športne, pogovor, organizacija dogodkov, z različnimi tehničnimi pripomočki, skozi mednarodne aktivnosti idr, pri čemer je ključnega pomena vzpostaviti varno okolje znotraj same organizacije oz. mladinskega centra. Aktivno poslušanje in vključevanje mladih, skozi neformalen, prijateljski in sproščujoč pogovor ter povezovanje z drugimi lokalnimi organizacijami, je pri vzpostavitvi odnosa z mladimi iz ranljive skupine pomembno. 2. Način dela z mlado osebo iz ranljive ciljne skupine, kjer so vprašani izpostavili, da ne delajo razlik med mladimi iz ranljive ciljne skupine, razen ko ti mladi potrebujejo več podpore takrat pa mladinski_ke delavci_ke izhajajo iz njihovih potreb ter iz posameznikovih_ičinih virov moči in zaznavajo ter spodbujajo razvoj njihovih talentov. Prav tako so izpostavili, da mladih iz ranljive ciljne skupine ne etiketirajo ter skušajo vzpostaviti bolj oseben odnos, ki temelji na zaupanju in sproščenem vzdušju. Pri delu uporabljajo tudi humor, pozitivne spodbude, individualen pristop, podkrepljen s pogovori in svetovanjem ter jih spremljajo na redni bazi (telefon, družbena omrežja, elektronska pošta, …). 3. Na kaj so pozorni, da ne odvrnejo mladih iz ranljive ciljne skupine. Mladinski delavci_ke so pristni in aktivni poslušalci_ke, ki namenijo mladim svoj čas in jih na različne načine podprejo, da se izrazijo. Iskreno se zanimajo za njihove interese,
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 17
potrebe in želje ter jim podajo informacije za usmeritev, odločitve pa prepustijo mladim.Nikoli jim ne vsiljujejo svojih prepričanj, ne nastopajo avtoritarno in se izogibajo vrednostnim sodbam. Pri svojem delu so mladinski_e delavci_ke občutljivi na ranljivost mladih in poskušajo pozitivno podkrepiti občutek vrednosti, pomembnosti in sprejemanju različnih subkultur. Pozorni so na to, da povabijo mlade na različne aktivnosti in skupaj z njimi oblikujejo aktivnosti, ki jih zanimajo in so primerne njihovim zmožnostim. Aktivno so vključeni v njeno zasnovo, izvedbo ter tudi končno vrednotenje aktivnosti. V tretjem delu vprašalnika smo mladinske delavce_ke pozvali, da z nami delijo dobre prakse dela z mladimi osebami iz ranljive ciljne skupine. Glede na pridobljene podatke se je izkazalo, da so dobre prakse, ki so jih organizacije delile, v večini posplošene in se ne nanašajo posebej na posamezne dogodke, aktivnosti in programe. Gre za opredelitev metod, na podlagi katerih glede na izkušnje v anketi sodelujočih organizacij steče vključevanje in posledično aktiviranje mladih iz ranljive ciljne skupine. V zadnjem sklopu so mladinski_ke delavci_ke z nami delile primere slabih praks dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine kjer so mladinski delavci_ke izpostavili predvsem skrb, da jim zmanjkuje časa za mlade, za pogovor z njimi in preverjanje njihovih potreb, kar je posledica preobremenjenosti mladinskih delavcev_k s poročili, vodenjem projektov in drugih birokratskih obveznosti. Tako se na aktivnosti velikokrat vključuje mlade brez preverjanja njihovih potreb tako se posledično pojavljajo izzivi pri motiviranju mladih, prav tako so izpostavili primere, kjer se je posameznika iz ranljive ciljne skupine izpostavilo pred skupino, kar lahko privede do nestrpnosti ostalih mladih znotraj skupine (v smislu norčevanja). Analiza na temo socialnega vključevanja mladih iz ranljive ciljne skupine v mladinskih centrih nam bo služila za nadaljnjo pripravo strateških usmeritev, ki bodo omogočile mladinskim centrom vpogled v programski razvoj na področju socialne vključenosti tako bodo lahko mladinski_ke delavci_ke razvili konkretne programe, ki bodo omogočile razvoj usmeritev in načrt z delom, ki bodo izvedljivi v vseh treh sodelujočih državah. Analiza pa bo prav tako služila za pomoč pri razvoju priročnika za mladinske delavce_ke, kako delati z in za mlade iz ranljive ciljne skupine, ki ga pripravljajo sodelujoče organizacije v Sloveniji.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 18
SUMMARY The analysis on the topic of social inclusion in youth centres was prepared with the aim of achieving the goals of the project that were set and preparing a manual for youth workers on the topic of social inclusion of vulnerable target persons in the programs and activities of their organizations. In the analysis, in which we focused on 12 personal circumstances (LGBT +, ethnicity, religion, lower economic status, disability, special needs, geographical exclusion, addiction, victims of violence, violent behaviour, health challenges, educational problems, political conviction) participated 21 organizations from 9 regions. The youth centres, which are members of Mreža MaMa, and the relevant organizations that co-create the program for and with young people from vulnerable target groups, have participated in it as well. The analysis was divided into four sections. In the first part, we focused on services (creative workshops, informal training, cultural activities, socializing with peers, counselling, talking to youth worker, project work, volunteering, international activities, activities related to a healthy lifestyle), used by young people from vulnerable target groups according to their personal circumstances. We also focused on the number of vulnerable groups of young people who attend the activities and programs of individual organizations varying from organization to organization (at least 5 young people up to a maximum of 200 young people), which is also conditional on the environment and the number of young people in it because the majority of young people visit organizations in Ljubljana and least in smaller towns (Šmartno ob Paki, Hrastnik, Ravne na Koroškem). In the second part, we focused on the personal contact of the youth worker with a young person from a vulnerable target group. We divided the assembly according to: 1. Approach - how to make first contact with young people and what is important in this regard. From the results, we can see that the approaches vary depending on the individual from the vulnerable target group. The relationship with young people from a vulnerable target group is best achieved through various activities, which can be sporting, talking, organizing events, various technical aids, through international activities, etc. It is crucial to establish a safe environment within the organization itself i.e. within a Youth Center. Active listening and inclusion of young people through an informal, friendly and relaxing conversation and liaison with other local organizations is important in establishing a relationship with young people from a vulnerable group. 