Latnik junij (1) compressed by MojaObčina.si

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 4. julij 2014, številka 152, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Glasbeno scenski spektakel

Prave, lažne in slabe številke

Carmina Burana in ajdovska šagra

foto Herman Slokar

Na poletni solsticij, v soboto 21. junija 2014, se je v grajskem obzidju v Ajdovščini odvil glasbeno scenski spektakel Carmina Burana, ki ga je v sodelovanju s Slovensko filharmonijo in Krajevno skupnostjo Ajdovščina organiziralo Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina. Za dobro vzdušje v poletnem večeru je poskrbelo lepo vreme, prekrasen prireditveni prostor in nastopajoči. Pod dirigentsko roko domačinke Martine

latnik

Batič so se predstavili Slovenski komorni zbor, tolkalska skupina STOP, solisti Nina Dominko, Tomaž Kovačič in Marjan Trček. Sodelovali so tudi domačini: pianistki Meta Fajdiga in Andreja Kosmač, zbor ajdovske šole pod vodstvom Petre Habjanič in pevski oddelek glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, ki ga vodi Jerica Rudolf. Za dodatno popestritev je z video projekcijo poskrbel Stane Špegelj. V Ajdovščini smo lahko prisluhnili izvedbi znane kantate, kjer so orkester nadomestili skupina tolkalcev in dva koncertna klavirja Naslednjega dne, v nedeljo, 22. junija, se je v sklopu praznovanja ajdovske šagre (ob godu zavetnika ajdovske fare Janeza Krstnika) odvilo že deveto srečanje pritrkovalcev, na igrišču za cerkvijo pa je za večerno zabavo poskrbel ansambel Špadni fantje. Miran Gregorc

Če tekmujeta dva, bo prvi po tekmi dejal, da je zmagal. Drugi bo trdil, da je bil pred njim samo eden, čeprav je bil zadnji. Nekako v tem slogu se je (pre)dolgoletni ajdovski župan Marjan Poljšak odzval na moje kritike v aprilskem uvodniku, v katerem sem ogorčen ugotavljal, da je občina Ajdovščina v celem letu 2013 pridobila zgolj 27.500,00 evropskih sredstev. Še več, Poljšak me je tedaj obsodil, da navajam lažne številke in da je občina pridobila EU sredstev bistveno več. Za razumevanje povejmo, da občine pridobivajo EU sredstva na dva načina, prvič z udeležbo na razpisih, ki jih razpiše Bruselj sam. Na te razpise se lahko prijavijo različni prijavitelji, eden od glavnih pogojev pa je ta, da gre za meddržavne projekte, torej da je npr. nosilec iz ene države, sodelujoči partnerji pa iz drugih držav. Na enem takih razpisov pod imenom Jadranska iniciativa, je Občina Ajdovščina pred nekaj leti, kot nosilka projekta, zaradi oddane nepopolne vloge, izgubila več kot milijon evrov za izgradnjo novega gasilskega doma. Vsi taki prihodki se v zaključnem računu občin knjižijo na kontu 78 in lahko preverite, takrat sem v uvodniku jasno navedel, za kateri konto gre. Drugi način črpanja EU sredstev se beleži na kontu 741, transferni prihodki. V tem primeru pomaga pri črpanju EU sredstev država, saj z 'internimi' razpisi znotraj države razdeli sredstva, za katere se v Bruslju 'izborila' država sama. Poljšak je takrat trdil, da jaz z navajanjem lažne številke zavajam ter sredstvom iz konta 78, dokazujoč svojo uspešnost, prištel še sredstva s konta 741. Naj bo. V razpredelnici levo spodaj, so podatki o črpanju EU sredstev za vse severno primorske občine, za zadnja tri leta skupaj, za konte 78 in 741 posebej, ter njun seštevek. Ko ta seštevek delimo s številom prebivalcev v občini, dobimo bistven analitičen podatek, ki nam pove, koliko teh sredstev so občine pridobile na (za) svojega prebivalca v nekem obdobju. Tudi v ekonomiji se primerja razvitost držav s prihodki na prebivalca, država odmerja povprečno porabo na prebivalca, kar je osnovni prihodek občin ipd. Primerjava med občinami pa nam pove, katera občina je uspešna in katera ni. Katera samo porabi, kar ji prileti iz države in katera ima s pridobivanjem dodatnih, evropskih sredstev, dodano vrednost. Kateri župan prinaša svojim občanom, kateri ne. Kateri samo govoriči ter kriči in kateri dela svoje delo. Kateri je delovno aktiven in kateri je zrel za 'penzijon'. Kateri se spozna in kateri nima idej. Pove tudi, v kateri občini imajo občani boljše obete za prihodnost, v kateri ne. Iz tabele je razvidno, da zaseda občina Ajdovščina petnajsto mesto od dvajsetih severnoprimorskih in da je občina Vipava druga. Vsak Vipavc je tako v treh letih dobil dodatnih 610,09 evropskih evrov, vsak Ajdovc pa 157,69. V upravi občine Ajdovščina dela 31 ljudi, v upravi občine Vipava pa 9. Ajdovke in Ajdovci. Tem neugodnim številkam je treba 5. oktobra letos, na lokalnih volitvah, narediti konec. Zato je treba iti na volitve in oddati svoj glas. Ker gre za vsakega od nas! Ne pravim, komu oddajte svoj glas, pravim pa, komu ne. In da so spremembe nujne. Slabše kot tako, skoraj ne more biti … P.S.: Da ne bo pomote – tabelo so na mojo pobudo svetnika SD – Socialnih demokratov v Občinskem svetu, iz javno dostopnih podatkov Ministrstva za finance, izdelale strokovne službe Občine Ajdovščina. Mitja Tripković

VOLITVE

Latnik 152, 4. julij 2014

Socialni demokrati imamo jasen načrt za gospodarsko uspešno, pravično in solidarno Slovenijo. Tadej Beočanin, kandidat SD na območju občin Ajdovščina in Vipava Nova delovna mesta: s pospeševanjem gospodarskega okrevanja Delujoča država v službi ljudi: zavarovanje pravic in pregon korupcije Odgovorna solidarnost: za socialno varnost vseh Znanje in ustvarjalnost: za sposobnost in inovativnost Slovenije Zelena ekonomija: trajnostni razvoj za zelena delovna mesta Slovenija na zemljevidu sveta: povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije

Tadej Beočanin

Tadej Beočanin je pri komaj 31 letih že nanizal vrsto dosežkov, ki so pripomogli k boljšemu življenju v Ajdovščini in širše. Prebivalci Vipavske doline ga poznajo predvsem kot bivšega predsednika Mladinskega sveta Ajdovščina, saj je pod njegovo taktirko zrasel Mladinski center in hotel Ajdovščina, za kar je prejel tudi državno Nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe. Že od petnajstega leta je kot prostovoljec vseskozi dejaven v različnih organizacijah: pri tabornikih, v športnem društvu, mladinskem svetu, regijskem stičišču in drugje, kar sta prepoznala tudi Državni svet RS, ki mu je podelil plaketo za najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce, in Zveza tabornikov Slovenije, ki ga je lani odlikovala z zlatim znakom. Letos je iz Ajdovščine v svet poslal revijo Replika, edini mladinski družbeno-politični medij v državi. Zadnje desetletje … 2001 Načelnik tabornikov Rod mladi bori Ajdovščina 2007 Predsednik Mladinskega sveta Ajdovščina 2009 Član Sveta Vlade RS za mladino, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije 2009 Idejni vodja programa Mladim prijazna občina 2010 Občinski svetnik v Občini Ajdovščina 2011 Izgradnja Mladinskega centra in hotela Ajdovščina 2011 Ustanovitelj in direktor Zavoda BETA 2011 Član komisije za mladinsko politiko pri Skupnosti občin Slovenije 2012 Načelnik Zveze tabornikov Slovenije 2014 Pobudnik in direktor – urednik revije Replika

www.tadejbeocanin.si

NESKOVIC 1 6/30/14 Latnik 152,275X190.pdf 4. julij 2014

2:59 PM

VOLITVE

Latnik 152, 4. julij 2014

11 ODGOVORNI ZA PRIHODNOST. Spoštovane prebivalke in prebivalci Vipavske doline! Naša država se še ni izvlekla iz primeža finančne in gospodarske stiske, vse večja pa je tudi moralna kriza in kriza vrednot. Ljudje izgubljamo zaupanje v državo, kar je zaskrbljujoče, vendar Nova Slovenija ponuja odgovore. Imamo odličen gospodarski program, ki ponuja rešitve za uspešno Slovenijo ter ga kot najboljšega ocenjujejo številni gospodarstveniki in podjetniki. Slovenija je “padla na kolena” prav zaradi brezbrižnosti in pohlepa nekaterih posameznikov, ki so leta in leta izkoriščali svoj položaj. Številna podjetja so osiromašena ali propadla, kar je ogrozilo položaj naših družin. Tudi v Vipavski dolini so takšni primeri. Nujno potrebujemo nova delovna mesta in pošteno plačilo za dobro opravljeno delo. Le tako bodo družine dostojanstveno živele in mladi bodo v večjem številu ostajali v naši dolini. Zato si bom prizadeval za pozitivno gospodarsko okolje. Znižati je potrebno davčne obremenitve in poenostaviti postopke. Nižji davki bodo podjetnikom omogočali, da zadihajo in hitreje zaposlujejo. Odpraviti moramo tudi birokratske ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in drugih soglasji. Prebivalci Vipavske doline smo bili vedno pridni in marljivi. Po vseh svojih močeh si bom prizadeval, da bomo skupaj razvili svoje potenciale. Skupaj moramo v Slovenijo vrniti vrednote kot so poštenost, spoštovanje, dostojanstvo, družina, čast in domoljubje. Zato sem se odločil, da vnovič kandidiram za poslanca Državnega zbora in zagovarjam glas Vipavske doline. To dolino imam rad, tu imam prijatelje, tu je moj dom. Vabim Vas, da na volitvah v nedeljo, 13. julija, oddate glas krščanskim demokratom in obkrožite NSi. To bo glas za nižje davke, nova delovna mesta in glas za vrednote. Jernej Vrtovec

Kratka osebna predstavitev:

Ljudmila Novak, predsednica NSi Jernej Vrtovec je že nekaj let pomemben sodelavec NSi. Ob nenehnem spremljanju dnevnega političnega dogajanja izredno uspešno in z mladostno zagnanostjo opravlja delo svetovalca za stike z javnostmi. Ima dober občutek za delo z ljudmi, zato je zelo učinkovit tudi pri komuniciranju z novinarji oziroma mediji. Vedno je tudi poln idej, kako izboljšati delo stranke in jo še bolj utrditi na vrednotah krščanske demokracije. Prepričana sem, da bo tudi odličen poslanec, ki bo znal nagovoriti in pritegniti mlade, kar mu že sedaj, kot predsedniku podmladka, dobro uspeva.

