Ves čas razmišljati o sebi in dvomiti vase

Saša Gnezda

Na vprašanje, kaj so po njegovem najsvetlejše točke v prihodnosti, najprej odgovori, da nima kristalne krogle. A je optimističen. Morda zato, pravi, ker veliko časa preživi na trgih v razvoju: »Ko greste v kraje, kot je Indija, na podeželje, vidite pravo revščino. Potem spoznate ljudi, ki so prvi v družini šli na fakulteto, ki gradijo kariero in se zelo trudijo, da bi svojim otrokom omogočili še boljšo izobrazbo. Ena generacija za drugo se zelo trudi za svetlejšo prihodnost. Ta prizadevanja me resnično prepričajo, da nam bo uspelo.« Takoj doda, da sta tudi Evropa in Severna Amerika napredovali, a stopnje rasti niso tako visoke: »Pogosto imamo občutek, da se svet bliža koncu. Ko pa stopite korak nazaj, vidite, da smo zelo napredovali, kljub vsem krizam. To mi daje upanje v boljšo prihodnost. Ne zato, ker vidim, kaj prihaja, ampak zato, ker verjamem, da nam bo uspelo.«

Zakaj smo v Evropi tako pesimistični glede prihodnosti? Mislim, da gre tu za dvoje. Veliko smo dosegli in zato morda pričakujemo še več, hkrati pa vidimo, da svet še zdaleč ni popoln. Je pa pesimizem povezan tudi s starostjo. V Indiji je polovica prebivalstva v povprečju mlajša od 25 let, medtem ko je v Evropi polovica prebivalstva starejša od 45, 50 let. Poznamo rek, da je prihodnost samo za mlade. A prihodnost bi morala biti za vsakogar. Ko si star 50 let in več, ne pričakuješ, da se bodo stvari zate tako dobro razvijale, bolj razmišljaš o sedanjosti in preteklosti, kot o tem, kaj narediti v bodoče. Pesimizem je zato verjetno tudi demografsko, starostno vprašanje. Večina ljudi v Evropi, Severni Ameriki, na Japonskem itd. meni, da otroci ne bodo imeli tako svetle prihodnosti. Kar je po moje

narobe. Seveda bodo izzivi, ampak to ne pomeni, da se svet bliža koncu.

FOTO: ANDRAŽ KOBE

geopolitika – kako se pozicionirate, ko delate v ZDA, Evropi, na Kitajskem in imate opravka s podjetji, ki v resnici tekmujejo

med sabo, pa tudi z vladami, ki tekmujejo med sabo, kot npr. Kitajska in ZDA.

Potem so tu podnebne spremembe. Najbrž poznate odločitev sodišča o Shellu. Shell ni odgovoren le za lastne emisije, ampak tudi za vse emisije vseh svojih strank, torej moje in vaše. Pomislite na mlekarne in njihove izdelke, pomislite

Če pomislimo na digitalno preobrazbo, trajnost, odpornost, nove poslovne modele itd., katera je po vašem mnenju danes "najbolj vroča" tema v managementu? Veliko je odvisno od tega, kje si. Podjetja se morajo spoprijeti z več izzivi, eden je

na krave in metan, ki ga oddajajo. Pa kemična industrija, gradbeništvo ... so eni največjih proizvajalcev emisij CO2. Onesnaževanje je druga velika tema.

Tretja je digitalizacija. Tehnologija bo temeljito spremenila vsako industrijo, vsako področje, vsako podjetje ter življenje vsakega posameznika. Kaj storiti, če imate veleblagovnico, kako hitro jo lahko spremenite v spletno trgovino? Še bi lahko našteval. Temeljito se ne smejo spreminjati le tradicionalne industrije. Kako spremeniti in optimizirati proces, da postanete energetsko učinkovitejši in imate učinkovitejšo izrabo virov? Masovni podatki in analitična tehnologija lahko resnično pomagajo, a se morate s tem tudi ukvarjati. S strankami morate sodelovati tudi bolj na spletu, bolj virtualno kot prej.

Vse te stvari, naj gre za trajnost, podnebne spremembe, tehnologijo ali geopolitiko, imajo danes res pomembno vlogo.

Kaj pa raznolikost? Namesto da govorim o raznolikosti kot o vprašanju politične korektnosti, menim, da je za vsako podjetje zelo pomembno, da najbolje izkoristi najboljše talente – ne glede na to kdo so, od kje prihajajo. Slovenija ima zelo dobro izobražene ljudi. Ali jih lahko zadržite tukaj in jim omogočite dobro zaposlitev? Ali lahko pritegnete talente iz tujine? Kaj dela npr. Singapur tako poseben, da privablja talente z vsega sveta? Slovenija, ko pogledate državo, je zelo urejena, je prijeten kraj, rekel bi, da je razmeroma stabilna. Torej imate priložnosti, da pritegnete odlične ljudi, in mislim, da bi to res morali izkoristiti.