2. The method of work with a young person from a vulnerable target group, where the respondents pointed out that they do not make the difference between the young people from the vulnerable target group, except when these young people need more support, then the youth workers arise from their needs and from the individual's sources of power and perceive and encourage the development of their talents. They also pointed out that young people from the vulnerable target group do not label and try to establish a more personal relationship based on trust and a relaxed atmosphere. They also use humour, positive incentives, an individual approach, supported by conversations and counselling, and they regularly monitor them (telephone, social networks, e-mail, etc.). 3. What are they paying attention to, for not distracting young people from a vulnerable target group? Youth workers are genuine and active listeners who devote their time to young people and support them in various ways to express themselves. They are Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 19
sincerely interested in their interests, needs and desires, giving them information for direction, and leave the decisions to young people. They never impose their beliefs, do not act in an authoritarian manner and avoid value judgments. In their work, young workers are sensitive to the vulnerability of young people and try to positively underpin the sense of value, importance and acceptance of various subcultures. They are keen to invite young people to various activities and form together with them activities that are of interest to them and are appropriate to their abilities. They are actively involved in its design, implementation, and the final evaluation of activities. In the third part of the questionnaire, we invited youth workers to share good practices with young people from a vulnerable target group. According to the obtained data, the best practices shared by the organizations are generalized and do not specifically relate to individual events, activities and programs. It is a definition of methods based on which, in the light of the experience in the survey of participating organizations, the inclusion and, consequently, the activation of young people from the vulnerable target group is gaining. In the last section, the youth workers shared with us the examples of bad practices of work with young people from a vulnerable target group. Here youth workers emphasized the concern that they are running out of time for young people, talking with them and checking their needs as a result of the overburdening of youth workers with reports, project management and other bureaucratic obligations. Thus, activities often involve young people without checking their needs; consequently, there are challenges in motivating young people, as well as cases where an individual from a vulnerable target group was exposed to a group, which can lead to intolerance of other young people within the group (in the sense of mockery). The analysis on the theme of social inclusion of young people from a vulnerable target group in youth centres will serve us to further prepare strategic guidelines. They will enable youth centres to gain insight into program development in the field of social inclusion so that youth workers can develop concrete programs that will enable the development of policies and a work plan that will be feasible in all three participating countries. The analysis will also serve to help develop a manual for youth workers, how to work with and for young people from a vulnerable target group, prepared by participating organizations in Slovenia.
Projekt Socialno vkljuÄ?evanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 20
Priloga 1: Vprašalnik Socialno vključevanje v mladinskih centrih - vprašanja za mladinske delavce Projekt Socialno Socialno vključevanje v mladinskih centrih - vprašanja za mladinske vključevanje v mladinskih centrih (Social Inclusion in Youth Centers) je 24 mesečni projekt, ki ga Mreža MaMa pripravlja v sodelovanju s partnerji iz Estonije (ANK), Latvije (Youth Leaders Coalition) in Nemčije (Jugendkulturundarbeit Oldenburg) in poteka od oktobra 2017 do septembra 2019. Projekt je osredotočen na razvijanje mladinskega dela in kvalitetno izvedbo programov ter projektov, financiran pa je s programom Erasmus+. Namen projekta je razviti strateške usmeritve, ki bodo omogočile mladinskim centrom vpogled v programski razvoj na področju socialne vključenosti. Natančneje, kako iz projektnih vsebin razviti programske vsebine centrov, ki se nanašajo tako na redne vsebine programa kot tudi na upravljanje centrov. Z namenom oblikovanja priročnika za mladinske delavce_ke na temo socialnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin vas naprošamo, da naslednji vprašalnik izpolnijo mladinski delavci_ke, ki delajo ter sodelujejo z ranljivimi ciljnimi skupinami v vašem mladinskem centru. Vprašalnik je aktiven do 30. 5. 2018.