Lojze PETERLE, evropski poslanec 13. julija bomo na volitvah odločali, v katero smer bo krenila Slovenija. Pomembno je, da krmilo zaupamo tistim, ki imajo znanje, izkušnje in vizijo! Ponujajo nam model novih obrazov, čeprav smo v zadnjih letih doživeli več takšnih poskusov, ki jim je sledil hiter zaton instant znanilcev sprememb. Politična govorica novih političnih društev in strank je izrazito všečna - socialna, solidarna, sredinska in zelena, celo protikorupcijska. Manjka pa ji konkretne vsebine! Nova Slovenija – krščanski demokrati prihaja pred volivce s celovitim gospodarskim programom - s programom za novo rast, delovna mesta in investicijam naklonjeno Slovenijo, ki ne bo dušila podjetniškega duha in potiskala mladine v tujino. Samo tako se lahko spet približamo Evropi prve hitrosti. Za Slovenijo podpiram Novo Slovenijo!

Jožica Ličen, Sodelavka Karitas

Rojen sem leta 1985. Poročen sem z Ano, ustvarjava si družino. Po končani srednji šoli sem vpisal študij Teologije v Ljubljani in diplomiral na temo Nadškof Šuštar in osamosvojitev Slovenije. V Novo Slovenijo sem vstopil leta 2002. Od leta 2009 opravljam funkcijo tiskovnega predstavnika Nove Slovenije. Skrbim za odnose med Novo Slovenijo in mediji ter za nastope strankinih politikov v medijih. Od maja leta 2009 sem tudi predsednik Mlade Slovenije – podmladka NSi. Sem ponosen krščanski demokrat.

Ob težki gospodarski krizi, ki je prizadela naše državljane skrbno sledim bolj dejanjem kot besedam ljudi iz različnih strank. V nerazumljivi gospodarski situaciji, ki se je zgodila v naši Vipavski dolini pri Karitas vemo, kdo je pomagal in kdo se je obrni stran. Za gospoda Jerneja lahko rečem, da je bil pripravljen prisluhniti in pomagati po svoji moči. Za člane NSi – Krščanske demokrate vidim predvsem izpolnitev obljub, ki se morajo skladati s krščanskimi načeli….in »Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe« naj bo prisotno na vsakem koraku: v besedah in dejanjih, tako v parlamentu kot tudi v poslovnem in družinskem življenju. Naziv ‘krščanski demokrati’ zahteva veliko, zato želim, da jim uspe, da bodo v našem parlamentu zagovarjali pravičnost, predvsem pa vrednote, ki so večini Slovencev svete.

Zakaj na volitvah oddati glas Novi Sloveniji?

dr. Igor Masten »Zanimiv program ima edino NSi. /.../ Tako so edini, ki so se, vsaj na papirju, jasno opredelili za nek jasen ekonomski koncept, ki se zrcali tudi v predlaganih ukrepih ekonomske politike.« (Siol. net, »O kukavicah in liberalizmu«, 12.6.2014)

• Ker so gospodarstvo, razvoj in nova delovna mesta naša skrb in odgovornost. Po mnenju številnih gospodarstvenikov imamo odličen program, v katerem so zapisani odgovori za prihodnost. NSi ponuja rešitve za uspešno Slovenijo

mag. Rado Pezdir »Vi ste tista desnica, ki razume tržno gospodarstvo, tista desnica, ki se bo zavzela za male podjetnike, za male ljudi, ki sestavljajo gospodarstvo. Na desnici je to prihodnost.« (7. kongres NSi, Vransko, 9.11.2013)

• Ker smo za nizke davke, enostavne postopke in odprto gospodarstvo • Ker smo stranka POŠTENIH ljudi, naši člani pa so brez afer • Ker se zavzemamo za velike družine, za mlade in upokojence • Ker smo pripravljeni prevzeti odgovornost za prihodnje rodove! • Ker imamo radi svojo domovino Slovenijo

Latnik 152, 4. julij 2014

VOLITVE

NajboljĹĄa socialna politika je politika gospodarske rasti, ki vodi do novih delovnih mest.

Vabim vas, da v nedeljo, 13. julija oddate svoj glas za praviÄ?no in razvojno naravnano Slovenijo.

Eva Irgl

@EvaIrglL

www.sds.si

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 152, 4. julij 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Ponudba velja od 1. 7. do 31. 8. 2014

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Pokrovčki za kozarce za vlaganje, 720 ml, 20/1 (bel, zlat)

Nosilka pvc 40 l 53X36X31 cm, rdeča

Art: 194082

Art: 159092

Redna cena: 2,65 Cena klub Kalia:

Redna cena: 5,86 Cena klub Kalia:

1,99

Posoda pvc 5 l, z zamaškom, bela

(popust ne velja za balkonsko cvetje, zelenjavne sadike, zelišča, enoletnice in artikle iz letaka).

4,39

do 31. 7. 2014

Art: 196680

Redna cena: 2,45 Cena klub Kalia:

Kozarci za vlaganje 720 ml "LIGHT" TO82mm 10/1 pak. Art: 210107 Redna cena: 3,40 Mrežica za vlaganje Cena klub Kalia: ozimnice, 10/1

1,29

Art: 194074

Redna cena: 2,90 Cena klub Kalia:

2,49

ri ite p € č v o 0 o un nad 4 4 k h a l u 01 Bon nakup 31. 7. 2 do

1,89

Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za akcijske artikle iz letaka. Popust se obračuna na blagajni.

VULKANIZERSTVO ROVŠČEK, Goriška 58 in VRTNI CENTER KALIA, Goriška 64 v obrtni coni Gmajna, objavljata skupno prodajno akcijo do konca leta 2014 ! Vsak kupec Vrtnega centra KALIA lahko z računom iz trgovine, ki je višji od 40,00 €,

uveljavi enkraten, 25 % popust pri storitvah Vulkanizerstva Rovšček. (montaža in premontaža pnevmatik, centriranje koles, krpanje zračnic ipd. Izkoristite priložnost !

slike so simbolične

Popust velja za artikle iz zalog

Art: 110567

Redna cena: 6,95 Cena klub Kalia:

Postanite član Kluba Kalia! Z brezplačnim članstvom boste pridobili kartico ugodnih nakupov Kalia, prejemali boste letak Kalia in v njem našli ekskluzivne popuste samo za člane Kluba. Popust lahko koristite že pri prvem nakupu.

10 % popust za upokojence v vrtnih centrih in prodajalnah Kalia. Vsak četrtek, celo leto. Popust ne velja za izdelke iz Kluba Kalia. Popusti se ne seštevajo.

Lovilec za ose, sršene in muhe posoda mala 2/1

5,49

Vaba za ose sirup 0,5l Art: 210106

Insekticidni posip Terminator X, 100 g Art: 42304

Redna cena: 2,89 Cena klub Kalia:

2,39

Redna cena: 5,49 Cena klub Kalia:

4,39

Narejen iz naravnih sestavin: sladkor, dodatki arom in barve, ocetna kislina. Uporaba: redčenje z vodo v razmerju 1:4, posoda se napolni do polovice.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 1.7. do 31. 8.2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

DOGODKI

Latnik 152, 4. julij 2014

Skupaj obiščimo

52. mednarodni KMETIJSKO ŽIVILJSKI SEJEM AGRA v Gornji Radgoni Petdesetim prijavljenim bomo podarili bon za brezplačno vstopnino, malico in degustacijo vina. VC Kalia Ajdovščina in Pomurski sejem Gornja Radgona vam ponujata enkratno priložnost za obisk 52. mednarodnega KMETIJSKO ŽIVILSKEGA SEJMA AGRA, najpomembnejšega kmetijsko-živilskega sejma v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav.

Alenka Bratušek: Ne bom dovolila, da se izkorišča slovenske delavce Predsednica Zavezništva AB in premierka Alenka Bratušek je v spremstvu kandidatov Aljoše Jeriča, Julije Kramar, Mirjam Bon Klanjšček, Jordana Kodermaca in Marka Bandellija obiskala Goriško. Ob tem je poudarila, da je potrebno nadaljevati začrtano pot gospodarske rasti.

Cena paketa s prevozom, vstopnico, malico in degustacijo vina znaša 26 eur/osebo. Prvim petdesetim prijavljenim bomo omogočili ogled sejma za samo strošek avtobusnega prevoza (16 eur), če boste ob prijavi predložili račun za opravljeni nakup v VC KALIA Ajdovščina v času od 4.7. -16.8.2014, ne glede na višino zneska nakupa. Na dan obiska sejma pa vam bomo predali še naše skupno darilo - bon za brezplačno vstopnino, malico in degustacijo vina. Odhod avtobusa izpred VC Kalia Ajdovščina bo v soboto, 23.8.2014 ob 6.00 uri, povratek ob 18.00 uri, prihod v Ajdovščino predvidoma med 21 in 22 uro. Prijave sprejemamo v Vrtnem Centru Kalia Ajdovščina, od 4.7.-16.8.2014. Minimalno število prijav je 50. V primeru premajhnega števila prijav, ogled sejma odpade, vsem že prijavljenim pa bomo vplačani paket ali strošek avtobusnega prevoza vrnili. OGLEJTE SI SEJEM AGRA BREZ SKRBI IN V PRIJETNI DRUŽBI! Vrtni Center KALIA Ajdovščina in Pomurski sejem Gornja Radgona

Dvig slovenske zastave v Vrhpolju

‘Zavezniki’ so si v Vipavi ogledali podjetje Bandelli GM d.o.o. »Mala in srednje velika podjetja so pomembna za našo državo, za gospodarstvo. 70 % vse delovne sile je zaposlenih v teh podjetjih,« je dejala premierka in dodala, da je zaradi tega pomembno, da v Sloveniji ustvarimo vzpodbudno gospodarsko okolje. Člani stranke so poudarili, da je treba nadaljevati s potjo, ki jo je vlada Alenke Bratušek začela - z razdolževanjem podjetij, z ohranitvijo zdravih jeder in da bodo sanirane banke lahko financirale podjetja,

ki bodo zagotavljala nova delovna mesta. Ob tem je Alenka Bratušek izpostavila, da nikdar ne bo dovolila, da se izkoriščajo slovenski delavci. Predstavila je zaveze iz poročila