Menite, da je to naša niša? Pritegniti talente? Da, pritegniti talente, pritegniti oz. vzpostaviti središča v določenih panogah. Celotna medicinska industrija, recimo. Že pred pandemijo smo videli, da Evropa ne proizvaja več toliko zdravil, kot jih rabi. Med pandemijo je postalo še bolj transparentno, da smo preveč odvisni od dobave celo osnovnih stvari s Kitajske, iz Indije itd. Pravite, da se bodo za uspeh v naslednjem desetletju morala podjetja v vseh panogah obnašati kot tehnološka podjetja. Zakaj? Uporaba vseh prednosti tehnologije v jedru vašega posla je zares odločilna in lahko optimizira proces. Lahko pa je tudi v interakciji z dobavitelji, vašimi strankami, kar ustvarja večjo transparentnost in tesnejše odnose. Mislim, žino in delo ter vam ni treba izgubljati časa, da bi šli v pisarno. Vem, da mnogi kolegi res sovražijo delo od doma in to, da so ves čas na spletu. V prihodnje bomo bolj fleksibilni, verjetno bomo imeli tudi manj službenih potovanj, vendar menim, da se nove ideje zelo pogosto rojevajo neformalno, ko stojite drug ob drugem pri kavnem aparatu in se pogovarjate. Tudi težave ali konflikte laže

rešimo, če se pogovarjamo direktno in ne v uradnem okolju spletne konference.

Seveda so bila nekatera podjetja zelo zaskrbljena, ali bodo imeli enako prodajo kot prej, in so zmanjšala število zaposlenih. To je bilo morda preveč pesimistično. Nekateri so na začetku povečali razdaljo med ljudmi, ki delajo za tekočim trakom v tovarni. Da, to ustvarja nove izzive, vendar je izvedljivo, ne da bi prekinili celotno proizvodnjo. Rekel bi, da so se podjetja precej dobro naučila 'ravnati' s covidno situacijo. Seveda, če ne smete npr. odpreti restavracije, ne morete storiti ničesar.

Pred nekaj leti je za voditelje veljal 'standard', da preberejo eno knjigo na mesec. Kakšen je standard danes? Mislim, da je ključno biti odprt, se učiti in pridobivati ideje. Si postavljati vprašanja in ne samo živeti v mehurčku, kjer se vse ponavlja in kjer dobiš le potrditve svojih prepričanj. Pogovarjajte se z ljudmi, ki odhajajo, ki so nezadovoljni; s stranko, ki se je pritožila itd. Pogovarjajte se z ljudmi v drugih panogah, z ljudmi v državni upravi. Morda se pogovorite z aktivistom za podnebne spremembe, da ga boste lažje razumeli. Rad berem članke, ki so v nasprotju z mojimi prepričanji, ker vedno izzovejo misel, ali sem kaj spregledal. T

da je ključno tudi biti agilen, se hitreje obračati. V tehnološkem svetu se spremembe dogajajo izjemno hitro. Navaditi se moramo na hitro spreminjanje v vseh panogah in ne verjeti, da bo naš poslovni model trajal še leta.

Tehnološka podjetja morajo delati hitreje, ker je trg zelo spremenljiv, in mislim, da se moramo tako vesti vsi. Vidim, da nekatera velika imena v industriji razpadajo, ker se ne premikajo dovolj hitro.

Spremembe v zadnjih 10 letih so bile večje od sprememb v 10 letih pred tem in verjamem, da bi morali biti zaradi tega vsi nekoliko paranoični. Ne gre za to, da bi se morali ves čas bati, gledati čez ramo, ampak da moramo imeti okrog sebe jasen radar in videti, kaj se spreminja in kako lahko tudi dobro izkoristimo priložnosti, medtem ko se izogibamo tveganjem in nevarnostim.

Kako pogosto pa bi morali re-inovirati svoja podjetja, izdelke? Menim, da bi se v idealnem primeru morali nenehno spreminjati. Včasih so to majhni koraki, včasih veliki. Miselnost, da pride do sprememb le v velikih skokih vsakih nekaj let, je napačna. Ves čas morate razmišljati o sebi in dvomiti vase.

V zadnjem letu in pol so podjetja šla skozi veliko sprememb. Kako smo se odrezali? Mislim, da nam ni šlo tako slabo. Veliko se pogovarjamo o novih načinih dela in naenkrat vsi govorijo, da lahko vse delate od doma, da lahko združujete dru-

Saša Gnezda je glavna urednica v družbi Mediade.