1. Organizacija
2. Regija
Pomurska regija Podravska regija Koroška regija Savinjska regija Zasavska regija Posavska regija Jugovzhodna regija Osrednjeslovenska regija Gorenjska regija Primorsko-notranjska regija Goriška regija Obalno-kraška regija
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 21
3. Označi storitve vašega mladinskega centra, ki jih koristijo ali soustvarjajo mladi iz ranljive ciljne skupine glede na različne osebne okoliščine (pri vsaki osebni okoliščini lahko označite koriščenje več storitev)
LGBT+ Ustvarjalne delavnice Neformalna usposabljanja Kulturne aktivnosti Druženje z vrstniki_icami Svetovanje
Etnična pripadnost
Veroizpoved
Nižji ekonomski status
Invalidnost
Posebne potrebe
Geografska izključenost
Zasvojenost
Žrtve nasilja
Nasilno vedenje
Zdravstveni izzivi
Težave pri izobraževanju
Politično prepričanje
Pogovor z mladinskim_ko delavcem_ko Projektno delo Prostovoljstvo Mednarodne aktivnosti Aktivnosti povezane z zdravim življenjskim slogom
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 22
4. Če si v prejšnjem vprašanju na katerem mestu označili "Drugo", napišite, katero dodatno aktivnost koristijo ali soustvarjajo mladi iz ranljive ciljne skupine.
5. Oceni mesečno število mladih iz ranljive ciljne skupine, ki koristijo storitve (delavnice, zabavni program, pogovor, projekti, ...) mladinskega centra. Vsa nadaljnja vprašanja se bodo navezovala točno na te mlade.
6. Kako vzpostaviš odnos z mladimi iz ranljive ciljne skupine?
7. Kakšen je tvoj način dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine?
8. Na kaj si pozoren_na, da ne odvrneš mladih iz ranljive ciljne skupine?
9. Na kratko opiši primer dobre prakse vključevanja enega ali več mladih iz ranljive ciljne skupine.
10. Na kratko opiši primer slabe prakse.
11. Želim vam sporočiti še:
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 23
Priloga 2: Odzivi Odgovori po organizacijah - pristop do mladih iz ranljive ciljne skupine:
● ● ● ●
● ● ●
● ● ● ● ●
●
● ● ● ● ● ●
S pomočjo aktivnega poslušanja in s sproščenim, sprejemajočim odnosom. S povabilom, s konkretnimi dogodki - skozi aktivnosti. Enako kot z ostalimi, vprašam jih, kako so, kaj je novega v mestu, med mladimi, ... Med mladimi ne delamo razlik. Nagovorim jih, kako so, kaj se kaj dogaja in jim predstavim naš mladinski center. Najprej je pomembno, da se mladi v mladinskem centru počutijo varno, da imajo sogovornika, da so slišani (torej odnos) ter da spoznajo okolje, šele nato jih vključim v aktivnosti. Je pa odvisno od vsakega posameznika. Prijateljski, prijeten, iskren nagovor. Za posebne potrebe smo se povezali s CIRIUS Kamnik in ustanovami v naši okolici (OŠ, VDC, ...). Kar se tiče geografske izključenosti, so mladi iz bližnje manjše vasi prišli do nas z željo po sodelovanju. Vzpostavim stik in vzpostavljam zaupanje preko odnosa (postavljam ogledalo, preverjam občutenje v določenih situacijah, podajam povratno informacijo, nudim pomoč mladim itn.). Sem iskrena, postavljam meje, kjer in ko je potrebno, sem spoštljiva idr. Neformalni pogovor, navezovanje stikov preko športnih aktivnosti (ročni nogomet, namizni tenis). Kakor s kom. Vse je odvisno od osebe. Tako kot z ostalimi. Nič drugače kot z drugimi (debata, možnosti pomoči, sodelovanja, ...). Različni pristopi z različno ciljno skupino: skozi športne aktivnosti, s pomočjo različnih tehničnih pripomočkov npr. Ps4, - skozi mednarodne mobilnostne aktivnosti, idr. Smo organizacija, ki združuje in predstavlja prav mlade LGBTIQ+ - to je bistvo našega društva: na začetku poskrbimo, da se udeleženci v prostoru in odnosu z drugimi počutijo varne in sprejete. Osebni stik vzpostavljamo preko posameznikovih zanimanj, kar pomeni, da je vzpostavljanje odnosa prilagojeno vsakemu udeležencu, njegovim potrebam in interesom. Razvijamo demokratične odnose, kar pomeni, da imajo udeleženci pravico in priložnost izraziti kdo so, kaj pričakujejo, kaj si želijo in potrebujejo. Z rednimi obiski mladih se počasi vzpostavi komunikacija med nami in potem glede na njihove želje in potrebe prilagajamo program. Z odprtostjo, pripravljenostjo pomagati in izpeljati njihove ideje. Vabljeni so na dogodke, k udeležbi in soustvarjanju, tako kot čisto vsi mladi. Pri odnosu ne delamo razlik, razen če je opazno, da je oseba bolj plašna, neprepričana vase, potem jo skušamo na nežen način opogumiti, da se bodisi pridruži, udejstvuje. Neformalni sproščeni pogovori, občutek sprejetosti. Ne delamo razlik med mladimi iz ranljivih ciljnih skupin, da se ne bi počutili izpostavljeni. Odnos vzpostavimo s splošnim pogovorom in vabili na raznovrstne dogodke. S pogovorom. Zavedamo se, da se mladi iz ranljivejših skupin težje vključujejo. Glede na vrsto vsebine naše aktivnosti, je spodbuda k sodelovanju različna. Za sodelovanje pri delavnicah uporabnike dnevnega centra neposredno nagovorimo in povabimo. Pri ostalih vsebinah mlade nagovarjamo preko ustaljenih informacijskih medijev in pa