Na Dan državnosti so v Vrhpolju, kjer so domoljubi in takratni miličniki leta 91 ‘dan prej’ zaustavili agresorsko JA v njenem pohodu po Vipavski dolini, dvignili slovensko zastavo. Na čast domovini so prireditev organizirali Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO, KS Vrhpolje in društvo Teodozij.

astopili so pevci cerkvenega zbora župnije in pihalne godbe ter učenci OŠ Vrhpolje. Dogodek so počastili praporji Veteranov policije Vipavske, VSO južne in severne Primorske ter vojaških veteranov Brd, Kanala ter Nove Gorice. Zastavo je takratnim akterjem Curku, Tomažiču in Grozniku v dvig slovesno predal predsednik VSO SP Lemut. Brez političnih govorov in samo z narodno noto je slovesnost pritegnila veliko domoljubov Vipavske doline, saj si je

večina ljudi enotnih v opažanju, da celo ob praznikih Slovenije pozabljamo na svojo državnost in dajemo preveč prostora stari politiki in simbolom neke druge države. Spoštovati je sicer treba vse za nazaj, počastiti pa je treba Slovenijo in gledati predvsem naprej. Velika Slovenska zastava je na praznik zavihrala na obronku doline. Mladim in starim, ki imajo Slovenijo radi, je pogled nanjo utrdi vero, da narodna bit vsaj na prazničen dan tudi po 23 letih še živi. Peter Lemut

SDH v zvezi z delavci Mercatorja, ki pravijo, da kar je dogovorjeno s sindikati, velja tudi za novega lastnika. »To niso moje besede, to je papir, ki sem ga kot predsednica vlade dobila od SDH, podatki pa so tudi od NLB. Če to ne bo spoštovano, bomo takoj in ostro ukrepali,« je bila odločna Bratuškova. Predsednica je še povedala, da je pomembno, da ljudje gredo na volitve in povedo, da si želijo moderno, socialno, evropsko državo in ne tajkunskih zgodb. Po ogledu obisku Vipave je premierka obiskala še festival sivke v Ivanjem Gradu pri Komnu na Krasu, Dom starejših Sežana in plesno tekmovanje v Novi Gorici. rl

BANDELLI GM d.o.o. Goriška cesta 19, 5271 Vipava tel.:05 366 50 33, www.bandelli.si info@bandelli.si

- proizvodnja betona - prevoz in vgradnja betona - betonski izdelki

Tel.: 05 36 65 500 VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ DOM

GRADITE - PRENAVLJATE - UREJATE OKOLICO

DOGODKI

Latnik 152, 4. julij 2014

Na Nanosu oživljena ZZP: »Centralizem je pot v Vertovčeva pridiga revščino!« Kongres zveze za Primorsko - ZZP

V čast velikega Slovenca, domoljuba in pobudnika nastanka slovenske himne Matije Vertovca, je Turistično društvo iz Podnanosa, v sodelovanju z domačim planinskim društvom, 22. junija organiziralo pohod in krajši kulturni program pri cerkvi sv. Hieronima na Nanosu.

V soboto, 7. junija, je v Vipavi potekal že 14. kongres naše največje deželne stranke. Od ustanovitve leta 1992 pa do danes je stranka prehodila uspešno pot edine izvenparlamentarne stranke v samostojni Sloveniji, ki se je udeležila vseh lokalnih in državnozborskih volitev. ZZP je stranka, ki je ves čas prisotna v občinskih svetih primorskih občin in je pravzaprav svojevrsten fenomen na politični sceni Slovenije.

P Foto Blaž Rosa

a vse, ki so se na Nanos podali peš, je bilo zborno mesto pred kulturnim domom v Podnanosu, vsi ostali pa so se lahko z avtomobili pripeljali prav do cerkve ali pa so pešačili le del poti. Ob 12. uri je bila maša, ki jo je daroval domači župnik Dominik Brus. Po maši je pred cerkvijo sledila pridiga, ki jo je imel Matija Vertovec na binkoštni ponedeljek leta 1820 prav pred cerkvijo sv. Hieronima in kjer naj bi ga poslušalo nekaj tisoč ljudi. V pridigi je bilo čutiti razpetost med poklicem duhovnika, ki zavzeto in predano opravlja svoje dušnopastirske naloge - in človekom, ki

želi ljudem, s katerimi deli dobro in zlo, pomagati, zlasti tam, kjer so pomoči najbolj potrebni. To je seveda kmečko gospodarstvo, ki preživlja v Vertovčevem času mnoge tehnološke spremembe zaradi državne politike, ki je spoznala, da mora sodobno urejeno kmečko gospodarstvo prispevati k blagostanju državljanov. Vertovca je odlično uprizoril član dramske skupine ‘Ga pihnemo’ Vasja Starc. Za konec je nastopil še moški pevski zbor ‘Matija Vertovec’ iz Podnanosa. Program je vodil in povezoval Blaž Fabčič. Jožica Kodre

Poletne

prireditve Izvir voda in glas srca

rimorska ima svojo himno, Vstajenje Primorske. Časi pa so prelomni in usodni. Zveza za Primorsko se je zato odločila in na začetku kongresa predstavila še drugi deželni simbol - zastavo in grb bodoče Dežele Primorske. Zastavo je ob navdušenju skoraj sto udeležencev kongresa slovesno razvil dosedanji predsednik ZZP Pavle Gregorčič. Stranka tako zaostruje pritisk in še odločneje zahteva decentralizacijo države in pravično delitev javnega denarja po tretjinah med občine, dežele in državo. Regionalizem in decentralizacija države ostaja za Zvezo za Primorsko - ZZP osrednja programska iztočnica. Zaradi vsak dan bolj izrazite centralizacije države je za prebivalstvo izven osrednje ljubljanske regije to daleč najbolj zaskrbljujoč problem. ZZP zahteva, da se zaradi zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih in narodno obrambnih razlogov na področju Primorske v njenih zgodovinskih mejah ustanovi AVTONOMNA DEŽELA PRIMORSKA s posebnim statusom v okviru Republike Slovenije. Samo enotna in dovolj močna Dežela Primorska bo lahko odgovorila na izzive časa in bo pravi sogovornik sosednji Deželi Furlaniji Julijski krajini in Istrski županiji, ter bo kot taka garancija za

dolgoročno preživetje slovenskega naroda na njegovi zahodni meji. Zveza za Primorsko je na kongresu izvolila tudi novo vodstvo. Po petih mandatih in desetih letih vodenja stranke sta se poslovila predsednik stranke Pavel Gregorčič in glavni tajnik Aleksander Lemut. Vodenje stranke pa prevzema Danijel Božič, sicer župan Občine Komen. Nova glavna tajnica je Karmen Gerbec iz Šempetra, ki še utrjuje prisotnost žensk v najožjem vodstvu stranke. Aleksander Lemut iz Ajdovščine pa prevzema vodenje Strateško – programskega sveta stranke.

Vipavska ekipa prve pomoči prva na regijskem preverjanju

NECA FALK - Maček Muri

Vipava, Trg Pavla Rušta, 6.7.2014 ob 19.30

V soboto, 7. junija, je v Kopru potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanja se je udeležilo 7 ekip iz severnoprimorske in obalne regije in sicer ekipe iz občin Idrija, Miren–Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Koper, Izola in Piran. Med vsemi je največjo mero usposobljenosti pokazala vipavska ekipa prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina in dosegla 1. mesto.

vstop prost!

STEFAN MILENKOVICH IN MARKO HATLAK Z GOSTI - Tango compás

Vipava, Trg Pavla Rušta, 12.7.2014 ob 20.30 vstopnina 10€, v predprodaji 8€, prodajna mesta vstopnic: TIC Vipava, Eventim.

HARMONIKAŠKA SKUPINA ŠEMPETER PRI GORICI - Koncert

Nanos, pred cerkvijo sv. Hieronima, 20.7.2014 ob13.00

GLEDALIŠKA SKUPINA KD BRCE - Češpe na figi Slap, 26.7.2014 ob 20.30

GLEDALIŠKA PREDSTAVA Vipava, cerkev sv. Štefana, 16.8.2014 ob 20.00

GODALNI KVARTET PODOKNIČARJI - Koncert Lozice, 24.8.2014 ob 18.30

TRIJE TENORJI - Od višine se zvrti

Vipava, Trg Pavla Rušta, 30.8.2014 ob 20.00 Zavod za turizem TRG Vipava TIC Vipava | Vinoteka Vipava Glavni trg 1 | 5271 Vipava

www.izvirna-vipavska.si

www.MARKACIJA.si

Podnanos, 2.8.2014 ob 21.00

KOMORNI ZBOR IPAVSKA - Koncert

ZZP se julijskih predčasnih državnozborskih volitev ne bo udeležila. Po temeljiti analizi programov starih in novih političnih strank ugotavljajo, da v Sloveniji ni politične stranke, ki bi imela v svojem programu decentralizacijo in skladen razvoj države. S podporo takšnim strankam pa bi ZZP pravzaprav zanikala svoj program. Aktivno pa se pripravljajo na oktobrske lokalne volitve. Volivcem bodo tokrat ponudili liste kandidatov v vseh primorskih občinah, številne kandidate za župane, med drugim tudi v občini Ajdovščina. dr. Boris Kovač

kipo je usposobil in opremil Rdeči križ s pomočjo Občine Vipava, da bi lahko nudila prvo pomoč v primeru večjih naravnih in drugih nesreč. Na regijskem

preverjanju so se preizkusili: Špela Ambrožič (vodja ekipe), Monika Fajdiga (pomočnica vodje), Petra Fučka, Martina Petan, Ivo Prelc in Andraž Šorc.

Ajdovska ekipa prve pomoči, ki jo je usposobil Rdeči križ s pomočjo Občine Ajdovščina, se je prav tako odlično izkazala. V ekipi so sodelovali: Benedikt Ličen (vodja ekipe), Katja Lahajnar (pomočnica vodje), Tamara Mozetič in Robert Kopatin. Ekipe so se pomerile na štirih deloviščih z več poškodovanci, ki so jih morale oskrbeti v desetih minutah. Pomagati so morale ranjenim v strelskem obračunu, poškodovanim na igrišču, utopljencu, epileptiku itd. Na državno preverjanje, ki bo 27. septembra prav tako v Kopru, sta se uvrstili vipavska ekipa kot predstavnica Severnoprimorske regije in ekipa iz Kopra kot predstavnica obalne regije. Ajdovski in vipavski ekipi iskreno čestitamo za prikazano znanje in držimo pesti za Vipavce, da se čim bolje izkaže na državnem preverjanju! Irena Žgavc

DOGODKI

Latnik 152, 4. julij 2014

Praznik v Žapužah ob 70-letnici požiga vasi

Konec junija, na dan sv. Alojzija, je minilo 70 let, odkar je bila med vojno vas Žapuže požgana. V ta spomin krajani Žapuž in Kožmanov pripravijo krajevni praznik. Letos ob okrogli obletnici je društvo DEŠK in KS pripravila več spremljajočih dogodkov, tako kulturnih, zabavnih, športnih ter povezanih z čistim okoljem.