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 24
vedno tudi ciljno, ko prepoznamo, da bi bila vsebina aktivnosti posebej primerna za ranljive skupine oziroma pri nas, ker smo manjša lokalna skupnost, se obrnemo direktno na osebo. Pri vzpostavljanju neposrednega odnosa z mladimi iz ranljivih skupi ne delamo velikih razlik, vedno s spoštovanjem do posebnih potreb in razumevanjem ter prilagajanjem. Drugače pa čimbolj sproščeno, da njihovih primanjkljajev ne potenciramo dodatno. ● S prijaznim pogovorom. ● Vključevanje, aktivno poslušanje, soustvarjanje. ● Pogovor, poudariš kakšno njegovo pozitivno lastnost, razgovor o njemu ljubih stvareh, idr. Odgovori po organizacijah - način dela z mladimi iz ranljive ciljne skupine: ● ● ● ●
● ●
● ● ● ● ● ● ●
Ko se oglasijo v MC-ju, se jim takoj posvetim in dam na stran vso ostalo delo. Poskušam vzpostaviti odnos, ki ni avtoritativen, ampak sproščen, nevsiljiv. Ravnam se glede na njihovo počutje v času srečanja, prisluhnem njihovim izzivom, vsakodnevnim rečem. Prijazno, delati na povabilo, ne siliti, krepiti njihove moči-dobra področja. Podoben kot z ostalimi. Ko izpostavijo svoj problem, se o njem pogovorimo in upoštevam njihove želje, če na kakršen koli način ne želijo biti izpostavljeni. Če opazim, da se sovrstniki norčujejo iz problema mlade osebe, se o tem skupaj pogovorimo. Za mlade, ki prvič pridejo v mc, je nagovor oz. prvi stik sproščen, nevsiljiv. Približam se jim vrstniško in jim skozi zgodbo predstavim naš mc in delovanje (čisto na kratko, kar se mi zdi v tistem trenutku bistveno). Imam dobro intuicijo in empatijo in tako pustim mlademu, da "zadiha", da se ne počuti napadenega z aktivnostmi in informacijami. Najprej mi je pomembno to, da mladi vedo, da je mc prostor za 'henganje'. Glede na to, kaj mlade zanima, jim nato predstavim možnosti vključevanja in sooblikovanja projektov in aktivnosti. Mlademu dam možnost, da sam izrazi, kar si želi, tudi če trenutno ne želi pogovora, to spoštujem in mu dam prostor. Opolnomočenje na vseh nivojih. Poskušam jih čim bolj obravnavati kot ostale udeležence, aktivnosti seveda nekoliko prilagodim glede na njihove potrebe. Ampak skozi aktivnosti jim želim dati občutek, da enake stvari počnem tudi z drugimi udeleženci. Prav tako poskušam, da so aktivnosti čim bolj uporabne in da imajo udeleženci občutek, da ima njihovo delo smisel in vrednost. Aktivnosti po navadi nekoliko poenostavim. Daljše srečanje razdelim na uvod, kjer se malo pogovorimo, poklepetamo, izvedemo kakšno spoznavno igro, potem nadaljujemo z osrednjo aktivnostjo in zaključimo s skupnim koncem, npr. kako je bilo, kratka evalvacija. Za osrednje aktivnosti se mi tudi smiselno, da jih je več krajših, da si lahko vsak izbere nekaj, kar mu ustreza. Preverjam/raziskujem potrebe mladih in skupaj z njimi iščem načine uresničevanja leteh. Predvsem jim ne dam nalepke, da so iz ranljive ciljne skupine in jih obravnavam enakovredno vsem, ki so prisotni. Skušam jim biti blizu, ampak ne vsiljivo in brez predsodkov. Da bi oni čutili, da niso nič manj vredni kljub vsem njihovim okoliščinam. Isti kot z ostalimi. Če se le da, nič drugačen kot z drugimi, po potrebi pa se tudi prilagodi. Oseben, pravila določena, metoda učenje učenja je najboljša tehnika izobraževanja. Uporabljamo pristope neformalnega izobraževanja; vključujemo jih v odločevalske strukture in v projekte. Velik del je vključevanje skozi prostovoljsko delo in organizacijo aktivnosti in dogodkov.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 25
●
● ● ● ● ● ● ● ● ● ●