Senožeče vodil nazaj v Žapuže pred dom na Damjanov prigrizek.

Športne aktivnosti so potekale v petek pred praznikom na

Corsa colour edition

fotografsko razstavo, na kateri so bile prikazane Žapuže in življenje v njih skozi zadnjih 100 let. Za razstavo, ko jo je pripravil Aleš Brecelj, so mnogi krajani prispevali svoje zanimive porumenele fotografije, za kar se jim zahvaljujemo. Med slike v velikem formatu smo postavili tudi novo sliko Matije Keteta, na kateri je uprizoril dogodke sedanje mladine v Žapužah. Razstavo si bo možno ogledati še vse do novega leta. Za ples in dobro počutje je pozno v noč skrbel trio DADO. Ob nakupu srečk in stavah za pršut se je zabavalo mnogo obiskovalcev, kljub mnogim dogodkom, ki so se odvijali v okolici. Aleš Brecelj

Zafira family samo 13.990 €

samo 8.590 €

Z a f i r a

CORSA

ZDAJ JE ČAS ZA NOVEGA OPLA! Oprema family: 7 sedežev*avtomatska klimatska naprava*ABS*ESP*zračne blazine*tempomat*servo volan*daljinsko centralno zaklepanje* el.pomik vseh stekel* el.nastavljiva in ogrevana ogledala* meglenke*usnjen volan nastavljiv po višini in globini* potovalni računalnik*avtoradio CD30 MP3 z upravljanjem na volanu *…

Oprema colour edition: *klimatska naprava*lita platišča*črna streha*ABS*ESP*zračne blazine*tempomat*servo volan*daljinsko centralno zaklepanje* el.pomik stekel in ogledal*meglenke*dodatno tonirana zadnja stekla*usnjen volan nastavljiv po višini in globini*športne stopalke*avtoradio CD30 MP3 z upravljanjem na volanu*…

Waldorfski vrtec

Uradno odprtje Zlate ptice Pisal se je avgust leta 2013, ko smo še vsi zagoreli, počitniško razpoloženi in polni poletnega zanosa, vneto iskali prostor, kjer bi začeli spletati gnezdece za naše ptičice. V vseh nas je gorelo zaupanje, da nam bo uspelo. Tako je prišel dan, ko so bile vse naše želje uslišane, dan, ko smo stopili v prostore stare šole na Ustjah.

LETNO JAMSTVO LETNI KASKO GRATIS

red vsakim praznikom se s čiščenjem pripravi pogoje za prireditve, zato je bila pred 14 dnevi zelo dobro obiskana čistilna akcija. Za čistočo ceste se je potrudil tudi Franc iz Komunale s pometalnim strojem. V nedeljo, 15. Junija, se je okrog 50 motoristov zbralo pred vaškim koritom v Žapužah ter se podalo na turistično vožnjo. Tokratna tura, ki jo je vodil Jože Brecelj ml., je zaokrožila v Dobredob v Italiji, preko Gorjanskega do Komna. Tam so jim postregli z osvežilno pijačo, medtem, ko so se jekleni konjički hladili. Drugi del poti pa je skozi

turnirju odbojke, kjer so tekmovali v dvojicah. Glavni praznik pa se je odvil zvečer na soboto 21. junija. Program je vodila Janja Blažič. Najprej je predala besedo predsedniku KS Zvonku Vidmarju, ki je opisal dogodke v preteklem letu. Teh je bilo veliko in smo nanje lahko ponosni. V kulturnem programu sta sodelovala dekliški pevski zbor Plejade in plesna skupina mladih pod vodstvom Maje Šeme. Po recitacijah domovinskih pesmi sta o aktualnih zadevah pomodrovala še Jože in Aleš. Ob koncu uradnega dela so bili povabljeni vsi prisotni na veliko

Povprečna poraba goriva: 5,3 – 7,2 l/100 km. Emisije CO2: 125 – 168 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil, pod posebnimi pogoji nakupa. Slike so simbolne.

Postojna tel.: 05 726 44 44 Nova Gorica tel.: 05 330 63 33

www.sawal.si

livova drevesa so se šibila pod težo obilne letine, izabela je dišala, fige so se od sladkobe kar cedile ... ptičice so nam pele dobrodošlico. Odločitev je padla. V tej vasici, le za ped oddaljeni od hrupnejšega mesta, smo oktobra lanskega leta odprli vrata prvega Waldorfskega vrtca v ajdovski občini. Veliko je bilo ljudi, ki so z nami delili svoje sposobnosti, svojo dobro voljo, dobre namene in pripomogli k temu, da je vrtec nastal. Vse tem in še veliko drugim smo se odločili zahvaliti na uradnem odprtju, ki se je zgodilo na sončno sredo, 4. junija. In zakaj smo s tem dogodkom čakali tako dolgo? Mogoče zato, ker je lesk Zlate ptice še toliko intenzivnejši, toliko bolj doživet v teh sončnih dneh, mogoče zato, ker v množici nujnih opravil, povezanih s prvim letom delovanja, nikakor nismo našli primernega trenutka. Verjamemo, da bo ta praznik marsikomu še dolgo ostalo v lepem spominu. Kot je že vzgojiteljica Darja

uporabila v svojem govoru Goethejev rek: »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!«, tako smo resnično vsi obstali, resnično smo se vsi ustavili. Ustavili in prisluhnili smo pretanjenemu igranju na violino glasbenice Eme Batagelj, si prižgali iskrice v očeh in smeh na licih ob plesih otrok folklorne skupine OŠ Šturje in ploskali in vriskali ob plesih starejših iz folklorne skupine Most. Naša srca sta s svojim slavnostnim nagovorom pobožala še predsednik KS Ustje David Vovk in nekdanji ravnatelj OŠ Dobravlje Anton Žagar. S svojimi besedami sta nam dala krila in pogum za nadaljnja dejanja. Ko smo prireditvi dali vsak svoj košček, so nas že čakale bogato obložene mize domačih dobrot naših mamic, očkov in vaščanov Ustij. Zlata ptica je, v vsej dobroti, ki nas je prežemala, široko razprla svoja zlato sijoča krila in dobila nov zagon za prihajajoče polete. Hvala vsem, ki nam podajate roko na tej poti. Urška Dugulin

Na Cesti nočejo visokega oddajnika V vasi Cesta so ob železniški postaji med hišami brez vsakega soglasja in vednosti krajanov začeli postavljati oddajnik, menda višine 35 metrov.

ovica in pišmeuhovski odnos do krajanov je na noge dvignila celo vas. Zavedajo se, da oddajniki med hišami pomenijo trajen vpliv na zdravje ljudi, pa tudi, da bi tako visok objekt trajno spremenil videz vasi. Takoj so ustanovili civilno iniciativo in proti predvideni gradnji oblikovali PETICIJO, ki jo je v enem dnevu

podpisalo več kot 80 % polnoletnih krajanov. Ne dovolijo, da bi kapital na račun njihovega zdravja tako brezobzirno posegal v vas. Civilna iniciativa je skupaj s občino zahtevala ustavitev del in poročilo, kaj počnejo, s pomočjo poslanke pritisnila na oblast in seznanila Evropo, kaj v resnici financira. Okoljevarstvene organizacije v SLO in Evropi so ljudem obljubile pomoč. Prepričani, da take gradnje ne sodijo v nobeno naselje in srditi, ker se odgovorni do državljanov vedejo kot do pajacev, so odločeni preprečiti tako početje. K podpisu peticije PROTI vabijo tudi občane tudi iz sosednjih krajev - za podpis pokličite 031 838 137. Peter Lemut za CI Cesta

DOGODKI

Latnik 152, 4. julij 2014

Prvo srečanje trgovcev instalacijskega materiala na Megatermu

Srečanje članov medgeneracijskih skupin MIDS

Že v zimskem času je dozorela ideja po srečanju vseh trgovin s termoinstalacijskim materialom v Sloveniji. Trgovina Megaterm je tako kot prva organizirala druženje v svojih prostorih v Novi Gorici.

Medgeneracijsko informacijsko družabno središče (MIDS) Ajdovščina ponuja izobraževanje, svetovanje, razvedrilo in vsestransko vključevanje v širše okolje. Ustanovljeno je bilo leta 2010. Vanj so se vključili člani medgeneracijskih prostovoljnih skupin za kakovostno starost, posamezni člani Zveze slovenskih častnikov in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, nepovezani upokojeni in še zaposleni pripadniki Slovenske vojske ter Ministrstva za obrambo.

rečanje se je torej pričelo na Megatermu v Novi Gorici, kjer se je pričakalo goste iz celotne Slovenije. Po uvodni dobrodošlici gostom iz cele Slovenije in

pogostitvi je potekala predstavitev podjetja Megaterm, ki ima poleg poslovalnice v Novi Gorici tudi trgovine v Postojni ter z letošnjim letom tudi v Kopru. Podjetje ima skoraj 20

Bogati izbor izdelkov 1 Kvaliteta 2 Podjetje z širokim programom 3 Vse kar potrebujete za vaš dom 4 Posredovanje pri montaži 5 Dolgoletne izkušnje 6 Strokovno svetovanje 7

Š VA

letno zgodovino, tako da ima veliko izkušenj ter vsestransko ter pestro ponudbo. Sem sodi predvsem material za vodovodne in ogrevalne instalacije ter vsekakor kotli ter toplotne črpalke vrhunskih proizvajalcev, po zmerni ceni. Poslovalnice dnevno obišče veliko instalaterjev ter fizičnih strank, saj prijazno osebje ter velik razstavni prostor kar kličeta po ponovnem obisku. Pot se je nadaljevala v Goriška Brda, kjer smo si ogledali lepote te pokrajine ter prijetno druženje zaključili z večerjo v hotelu San Martin. Tu je bilo tudi mogoče malo več časa za izmenjavo poslovnih idej ter vizij o prihodnosti. Srečanje smo zaključili z obljubo, da se drugo leto spet snidemo. rf