Z mladimi iz ranljive ciljne skupine vzpostavljamo oseben odnos, ki temelji na zaupanju in sproščenem vzdušju. Pri delu uporabljamo humor, pozitivne spodbude, individualen pristop, podkrepljen s pogovori in svetovanjem. Pri delu izhajamo iz posameznikovih virov moči, zaznavamo in spodbujamo razvoj njihovih talentov in potencialov. Sprejemamo jih take, kot so in tudi če naredijo kaj narobe, jim vedno dajemo nove priložnosti in možnost, da stvari popravijo. Spodbujamo in sprejemamo povratne informacije in se trudimo izboljšati naše delo. Konstantno ohranjamo stik z njimi, tudi preko telefona in socialnih omrežji. Tudi če prenehajo hoditi v center, jih tako spremljamo in spodbujamo, da se vrnejo. Z mladimi se je potrebno povezati, biti strpen do njih in imeti prijateljske odnose do neke mere, še vedno ohraniti avtoriteto. Se ne razlikuje od dela z ostalimi, saj se vsem mladim trudimo nameniti isto mero pozornosti in pomoči. Odvisno od posameznika pa nekatere ranljive skupine potrebujejo več spodbude in na začetku več informiranja o zanje primernih programih. Ne delam razlik, razen takrat, kadar zaradi svoje ranljivosti potrebujejo nekoliko več spodbude, razumevanja, pomoči pri delu na projektih, ... Sicer pa te ranljivosti ne izpostavljamo, v kolikor je ne sami in želijo o tem tudi govoriti. Spoštovanje integritete, enakopraven odnos, vsak ima svojo zgodbo. Previden pogovor in ravnanje s posamezniki, vendar podobno kot z mladimi na splošno. Tako kot z drugimi. Preprost, odprt, razumevajoč in predvsem si vzamem čas. Prijazno, a ne preveč prilagojeno, da se počutijo enakovredne. Vključujoč. Neprisiljena afirmacija na podlagi posameznikovih pozitivnih lastnosti, veliko pogovorov, ...
Odgovori po organizacijah - na kaj morajo biti mladinski delavci_ke pozorni pri delu z mladimi iz ranljive ciljne skupine:
●
● ●
● ● ● ● ● ● ●
Da ne nastopim kot nekdo, ki jim avtoritarno "soli pamet" o kakšni zadevi. Ponudim tehnično pomoč in podporo, ne pričakujem ničesar v zameno, odgovornost za odločitve in posledice teh popolnoma prepustim njim. Podam pa kakšno informacijo, ki jih lahko usmeri. Da aktivnosti niso pretežke ali prelahke/preotročje, da se čutijo sprejete, ... Pozorna sem na uporabo besed in osebnih zaimkov, v pogovor in aktivnosti vključujem njihova zanimanja, poskrbim za aktivnosti, v katerih smo vsi enakovredni, v skupini ne izpostavljam njihove ranljivosti, pogovarjamo se o temah, katere ne odpirajo s starši, učitelji ali drugimi odraslimi. Predvsem to, da aktivno poslušam in dam mladim prostor, da se izrazijo. Nato pa skupaj snujemo aktivnosti, ki jih zanimajo. Ohranjanje odnosa (pristnost). Da so aktivnosti raznolike, ne vsiljene, po njihovih željah, smiselne, ... Spoštljiva sem. Postavljam meje. Spodbujam k spremembam. Da jih ne izpostavljamo, da o njihovih težavah ne govorimo javno, da obrnemo njihovo razmišljanje v pozitivno smer in jim ponudimo priložnosti v MC, za katere niso vedeli, da jih imajo. Na ostale mlade - da niso izključujoči. Da se jih ne izključuje.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 26
● ● ● ●
● ● ●
● ● ● ● ● ● ●
Da jih obravnavamo enako kot druge. Prava mera discipline, dela in zabave. Na to, da jih aktivno vključujemo na nivoju analize potreb in jih vključujemo na načine, ki jih sami prepoznajo kot zase dostopne - prav tako pa zelo jasno in glasno razglašamo, kdo smo in za koga delamo - tako, da ni veliko dvomov. Ne vsiljujemo jim svojih prepričanj in se izogibamo vrednostnim sodbam, predsodkom, stigmam. Pri svojem delu smo občutljivi na ranljivost in morebitno naučeno nemoč. Temeljimo na podkrepitvi občutka vrednosti, pomembnosti in sprejetosti vsakega izmed udeležencev. Zanimamo se in sprejemamo mladostniško subkulturo. Prijaznost, spontanost, biti zanimiv in jih animirati na vse možne načine. Da z napačnim stigmatiziranjem in stereotipskim obravnavanjem skupine ne bi škodila cilju programa, ki ga zanje ustvarjamo. Da v skupine ne vključujemo nestrpnih posameznikov, da večkrat izražamo odprtost glede sprejemanja vseh, da smo pozorni na njihovo vključevanje v skupino, če se počutijo dobro, jih tudi vprašamo o zadovoljstvo z delom znotraj ekipe ter pri snovanju projektov. Da niso izključeni, da se ne počutijo zapostavljene. Da ne izpostavljamo njihove ranljivosti, jih normalno vključujemo v dogodke. Vse otroke obravnavamo enako. Da jih povabimo k sodelovanju pri vsebinah, kjer se bodo lahko vključevali in sodelovali. Da jih ne silim. Na njihove potrebe, tudi posebne potrebe, okoliščine. Na prav vsakega posameznika, glede na njegove osebnostne lastnosti.