IDS Ajdovščina je že prvo leto pripravilo okrog šestdeset različnih aktivnosti s področja prostovoljstva, pohodništva, rekreacije v telovadnici in na bazenu, tematske delavnice in predavanja, računalniški tečaj, praznovanja in razstave. Skupine za samopomoč redno delujejo in vsako leto organizirajo planinski tabor na Pokljuki. Tretjega junija smo se člani MIDS Ajdovščina in MIDS Slovenska Bistrica ter člani Medgeneracijskega prostovoljskega društva MO srečali v vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu. V vojašnici nas je prijazno sprejel poveljnik vojašnice polkovnik Žarko Henigman in nam predstavil enoto, ki ji poveljuje, ter objekte vojašnice. Največ pozornosti sta izvabila muzej in spominska

soba Teritorialne obrambe in naborniške vojske. Seznanili so nas tudi s temeljnimi postopki oživljanja in uporabo defibrilatorja, nekateri pa smo se preizkusili še v streljanju. V velikem številu so si udeleženci srečanja ogledali muzejsko zbirko IMV Novo mesto. Vrhunec srečanja pa je predstavljalo družabno srečanje s prijetno glasbo in plesom ter predstavitvijo skupin za samopomoč s Primorske, Štajerske, Gorenjske in Dolenjske pri izviru Bršljinskega potoka. To je bilo že tretje srečanje po vrsti. Prvo je bilo na Pokljuki, drugo na Debelem rtiču in tretje sedaj v Novem mestu. Vračali smo se polni lepih vtisov z željo, da se čim prej spet vidimo. Tekst Zvonka Kotnik, foto Egon Volk

Na taborniškem mnogoboju več kot 600 udeležencev V nedeljo, 15. junija, se je z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj v Športnem centru Police v Ajdovščini zaključil jubilejni šestdeseti državni mnogoboj. Največjega slovenskega taborniškega tekmovanja, ki ga je v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije letos organiziral ajdovski rod Mladi bori (RMB), se je tokrat udeležilo približno 600 tabornikov iz cele Slovenije.

ogodek je od petka do nedelje potekal na treh prizoriščih v neposredni bližini

športnega centra. Udeleženci so bili nameščeni v kampu Police, ki je bil tokrat poln taborniških šotorov,

sprejem in zbor je potekal na parkirišču pri dvorani, tekmovanje pa na bližnjem travniku. Po petkovih pripravah, sprejemu in namestitvi udeležencev je v soboto sledila izvedba tekmovalnega dela. Prijavljenih šestinosemdeset ekip iz različnih rodov se je v osmih starostnih kategorijah, od sedem do sedemindvajset let, pomerilo v postavljanju šotora, signalizaciji, orientaciji, postavljanju ognja, premagovanju ovir, postavljanju signalnega stolpa ter ostalih panogah oziroma veščinah. In kot se v Ajdovščini rado pripeti, je tudi tokrat v dogodek posegla ajdovska burja ter preprečila izvedbo preizkušnje v lokostrelstvu. Ob nasplošno dobri uvrstitvi članov domačega roda gre posebej omeniti drugo mesto voda Vowkci in tretje mesto voda Regice, obojih

v kategoriji medvedkov in čebelic, od šestega do vključno desetega leta starosti. Vendar pa nekoliko neugodno vreme ni bistveno oviralo dobro organizirane izvedbe tega pomembnega taborniškega dogodka. Vikend, namenjen preizkušanju osvojenega znanja in prijetnemu druženju, se je

zaključil s težko pričakovanim nedeljskim zborom v taborniških krojih, kjer so udeležence nagovorili in jim čestitali vodja organizacije mnogoboja Helena Harej (RMB), glavni sodnik Matevž Brataševec (RMB) in načelnik Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) Tadej Beočanin. AK

Latnik 152, 4. julij 2014

‘Ne bomo pozabili!’

DOGODKI Občinska meja zarezala v Petričevo klet

Junija leta 1942 je Anton Semenič - Medved iz Podrage nad vasjo zgradil bunker, karavlo 2, ki se je kasneje preoblikovala v Kurirsko postajo P 2 in nato v P 14. V njenem okviru je skupaj delovalo 43 kurirjev, ki so vzdrževali zveze z vojaškimi enotami, s Pivško četo, Gregorčičevim in Vojkovim vodom. 18. decembra 1942 je karavla doživela napad zaradi izdaje. Ta dogodek je bil usoden za celo vas. Italijanski vojaki so aretirali 53 mož med 16 in 60 letom starosti - vse, ki so jih našli v vasi ter jih odpeljali v tržaške zapore. Tako je bila uničena ena prvih kurirskih postaj na Primorskem.

spomin na delovanje kurirske postaje P 2 – P 14 je v organizaciji Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Podraga in Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava, v soboto, 7. junija 2014, potekala slovesnost z naslovom ‘Ne bomo pozabili!’ Ta je na simbolni ravni sporočila naše zavedanje o krutosti svetovnih vojn, kakor tudi naše trdno prepričanje in stremljenje, da do takih dogodkov nikoli več ne pride. Prireditev se je začela s krožnim pohodom po poteh kurirjev. Pohodniki so proti spomeniku padlim na Ocenci kernili izpred spomenika

padlim v prvi in drugi svetovni vojni v Podragi, kjer so pot, po dobrih štirih urah hoje, tudi zaključili.

V okviru kulturnega programa, v katerem so sodelovali MPZ Odpev, Vlatka Gal – Janeš in Urška Vidic, sta zbrane najprej pozdravila Erik Šček, novi predsednik Združenja

borcev za vrednote NOB Podraga in predstavnica krajevne skupnosti Podraga Tanja Trošt. Prireditve se je udeležil tudi eden izmed redkih še živečih kurirjev kurirske postaje, Ivan Nabergoj, ki je v spontanem nagovoru udeležencem iz prve roke opisal težko in nevarno življenje kurirja. Slavnostna govornica je bila Petra Trošt, ki se je svojo diplomsko nalogo posvetila domačemu kraju ter tako zabeležila najpomembnejše iz podraške polpretekle zgodovine. V svojem govoru je poudarila pomen kurirskih služb pri vzdrževanju stalne, hitre in varne zveze med vojnimi štabi in raznimi političnimi, civilnimi organi in vodstvi ter njihov izreden pomen pri širjenju osvobodilnega tiska. Poudarila je še, da je bila kurirska služba nevarna in naporna, zato so morali biti kurirji hrabri, odločni in iznajdlivi, pa tudi dobri poznavalci terena. S pohodom, prireditvijo in druženjem, ki je sledilo, so se zbrani za nekaj trenutkov spomnili in podoživeli dogodke, ki so bili tesno povezani z njihovo vasjo. Spomnili so se žrtev, ki jih je dala vas in na hrabre borce, partizane in kurirje. Tekst in foto TŠK

O poštenem poslovanju Civilna iniciativa Čaven je svojemu VII. Večeru pod Čavnom (v šturskih prostorih Univerze v Novi Gorici) dala naslov ‘Pošteno poslovanje in pozitivni gospodarski zgledi’, na katerem so svoje mnenje o gospodarskih razmerah povedali izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Uroš Slak, prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj in Zmago Petrič, lastnik uspešnega družinskega podjetja Petrič. Okroglo mizo je povezoval podjetnik in novinar Tino Mamić.

Omizje o gospodarstvu (z leve): Marjan Batagelj, Tino Mamić, Zmago Petrič in Uroš Slak.

»SBC – Slovenian Business Club je nastal, da bi združil uspešne podjetnike,« je povedal Slak. Člane kluba povezuje pošteno poslovanje, plačevanje davkov, jasna lastništva in nepolitičnost. Sloveniji hočejo pokazati primere dobre prakse podjetnikov, ki so glavni motor slovenskega gospodarstva in gibalo razvoja. Želijo opozarjati in zahtevali od države in lokalnih aparatov, naj sprostijo obremenitve, ki dušijo gospodarstvo. Bojijo se, da bi se podjetja začela seliti v tujino. Podjetniki v Sloveniji so kot tujki, je pojasnil Uroš Slak. Predstavljen je bil primer podjetnega Zmaga Petriča, ki je moral novo veliko vinsko klet na Planini zgraditi samo na delu svoje parcele, ki spada pod občino Vipava, saj mu na občini Ajdovščina tega niso omogočili. Iz občinstva je bilo zatem slišati še nekaj podobnih opazk, kako na vipavski občini bolj prisluhnejo podjetnikom kot na ajdovski. Država in občine, bi morale omejiti birokracijo. »Župan mora prisluhniti lastnikom malih podjetji,« je povedal eden od poslušalcev. Niso vsi podjetniki v istem košu, niso vsi pokvarjeni in slabi. To je poudaril Marjan Batagelj, ki je po rodu iz Kamenj, poslovno pa že

desetletja uspešno razvija različne posle v Postojni. Slak je dodal, da slovenski podjetniki ne potrebujejo ničesar drugega kot le to, da se jim odpre normalno gospodarsko okolje in da politika to razume. “Politika, slovenska družba in slovenska elita morajo enkrat končno razumeti, da si bomo lahko privoščili samo toliko javnega zdravstva, javnega šolstva, kulture in vsega, kolikor bodo podjetniki uspešni.” Zakaj sploh tako omizje? Tino Mamić je v imenu Civilne iniciative Čaven povedal: »Vipavska dolina je rodila celo vrsto uspešnih ljudi, ki so dosegli veliko v državnem, pa tudi svetovnem pomenu. Tudi danes. Ustvarjajo nova delovna mesta, plačujejo davke in pošteno poslujejo. Oblast, tako lokalna kot državna, bi jim zato morala bolj prisluhniti, ne pa da jim postavlja dodatne birokratske ovire. Želimo si manj države in več podjetniške svobode. Želimo si, da bi mladi, ki brez zvez in poznanstev ne morejo računati na službo, dobili vsaj možnost, da se postavijo na lastne noge. Tako mladi kot podjetniki potrebujejo konkreten program ukrepov za spremembe.« rl

ŠOLSKA

Latnik 152, 4. julij 2014

Četrtošolci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina na ZNANSTIVAL-u

Projekt preizkušanje e-vsebin in e-storitev

V začetku junija smo četrtošolci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina preživeli malo drugačen naravoslovni dan v Ljubljani. Odzvali smo se na povabilo gospoda Iva Kobala in si pod strokovnim vodstvom ogledali Elektroinštitut Milana Vidmarja. Predstavili so nam svoje delo, pripomočke in naprave, s katerimi raziskujejo delovanje elektrike.