Dobre prakse dela z mladimi iz ranljivimi ciljnimi skupinami
Najbolj učinkovit način dela z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin je individualen pristop skozi sproščen pogovor, ki vključuje veliko aktivnega poslušanja. Na primer mlada oseba, ki je sklona nasilnemu vedenju, ki izhaja iz neugodnih družinskih razmer, se udeležuje kulturnih dogodkov v MC-ju. Na teh smo vedno prisotni tudi mladinski_e delavci_ke. Oseba vsakokrat na prireditvi oceni, kdaj lahko govori z mano, ne da bi še kdo poslušal. Vsakič razkrije nov podatek o svojem življenju. Med pogovorom osebi dajem konkretna in velikokrat provokativna izhodišča za razmislek o povedanem. Osebo torej sprejemam, hkrati pa ji dajem izhodišča za razmislek s pomočjo realne povratne informacije. ● Izdelava lutkovne igrice in nastop v šoli. ● Uspešno je bilo vključevanje zasvojenega mladostnika v aktivnosti mladinskega centra in kasneje skupno načrtovanje aktivnosti v mladinskem centru. Tudi mladi iz ekonomsko šibkih družin imajo tu prostor za druženje in so že izkoristili tudi priložnost odhoda v tujino. ● Najbolj učinkovito se izkaže aktivno poslušanje, nevsiljivost in včasih tudi "dati času čas". Ko sem prišla v stik z mladim iz ciljne skupine (odvisnik, nasilje v družini), sem mu dala vedeti, da sem tu za njega in da mi lahko pove svojo zgodbo kadar koli. Na ●
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 27
● ●
● ●
● ●
● ●
● ● ●
začetku sem skupino mladih vključila v eno kratko aktivnost skozi katero, se je mlad posameznik opolnomočil in skupaj še z eno mlado osebo pripravil načrt za dogodek. Nato smo skupaj z mladima delali na projektu dogodka. Skozi naše delo me je spoznal in mi tudi povedal svojo zgodbo. Pri delu z mladimi iz socialno ogroženih skupin je veliko individualnega dela, saj mlad posameznik potrebuje steber (mladinski delavec), na katerega se lahko zanese. Aktivnosti za mlade pa vidim predvsem praktično naravnane (v smislu, da želijo doprinesti skupnosti- mora biti nekaj oprijemljivega ali pa učna izkušnja izven vsakdana). Priseljenka se je vključila v slovensko okolje, sprejela način življenja in ni klonila družinski tradiciji, da zapusti šolo in se poroči mladoletna. Vsak mesec organiziramo srečanja, ki se imenujejo Preživimo dan skupaj, katerih namen je pridobiti nove udeležence. Na teh srečanjih se spoznavamo z delom MCI-ja in njegovimi zaposlenimi. V srečanja vključimo tudi lokalne ustanove kot npr. Filmsko gledališče Idrija, kjer smo si v sklopu teh dogodkov tudi skupaj ogledali film in dokazali, da je kino dostopen tudi za posameznike na invalidskih vozičkih. Prav tako je ena izmed deklet na pobudo mame obiskovala MCI in pomagala pri različnih opravilih. Sedaj preko IP Posočje opravlja poskusno delovno dobo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Osamljenega fanta vključujemo v procese priprav projektov ter v samo izvedbo. S tem dobi odgovornost in obenem zaupanje mene in organizacije. Opazujemo spremembe in podajamo feedback -kako naprej. Fant ima status invalida in smo ga povabili k oblikovanju mladinske izmenjave, ki smo jo delali na to temo. Našemu vabilu se je odzval, zelo je užival že v pripravah in nato na sami izmenjavi, ki je bila njegova prva mednarodna izkušnja. Ker je potekala v domačem kraju, mu je bilo na začetku še toliko lažje. Na sami izmenjavi je z drugimi udeleženci delil tudi svojo zgodbo, ki se je vseh zelo dotaknila. Po izmenjavi je ostal reden obiskovalec in aktivni mlad v našem MC-ju. Sodeloval je pri številnih usposabljanjih, dogodkih, udeležil se je tudi mednarodnega študijskega obiska. Stike redno ohranjamo tudi sedaj, ko je našel svojo prvo zaposlitev. Pri nas trenira nogomet fant musliman. Z vsemi se odlično razume in tako odlično podira različne stereotipe, ki bi jih mladi lahko imeli do muslimanov - česar je danes sicer kar veliko. Invalidna oseba je sodelovala pri snemanju filma za promocijo tedna mobilnosti, nato sodelovala pri postprodukciji in se čez nekaj mesecev odločila za opravljanje prakse v mc-ju, sedaj pa skupaj krepimo sodelovanje z Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik - CIRIUS Kamnik. Fair employment. Vsi projekti naše organizacije temeljijo na vključevanju mladih LGBTIQ+ oseb - primer dobre prakse je bil projekt strukturiranega dialoga, ki smo ga izvedli v letu 2017 "Tukaj smo! Skupaj delujemo." kjer smo izvedli najprej raziskavo med 751 LGBTIQ+ mladimi v Sloveniji, nato še posvetovanja z mladimi LGBTIQ+ osebami, kjer so dobile_i prostor za to, da so sami opisale_i svoje izkušnje z diskriminacijo in nasiljem, ki ju doživljajo zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete - to, da je bila tema taka, ki dobesedno zadeva njihove vsakodnevne realnosti in da je obstajal način, kako lahko dosežejo neko spremembo. Vprašanje je preobsežno, pokličite nas. Mladi, ki zahajajo v naš mladinski center, so sprva bili problematični, kmalu pa se jih je par vključilo na projektnem delu. Mladinska izmenjava Peer to peer, ki je bila kot dobra praksa priznana tudi s strani Evropske komisije. Glavna tema projekta je bila socialna vključenost mladih z manj priložnostmi, kjer so mladi sodelovali pri iskanju rešitev in pripravi konkretnih ukrepov za večje vključevanje mladih z manj priložnostmi v družbo.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 28
●
● ●
● ●
● ● ●
●
● ●
Običajno smo ranljive mlade vključili na način, da je skupina prijateljev opozorila na osebo, ki prihaja iz ranljive skupine (medvrstniško) in za katero bi bilo dobrodošlo udejstvovanje znotraj skupine in druženje nasploh ter soustvarjanje vsebin. Tako smo jo posredno povabili k vključevanju na naše projekte in udeležbi na dogodku, hkrati pa z neformalnim druženjem dosegli, da se je oseba začela dobro počutiti in je k nam prihajala vse pogosteje. To srečevanje je privedlo tudi do soustvarjanja dogodkov, kjer vsem mladim dajemo priložnost, ne glede na družbeni, socialni, ekonomski status. Večkrat smo tudi omogočili brezplačen vstop na sicer plačljive dogodke za mlade, ki imajo slabši ekonomski položaj. Z ranljivimi skupinami prihajamo v stik predvsem posredno preko njihovih prijateljev, nekdo pa se je na nas obrnil neposredno in izpostavil svoj ranljiv položaj. Ker znotraj MC-ja nimamo strokovne osebe, ki bi se individualno ukvarjala z ranljivimi skupinami, skušamo te posameznike opolnomočiti predvsem s skupinsko dinamiko, skupnim ustvarjanjem dogodkov ipd.. V preteklosti smo tudi organizirali koncert z zbiranjem prispevkov za zasvojeno osebo, ki je nato odšla v komuno na zdravljenje odvisnosti. Primer dobre prakse je zagotovo vključevanje mladih gimnazijcev, ki prihajajo k nam v mladinski center. Soočajo se s čustveno-vedenjskimi težavami, ki jih prepoznavamo skozi naša vsakodnevna druženja. Mlade smo sprejeli točno takšne, kot so in njihove primere jeze, čustvenega izsiljevanja, manipulacije prepoznavamo kot priložnost in ne kot nezaželeno vedenje. Mladi se pri nas počutijo sprejete, svobodne in ljubljene, saj jim nudimo varen, kreativen prostor, ki pa je tudi njihov. Neizpostavljanje posameznika_ce ali njegove_ne ranljivosti, diskretno povabilo na pogovor/svetovanje. Druženje preko kreativnih delavnic. Mlad prostovoljec s posebnimi potrebami je z našo spodbudo in konkretno pomočjo v okviru prostovoljstva organiziral Poligon vživetja z namenom razširjanja razumevanja posebnih potreb ranljivih skupin. predvsem mlade iz ekonomsko in socialno ranljivih skupin redno vključujemo v pomoč pri organizaciji naših prireditev. Delamo programe za dolgotrajno brezposelne mlade in izvajamo družbeno koristna dela, kjer vključujemo izključno mlade. Pred časom smo v sklopu zaposlitvene rehabilitacije v svoj delovni tim sprejeli invalidno mlado osebo, ki je v prometni nesreči utrpela hujše poškodbe glave. Pri nas je ta oseba pomagala pri organizaciji kulturnih prireditev. Fant na invalidskem vozičku si je zelo želel priti na Večer smeha in smo mu to omogočili. Se dogovorili s starši za prevoz, mu omogočili dostop v prostor in priskrbeli mesto med gledalci. Posameznik iz družine z nižjim ekonomskim statusom in s težavami pri izobraževanju se zaradi ponujene možnosti, da aktivno sodeluje pri pripravah in izvedbi ustvarjalnih delavnic, le teh redno in z veseljem udeležuje. Izjemno se mu je dvignila samopodoba in okrepila samozavest.