Učenci 7. b razreda Osnovne šole Draga Bajca Vipava so vključeni v projekt Preizkušanje e-vsebin in e-storitev. Cilj projekta je preizkusiti kakovost e-učbenika, ugotoviti, kako e-učbenik vpliva na proces učenja in poučevanja ter ugotoviti, kakšne so prednosti e-učbenika pred klasičnim učbenikom.

njihovem laboratoriju smo opazovali pojav strele. Ponosni smo ugotovili, da je med zaposlenimi kar nekaj znanstvenih raziskovalcev iz naših

krajev. Mogoče se jim čez nekaj let pridruži še kdo iz naše šole. Dan smo nadaljevali po ulicah v središču Ljubljane, kjer smo sodelovali v različnih eksperimentih,

ki so jih izvajali tuji znanstveniki v okviru Znanstivala. S kolesom smo se peljali po žici čez Ljubljanico, se usedli na stol iz žebljev, se čudili, od kod prihaja zvok, iskali težišče predmetov, se zabavali z magnetnimi triki in nasploh ugotavljali, da je fizika zabavna veda. V popoldanskem času smo si ogledali še Hišo eksperimentov in v njej samostojno izvedli več različnih eksperimentov. Profesor z bostonske univerze nam je v svoji predstavi prikazal, kako nastaja glasba in video efekti na rock koncertu. ZNANSTIVAL JE ZAKON, smo dejali, ko smo se polni nepozabnih vtisov in novega znanja z avtobusom vračali domov. Tina Marc, Katarina Dolgan in četrtošolci

Sproščeno in ustvarjalno do novega znanja Program Projektno učenje za mlajše odrasle ali na kratko PUM, ki že 14 let poteka pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina, se je v tem šolskem letu zaključil v ponedeljek, 30. junija.

ladi udeleženci so se od začetka januarja vsak dan družili in pod vodstvom treh mentoric ustvarjalno preživljali prosti čas, sodelovali v številnih izobraževalnih delavnicah in izbirnih projektih, se posvečali zdravemu načinu življenja, skrbeli za večjo okoljsko osveščenost, razmišljali o svoji prihodnosti in poklicu, se pripravljali na ponovno vključitev v izobraževanje ali zaposlitev. Program PUM sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa za razvoj človeških virov v Sloveniji za obdobje 2007–2013. Seveda pa so se veliko časa tudi učili in pripravljali na izpite. Nekateri med njimi, ki so si našli svojo domovino v Sloveniji, pa so se na PUM – u učili slovenskega jezika. Udeleženci, ki so s programom zaključili 30. junija, pravijo: »Ko te na zavodu za zaposlovanje ali šoli napotijo v PUM, ti ni popolnoma nič jasno. Seveda si za PUM slišal že prej, vendar ne veš točno kaj PUM sploh je. Zakaj bi se vključil, le kaj bom tam počel? Ko pa se opogumiš in se končno v program

vključiš, ti postanejo stvari mnogo bolj jasne. PUM je res zakon! Mentorice so prijazne in zabavne, popolnoma te razumejo in spodbujajo. ‘Preganjajo’ te, da se učiš, da opravljaš izpite, da pišeš prošnje za delo, da ne zamujaš itd. Popolnoma te razumejo in vedno jim lahko zaupaš. Zaradi drugačnega načina dela in

pristopa do nas mladih se razvijejo nova prijateljstva in naveze. PUM je kot družina, kjer smo vsi povezani, kjer si pomagamo, spodbujamo, zabavamo in seveda tudi kregamo. Veliko novega se lahko naučiš. Letos smo spoznali ogromno novih stvari o ekologiji, zgodovini, geografiji, ruščini. Veliko smo ‘športali’, kuhali in ustvarjali. Bilo je lepo. Najlepše pa smo se imeli na končnem izletu, kjer se je naše prijateljstvo še bolj poglobilo.« (generacija 2014) Prednosti PUM-a lahko izkoristijo tudi dijaki, ki se redno šolajo, vendar potrebujejo pomoč pri učenju. Z različnimi metodami dela in učne pomoči jim program pomaga, da premagajo ovire pri šolanju. Z vključitvijo v program pa ohranijo status dijaka. PUM spet začne z delom 1. septembra. Vabljeni, da se vključite. Ljudska univerza Ajdovščina

e pred vključitvijo v sam projekt je skupina učiteljev in drugih strokovnih delavcev izdelala e-učbenike za nekatere naravoslovne predmete. E-učbenike lahko učenci pregledujejo na računalnikih, tablicah in drugih mobilnih napravah, vsebujejo več dinamičnosti ter učenca spodbujajo k večji aktivnosti med poukom. Učenci 7. b v projektu preizkušajo e-učbenik za matematiko. E-vsebine in e-storitve bomo preizkušali tudi v naslednjem šolskem letu. Poleg e-učbenika pri pouku preizkušamo tudi ostale e-storitve, ki jih ponuja

Arnes, raziskujemo in preverjamo različne aplikacije za tablične računalnike in se poslužujemo tudi družabnih omrežji. Za namene projekta je šola nabavila tudi tablične računalnike. Do njih imajo učenci zelo skrben in odgovoren odnos. Učenci menijo, da e-učbenik za matematiko vsebuje dobro razlago in zanimive naloge. Pri učenju z njim so bolj pozorni, saj je učenje zdi zanimivejše. Učencem se tak način dela zdi dober. Strinjajo se, da novi načini poučevanja od učenca zahtevajo več dela in zbranosti. Mojca Pev

Pomežik barv na OŠ Dobravlje Barve nosijo sporočilno vrednost. V smislu emocionalnega so neulovljive. Pomembno je poudariti, da barva vedno deluje v skladu z drugo barvo oziroma z okoljem, ki jo obdaja. Človek v barvi prepozna poseben pomen, kadar le-ta na njem pusti določen vtis. Tedaj lahko govorimo, da barva izraža svojo notranjost.

ZELIŠČAR/ZELIŠČARKA PONUDNIK TRADICIONALNIH IZDELKOV, PRIDELKOV IN STORITEV DRUŽABNIK/DRUŽABNICA ZA STAREJŠE OSEBE OBLIKOVALKA TEKSTILNIH IZDELKOV Z ELEMENTI TRADICIONALNE TEKSTILNE DEDIŠČINE

T: 05 3664 750, E: info@lu-ajdovscina.si

enim, da je ob načrtnem opazovanju in sprejemanju ter zavedanju lepot vizualnega naše življenje fizično in duhovno obogateno. Sorazmerno s tem dejstvom, se kvaliteta življenja dviga na višjo raven, v smislu samozavedanja - biti eno s stvarstvom.

Skladnost in harmonijo učencev in učenk OŠ Dobravlje se izraža v novi stenski poslikavi, ki razigrano mežika izpod arkad na šolskem parkirišču. Pomežiknite ji nazaj. Maja Štefin

Latnik 152, 4. julij 2014

Zlati bralci na zaključni prireditvi v Ljubljani

ŠOLSKA

V sredo, 11. junija 2014, je bil za vse zlate bralce osnovnih šol občin Ajdovščina in Vipava prav poseben dan. 95 devetošolcev, ki so vsa leta šolanja brali dobre knjige, se o njih pogovarjali z mentorji in vsako leto osvojili bralno značko, se je namreč udeležilo nagradnega izleta, ki so ga pripravili na Medobčinskem Društvu prijateljev mladine Ajdovščina.

z Ajdovščine smo se zjutraj odpeljali z dvema avtobusoma. Nasmejani, dobre volje, predvsem mentorice, ker smo se ponovno srečale po enem letu in smo v družbi učencev, ki radi berejo, imele veliko možnosti za sproščen klepet. Z Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina je za nas skrbela Gordana Maroh Črv, pridružil pa se nam je tudi Aleksandar Blaževski, EVS-prostovoljec iz Makedonije. Bilo je sončno in zelo vroče. Soparno. Zato nas je sprehod po Ljubljani, kjer smo si ogledali Kongresni trg, opazovali Julijo, ki gleda proti Prešernovemu spomeniku na Prešernovem trgu, se sprehodili čez Tromostovje in se skrivali v senci ozkih ulic pod ljubljanskim gradom, tako utrudil, da smo si v eni od mnogih restavracij ob Ljubljanici privoščili sladoled, osvežilno pijačo in kavo. Ljubljana je lepo mesto, stara Ljubljana pod gradom pa je tudi v poletni pripeki nadvse živahna in prijazna.

Ob 12.00 smo se skupaj z drugimi bralci iz različnih krajev Slovenije zbrali v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pozdravil nas je Boštjan Gorenc Pižama, nato pa še župan Ljubljane Zoran Jankovič, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo ter predsednica Društva Bralna značka Slovenije dr. Dragica Haramija.

Boštjanu Gorencu Pižami so se nato na odru pridružili umetniki – književniki in ilustratorji. Damijan Stepančič je pripovedoval o tem, kako je za vse pripravil Prešernovo Zdravljico, pisatelj in pesnik Peter Svetina nas je navdušil tudi s petjem, pisateljica Janja Vidmar pa je vse v dvorani ganila z nagovorom, v katerem nam je zaželela, da bi nam bilo lepše, kot je marsikateri književni osebi v njenih pripovedih. Čeprav nas, ki smo bili zbrani v dvorani, ni treba navduševati za branje, so poudarjali vsi nastopajoči, je prav, da razmišljamo in govorimo o branju kakovostnih mladinskih knjig. Kajti prav z branjem si širimo obzorje, laže umevamo druge ljudi, prej dobimo odgovore na vprašanja o smislu bivanja in morda tudi laže razumemo sebe in druge. Na branje! MDPM Ajdovščina, Ksenija Černigoj

Poklon Ježku na vipavski šoli Ob 100 - letnici rojstva Frana Milčinskega Ježka so se prireditvam po Sloveniji pridružili tudi učenci na vipavski osnovni šoli.

od mentorstvom Zore Makovec so ob kulturnem prazniku petošolci na proslavi recitirali njegovo poezijo, učenci 4. razreda pa so ob koncu šolskega leta zaigrali njegovo najbolj znano igro Zvezdica Zaspanka v priredbi Damjane Černigoj. Z njo smo razveselili tudi učence v CIRIUS-u v Vipavi, kjer smo se vključili v humanitarno akcijo Društva upokojencev

Vipava. Zvezdica Zaspanka se je poboljšala, razbojniku Ceferinu je srce spet začelo biti in na nebu vse zvezde pridno svetijo in kažejo mornarjem pravo pot, pesnikom pa pomagajo najti prave rime v pesmih. Prav kmalu bomo našli tudi mi rimo na besedo LONEC. KONEC! Vesele počitnice!!! mentorici Damjana Černigoj in Mateja Klemše

Družine na Prazniku sladoleda v Portorožu Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina se je odzvalo povabilu Društva Sončna riviera in Občine Piran, da pelje večje število otrok in socialno ogroženih družin na Praznik sladoleda, ki se je v odvijal v nedeljo, 22. junija 2014.