Slabe prakse dela z mladimi iz ranljivimi ciljnimi skupinami
Mlade iz ranljive ciljne skupine izgubimo, če si zanje ne vzamemo časa. Mladinsko delo je postalo že skoraj v celoti birokratsko. Vsakodnevno nas vežejo različni roki, poročila, ... Terenskega dela je vse manj, večinoma je to vezano na projekte. Izgubljamo stik z mladimi in oni z nami. ● Slabo je to, da je veliko oseb oddaljenih-nimajo možnosti prevoza. ●
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 29
● ●
● ●
● ● ● ● ● ●
● ● ●
●
● ● ●
Mlada oseba je prvič prišla v mladinski center na aktivnost in je vmes zapustila prostor, ker je bilo zanjo preveč, ko je mogla na aktivnosti sodelovati in se je počutila preveč izpostavljeno. Kot slabost vidim predvsem, da mladinskim delavcem zmanjkuje časa za mlade. Ker je gradnja odnosa z mladimi iz ciljne skupine, dolgotrajen proces- taki mladi se namreč ne odprejo takoj. Zdi se mi, da je mladinsko delo vse preveč birokratsko (ker večinoma vsi vse delamo) in da je včasih kakšen program samemu sebi v namen. S tem izgubljamo mlade (na splošno vse mlade). S tem izgubljamo na strokovnosti mladinskega dela (ki predvsem zajema tudi terensko delo). Moraliziranje. Morda kar isti primer Preživimo dan skupaj. Menimo, da so dogodki super za tiste, ki jih obiskujejo, saj so raznoliki. Problem pa je bil, ker so nekateri prišli na prvo srečanje, potem pa niso več prišli. Primer slabe prakse bi bil zato, ker nismo znali motivirati tudi ostalih, da bi prišli oziroma pridobiti novih udeležencev. Vključevanje mlade osebe brez preverjanja želja/potreb, ker menimo, da je to najbolje zanjo. Posameznik ni zadovoljen in posledično tudi mi nismo -začaran krog. Predvsem so to primeri mladih, za katere meniš, da bi potrebovali podporo v MC-ju, vendar nekako spolzijo iz naših aktivnosti, kljub vabilom po vključevanju. Mogoče so to strah, težave itd.. Nimamo. Pač slabo je, da je kakšen prišel, pa se ni dobro vživel in je potem zapustil skupino. Vključevanje skupine mladih z manj priložnosti pred leti, je zaradi neusmerjenega povezovanja z eno od glasbenih skupin delujočo v mc, rezultiralo v povečano uporabo drog. Mladinska izmenjava Mobile Roma books. Recimo pri nas se pojavi težava pri vključevanju mladih, ki pa "nimajo pojma" o LGBTIQ+ tematikah ali populaciji - recimo zelo težko vključimo "splošno mladino", ki resnično nimajo izkušenj z LGBTIQ+ osebami oz. pogosto tudi provocirajo, saj se pričakuje, da je del odgovornosti o informiranju o temi na njihovi strani - ni naloga naših članic_ov, da vedno znova razlagajo o sebi in odgovarjajo na pogosto ignorantska in žaljiva vprašanja zgolj zato, ker si osebe na drugi strani niti ne vzamejo toliko časa, da bi si same malo prebrale - recimo o tem, kdo in kaj sploh so LGBTIQ+ osebe ali pa imele izgrajen tak odnos, da vsako vprašanje res ni primerno, ... Skratka jasno je, da nismo organizacija za mlade na splošno in da pri nas vsako mnenje pač ni sprejemljivo - kar pomeni, da marsikoga tudi ne moremo vključiti (homofobna, rasistična, ksenofobna in podobna stališča pri nas pač niso tolerirana). Primera slabe prakse nimamo. Uničevanje lastnine mladinskega centra skupine z nasilnim vedenjem. Dogodki, ki niso namenjeni posameznim političnim prepričanjem včasih vseeno privabijo posameznike s podobnim prepričanjem, kar ostali potem mladinskemu centru štejejo v slabo, čeprav se ta politično ne opredeljuje. Precej tabujev je glede političnih prepričanj in lahko bi uporabili več sredstev za njihovo razbijanje. Včasih opažamo na nestrpnost mladih znotraj skupin, ko se pojavi oseba iz ranljive skupine, predvsem v smislu norčevanja, ... Ko smo prisotni delavci mladinskega centra se to sicer lahko zajezi/prepreči, ne pa, ko se to dogaja mogoče celo vsakodnevno znotraj njihovega vsakdana. Primer slabe prakse je mogoče ta, da k nam prihaja kar nekaj staršev iz socialno ogroženih družin, ki pa jih velikokrat preusmerimo na CSD ali pa Zvezo prijateljev mladine. Izpostavljanje posameznika pred vrstniki glede njegove ranljivosti. Delavnica risanja.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 30
●
●
Mladi iz ranljivejših skupin potrebujejo več pozornosti. Vsi se zavedamo, da jih je potrebno vključevati, vendar mora biti kader strokovno usposobljen (se stalno usposabljati) in predvsem mora biti dovolj zaposlenih sodelavcev, ki lahko prevzemajo odgovornosti za spremljanje oseb s posebnimi potrebami in za prilagajanje aktivnosti. Kljub velikim naporom je naše mnenje, da še nismo prišli do jasne definicije, kdo so mladi iz ranljivih skupin. Od zgoraj naštetih v kategoriji posebne potrebe najdemo široko skupino ranljivih mladih, s katerimi smo vsakodnevno v stiku (raznorazne motnje v vedenju, socialnem razvoju, težave z odvisnostjo...). Takih pa je v naši ciljni populaciji, torej neorganiziranih mladih, večina.
Projekt Socialno vključevanje v mladinskih centri je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji. 31