Dom starejših občanov Ajdovščina

Mladi in stari bobnali po žogah Kako lepo je živeti, če veš, da imaš ob sebi dobre sosede in zveste prijatelje! In mi zagotovo vemo, da so otroci iz sosednjega vrtca na Ribniku to zagotovo - dobri sosedje in zvesti prijatelji, ki nas redno obiskujejo.

e mine v našem Domu starejših občanov praznik, obletnica ali kakšen visok okrogel jubilej, da nas ti otroci ne bi obiskali in obogatili z nastopom našega slavja. In tako se nam je tudi skupina Modre pike 20. junija še zadnjič

pridružila na našem dvorišču pred septembrskim vstopom v šolo. Ob petju in glasbi je hitro minilo dopoldne, najbolj pa je bilo zanimivo bobnanje na terapevtske žoge, na katere naši stanovalci igrajo že dobra dva meseca. Hišni ‘Žoga band’ je predstavil mladim osnovne

udarce in ob vodstvu fizioterapevtke in delovne terapevtke smo kmalu vsi spoznali, da so mladi iz vrtca pravi virtuozi na novih inštrumentih. Glasba, ritem, udarci, usklajeno gibanje in druženje so za vse, mlade in stare tisto, kar nam poboža dušo in nas naredi pogumnejše in krepkejše. Koliko navdušenja se je pokazalo med našimi stanovalci, ki so mlade podučili in predali naprej svoje znanje, veseli pa so bili tudi otroci, ki so se naučili nekaj novega. Iz mladih glav so se takoj utrnile ideje, kaj bodo počeli doma z maminimi kuhalnicami, žogami, stoli ali lonci. Vroče navdušenje pa je malo ohladil dober sladoled, ki nas je počakal ter ‘Gaudeamus’, ki so ga zapeli mladi, ki se s ponosom septembra podajajo v šolske klopi. Mojca Klavžar, delovna terapevtka

raznik sladoleda, ki so ga letos organizirali prvič, je bil zasnovan tako, da so povezali devet lokacij znanih portoroških sladoledarjev/slaščičarjev in za vsako od teh atraktivnih lokacij so pripravili poseben program. Otroci so lahko uživali v vragolijah čarovnika in akrobatov, obraznih umetninah slikarjev, se spustili po toboganu napihljive gusarske ladje ali se pozabavali v ustvarjalnih delavnicah na mivki. Nekaterim otrokom pa je nejvečje veselje pričaralo samo morje in čofotanje v njam.

Poleg pestrega dogajanja pa so prišli do izraza predvsem odlični sladoledi najrazličnejših okusov, ki so bili na ta dan najcenejši v državi. Organizatorji dogodka so naše družine velikodušno sprejeli in jih pogostili s sladoledom in toplim obrokom, na koncu pa še obdarili otroke z lepimi rumenimi majčkmi, za kar se jim najlepše zahvaljujemo in upamo, da se prihodnje leto zopet srečamo. MDPM Ajdovščina, Mojca Ferjančič

ŠOLSKA

14 Obisk iz Burkine Faso

Nepozabno potovanje po planetu - Burkina Faso

Latnik 152, 4. julij 2014

Spomini na šolske dni V soboto, 31. maja, smo se sošolci letnika 1969, ki smo obiskovali ajdovsko šolo, zbrali na Brjah ob 30. obletnici zaključka osnovne šole.

Na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina smo sodelovali v mednarodnem projektu ‘We are the planet’, katerega financer je bila v sodelovanju z evropsko skupnostjo novogoriška občina. Na delavnicah smo s poskusi in umetniškim ustvarjanjem na zabaven in učinkovit način pridobivali znanje o vodi, trajnostni energiji in turizmu, biotski raznovrstnosti in revščini.

didaktičnem centru na LUNG-u smo v okviru projekta izpeljali tudi delavnice na omenjene teme. V času trajanja projekta so otroci skupno izdelali več zanimivih, lepih in uporabnih izdelkov iz recikliranih materialov, mnogi od teh so sedaj na ogled v Otroškem muzeju trajnostnega razvoja v stavbi MONG. Ob zaključku projekta (22. maja 2014) sta nas s koordinatorkama LUNG-a 22.5.2014 obiskala projektni vodja Zampou Lassina in Marianna iz Burkine Faso. V ta namen je na šoli potekalo kratko srečanje, na katerem je ravnatelj Vladimir Bačič gosta toplo pozdravil, učiteljica Aleksandra Matjac pa je pripravila srečanje gostov z učenci in učiteljicami, ki so sodelovali v projektu. Srečanje je potekalo v dveh delih. G. Lassina je s pomočjo projekcij in krajših filmov predstavil življenje in delo v Burkini Faso, izpostavil je delo in življenje

otrok, ki se šolajo v javnih šolah, ogledali smo si posnetke šol, učilnic, pouka, ob čemer smo spoznali, da medijsko izpostavljanje revščine in pomanjkanja v afriških deželah ni le mit, je dejstvo. Seznanil nas je s problemom ekologije, nedostopnostjo in omejitvami pitne vode ter poudaril pomen

WAP mikro projektov za izboljšanje življenja otrok tudi v drugih delih sveta z zavedanjem, da otrok pač ni kriv, če se rodi na ‘napačnem’ delu Zemlje. Obenem smo si ogledali filmski posnetek, na katerem so otroci iz Burkine Faso prejeli naš paket z darilci. Zanimivo je bilo videti njihovo navdušenje nad še tako majhnim izdelkom, predmetom, ki je bil v paketu. Ob zaključku predstavitve in izčrpnih odgovorih na vprašanja učencev smo gosta presenetili z rojstnodnevnim voščilom in darilom, nad katerim je bil še posebej navdušen. Ponosni smo lahko učitelje, ki so v projektu srčno sodelovali ter na naše ‘otroke s planeta’, ki so se veliko naučili. Hvala za nepozabno potovanje po planetu in hvala, ker skupaj pazimo nanj! Aleksandra Matjac, foto Barbara Fajdiga Perše

glasba iz ‘tistih’ časov in obvezno srčkov ples. Čas je minil (pre)hitro, saj smo se poslovili, ko se je zunaj delal nov dan. Hvala vsem, ki ste prišli, in vabilo tudi vsem ostalim na ponovno srečanje čez pet let. Učenci letnika 1969

Priročnik o ustvarjalnem učenju “Na Ljudski univerzi v Ajdovščini so razvili učenje v skupnosti na tak način, da so obogatili življenje v lokalnem okolju. Ljudje so se povezali in razvijajo medsebojno solidarnost (mlajši/starejši, manjšina/večina), skrb za okolje in aktivnost v svojem okolju, kot bi hoteli reči NE potrošništvu in velik DA ustvarjalnosti,” uvodoma ugotavlja avtorica priročnika, dr. Nives Ličen.

‘Kaj zmorem jaz, kaj zmoreš ti, kaj zmoremo mi vsi?’

četrtek, 19. junija 2014, je v Lanthierjevem parku v Vipavi potekala kulturna prireditev ob zaključku projekta ‘Kaj zmorem jaz, kaj zmoreš ti, kaj zmoremo mi vsi?’ Prireditev je povezovala Ana Vidmar Kodelja, učenka 6. razreda OŠ Šturje Ajdovščina; recitacije, plesne in glasbene točke pa so pripravili učenci in učenke OŠ Šturje in CIRIUS-a

anes zrele in odgovorne odrasle osebe je obujanje spominov vrnilo nazaj v šolske klopi. Veliko smo si imeli povedati – s tistimi, ki se videvamo skoraj vsak dan, kot tudi z ostalimi, ki se nismo videli več let. Bilo je veselo, zabavno, nepozabno – dobra hrana in pijača,

Vipava, ki so se v letošnjem šolskem letu srečevali enkrat mesečno. Uspelo nam je izpeljati osem skupnih srečanj, na katerih nas je povezovalo druženje, ustvarjanje in učenje. Med seboj smo se spoznavali, si pomagali in se preizkusili v različnih nalogah. Raziskovali smo prostor, samega sebe in drug drugega. Želeli smo narediti nekaj zanimivega tudi

za širši, javni prostor in tako so v senci čudovitega drevesa v Lanthierjevem parku nastale pisane gugalnice, ki jih želimo deliti z drugimi. Podžupan občine Vipava Bogdan Godnič in pomočnica ravnateljice OŠ Šturje Ajdovščina Evgenija Godnič sta v ta namen prerezala trak in tako povabila obiskovalce, da jih z veseljem preizkusijo. Hvaležni smo šolama, ki sta nam omogočili, da se je projekt odvijal že drugo leto, in občini Vipava, ki nam vsako leto ‘odstopi’ park, da ga lahko okrasimo z našimi izdelki in idejami. Zahvala gre tudi vsem sodelujočim učencem in učenkam, ki so se izkazali s svojo ustvarjalnostjo, naklonjenostjo drug do drugega in željo po spoznavanju novega. Vodji projekta Tamara in Liljana ter mentorica Ksenija

Zgodbah o ustvarjalnem in povezovalnem učenju so zbrani prispevki o različnih vrstah učenja, ki je potekalo na Ljudski univerzi v Ajdovščini. Spoznanja so nastajala: • z raziskavo v ruralnem okolju Vipavske doline, • s proučevanjem povezav med različnimi generacijami v različnih kulturnih okoljih, • z analizo programov neformalnega jezikovnega izobraževanja za migrante. Avtorice priročnika so dr. Nives Ličen, Eva Mermolja in Teja Volk.

  

ŠOLSKA

Latnik 152, 4. julij 2014

Zaključna prireditev Slovenski knjižnično-muzejski Škofijske gimnazije Mega kviz na OŠ Dobravlje Eden od tradicionalnih dogodkov na Škofijski gimnaziji Vipava je tudi zaključna prireditev, ki jo pripravimo predvsem z namenom posebej pohvaliti uspehe naših dijakinj in dijakov. In v tem oziru je šolsko leto 2013/14 na ŠGV zares izjemno. Poleg tega pa je prireditev ob koncu šolskega leta vedno lepa priložnost, da na predvečer državnega praznika zaželimo vse najboljše tudi naši domovini.

ulturni del letošnje prireditve, ki jo je pripravila prof. Barbara Eisenzopf, je zaznamoval preplet dekliških in fantovskih zasedb – fantovski zbor, pod vodstvom dijaka Mateja Marca, je v nas s slovensko pesmijo poživil domoljubnega duha, dekliški, ki ga vodi dijakinja Klementina Medvešček, je v svojih izvedbah pokukal čez meje domovine, ubrani gibi hip hop plesalk Plesnega centra ADC iz Ajdovščine in plesalcev breakdanca Funky Rockerz pa so dodobra razživeli dvorano. Vse te točke pa je povezoval kratek pregled najpomembnejšega obšolskega dogajanja v preteklem šolskem letu. Med temi dejavnostmi so dijakom gotovo najljubše večdnevne ekskurzije; z ene od njih – v štirih dneh so spoznavali etnični slovenski meji v Porabju in na Koroškem – so se ravno dan pred prireditvijo vrnili prvoletniki.

rekoč vsak dan sproti, pa je gotovo navdih in zaveza tudi oziroma predvsem nam v matični domovini, kjer na svoja domoljubna čustva pogosto pozabimo že ob prvi ekonomski ali politični krizi. Prav nam, ki so nam mladi zaupani v vsakodnevni uk in varstvo, je s tega vidika naložena tudi izjemna odgovornost, razvijati vrednote, ki so jih poudarjali že naši najpomembnejši razsvetljenci: domovina, materni jezik, učenje, delo. Da nam na ŠGV ni potrebno biti zaskrbljeni, kam gre ta svet, prej nasprotno, kažejo tudi izjemni dosežki naših dijakov v letošnjem šolskem letu. Na državnih tekmovanjih so prejeli skoraj 40 zlatih priznanj. Vsekakor velja izpostaviti tiste, ki so bili med najboljšimi tudi večkrat: prva med njimi je Tjaša Valič s kar petimi zlatimi priznanji, štiri zlata priznanja so prejeli Martina Lokar (3. nagra-

Na Osnovni šoli Dobravlje že vrsto let rešujemo knjižni kviz. V njem vidimo priložnost za spodbujanje učencev k odkrivanju novih znanj, vedenj, prepoznavanju znamenitih osebnosti, zgodovine, Slovenije, branja, iskanja informacij in navajanja virov.

viz je v preteklosti že večkrat spremenil obliko in metodo reševanja. Vedno pa je bil pripravljen tako, da smo na šolah učence morali najprej motivirati, nato poiskati kolegice in kolege, ki so bili pripravljeni sodelovati, izvesti pedagoške ure v obliki medpredmetnih povezav, predstaviti to obliko dela v zbornici, ter poskrbeti za pole za reševanje in liste z gesli, ki so bili ob zaključku oddani v Lavričevo knjižnico. Vsekakor smo šolski knjižničarji tisti, ki smo običajno mentorji reševanja Mega kviza na šolah in hkrati tisti, ki poženemo kolo reševanja.

da na tekmovanju iz matematike), Katarina Pegan in Matjaž Vovk (1. mesto v državi za raziskovalno nalogo iz matematike in 1. mesto v znanju latinščine), za dve zlati priznanji pa so bogatejši Matic Fučka, Aljaž Bratina, Blaž Kosmač in Tanja Peric. Zelo uspešni pa so bili tudi naši športniki: poleg tega, da sta se tako fantovska kot dekliška atletska ekipa uvrstili na državno prvenstvo, izstopajo uspehi Ane Čufer, ki je bila tretja v državi v teku na 1000 metrov, Miha Hajna in Larisa Fabjan pa prvi in druga na državnem tekmovanju v prostem plezanju. Bojana Pižent Kompara

prireditvi je z rešenim Mega kvizom tako sodelovalo veliko število učencev. Še bolj kot to pa je pomembno dejstvo, da smo se z organiziranim delom, sodelovanjem in predstavitvami veliko naučili. Učenci 7. razreda so rešili pet sklopov in dobili pet žigov kulturnih ustanov. Izžrebani so bili za izlet v neznano. Z gospo Martino Zalar, ki je bila koordinatorka Mega kviza v Lavričevi knjižnici, smo se udeležili arheološke delavnice v prostorih (parku) Goriškega muzeja. Učenci so uživali v delavnicah izkopavanja in lepljenja razbitega posodja. Na zaključni prireditvi so naši učenci poleg izleta v neznano prejeli tudi knjižne nagrade in knjižna kazala. To pa je tudi priložnost, da se srečamo mentorji in učenci vseh šol naše občine, ki so sodelovali v reševanju Mega kviza. Letošnja gostja je predstavila delo arheologa. Nagrade pa so se lepo porazdelile med vse šole, učence in mentorje. Reševanje knjižnično-muzejskega Mega kviza na naši šoli spodbujamo in organiziramo tako, da je za učence to oblika pouka, ki motivira za branje, učenje in pridobivanje znanj na drugačen, učencem zanimiv način. Irma Krečič Slejko

Nagradni izlet na Dunaj DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) vsako leto odpelje najboljše matematike na nagradni izlet. Letos sem se nagradnega izleta udeležil tudi jaz.

petek, 6. junija 2014, smo se že navsezgodaj odpeljali iz Ljubljane proti Dunaju. Tam smo si ogledali znameniti dvorec Schönbrunn (na fotografiji), v katerem je bivala Marija Terezija, cerkev svetega Štefana in se sprehodili po mestu. Da sem se lahko udeležil nagradnega izleta, je bilo potrebno veliko priprav. Na tekmovanje sem se pripravljal v šoli z mentorico M. P. Priprave smo imeli tudi po tri šolske ure na dan. Sam pa sem se na

Prav doživetja s te ekskurzije so vodila misli osrednjega govornika zaključne prireditve, ravnatelja ŠGV Vladimirja Anžela, ki je tako kot dan prej prvoletnikom na mestu ustoličevanja karantanskih vojvod tudi vsem na prireditvi poudaril pomen domovinske zavesti. Njegovo optimistično voščilo domovini prav gotovo dopolnjujejo besede župnika v Djekšah, najsevernejši točki slovenstva v Avstriji, ki je dijakom 1. letnika v izborni slovenščini zaupal svoje veselje ob dejstvu, da Slovenci na Koroškem ponovno vpisujejo svoje otroke v dvojezične šole. Narodna zavest Slovencev, ki se morajo za svoje slovenstvo odločati tako

Letošnji Mega kviz je bil v celoti zgodovinski: Rimljani na naših tleh. S kolegico Branko Zaletel Marušič, ki poučuje zgodovino, sva skupaj oblikovali načrt dela. Odločili sva se, da bomo Mega kviz reševali v dveh oddelkih 7. razreda in treh oddelkih 8. razreda. Izvajali sva ure medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in zgodovine. Učenci, ki so se sami javili, so pripravili kratko predstavitev sklopa v obliki govornega nastopa, ki je bil podprt s projekcijo. Nato smo sklop reševali skupaj, vsako vprašanje razložili, se o njem pogovarjali in skupaj poiskali rešitev. Viri za predstavitev so morali biti navedeni. Zaželeni so bili knjižni viri. Ob zaključku vsake šolske ure smo na posebni list za gesla napisali delno geslo in tako smo se postopoma bližali končnemu Mega geslu. Ob reševanju kviza so učenci utrjevali snov iz zgodovine in hkrati smo skupaj odkrili še vrsto zanimivih zgodovinskih podrobnosti. Za obisk kulturnih ustanov smo poskrbeli na šoli. Učenci 7. razreda so jih letos obiskali kar pet. Učenci 8. razreda pa tri oziroma štiri. Reševanje Mega kviza je potekalo od jeseni do spomladi. Aprila smo zbrali vse rešitve in jih posredovali Lavričevi knjižnici. Na zaključni

tekmovanje pripravljal tudi doma. Tako na pripravah kot tudi na izletu sem se imel odlično. Naučil sem se veliko, česar se drugače ne bi.

Za konec bi se rad zahvalil mentorici M. P. in staršem za ves trud in podporo. Patrik Mikuž, OŠ Draga Bajca Vipava

Sony KDL-40R455BB

Paketi TopTrio združujejo najboljšo ponudbo interneta, televizije in telefonije v ponudbi z vrsto dodatnih ugodnosti. Ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja na storitev Telekom, lahko izberite napravo iz ugodne ponudbe Telekom na obroke, že od 1€ na mesec, tablica, prenosnik, televizija, projektor ali Bon 200€.

POOBLAŠČENI PRODAJALEC

05 368 11 10

Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)

odpravi napako vsako!

KOLUMNE

Latnik 152, 4. julij 2014

Dragica Čuk Novak

Aleksander Lemut

Odprto pismo kandidatkam in kandidatom za poslanke in poslance v Državnem zboru

Slovenije definitivno ni več!?

Spoštovani!

em ena od nekaj manj kot milijon sedemsto deset tisoč državljanov naše države, ki imamo volilno pravico in bomo imeli na volilno nedeljo možnost izbirati med vami tisoč tristo dvajsetimi kandidati, ki ste se odločili izkoristiti tudi drugi del pravice. Kateri izmed vas bodo zopet ali na novo sedli v Državni zbor, je do večera druge julijske nedelje, ko se bodo zaprla volišča in začeli preštevati naši oddani glasovi, kljub številnim soočanjem na vseh TV postajah in pogostim telefonskim anketam do dokončno preštetih vseh glasov uganka. Prav tako velika, mogoče celo večja je uganka, koliko volivcev bo svojo pravico izbire izkoristilo, koliko državljanov se bo, razočaranih in obupanih, volišč izognilo v največjem možnem loku ali ostalo doma, preračunavalo položnice v strahu, kako bodo poravnali stanarino, elektriko, smeti in pisalo seznam stvari, ki si jih še lahko privoščijo, v prepričanju, da bodo tudi vedno novi obrazi, nove stranke, novi programi in obljube pozabljene takoj, ko bo volilna pogača razdeljena in karte na novo premešane. Na volitve bom odšla, teh se vedno udeležim že od moje polnoletnosti v neki drugi državi, ko so bile še obvezne. Nikdar se nisem odrekla pravici izbire. Kolikokrat sem odšla na volišče, ne vem. Možnosti izbire so bile zelo različne, kdaj večje, kdaj manjše, kdaj tudi samo potrditev. Ko bom na dan volitev obkrožila eno izmed petnajstih kandidatnih list v moji volilni enoti, bom to naredila tudi v upanju, da bo odstotek tistih, ki bodo ostali doma, čim manjši, ker nočem izbirati namesto njih.

Spoštovani kandidatke in kandidati, moja pričakovanja so zelo skromna, mogoče tudi malo utopična. Zavedam se, da se čudeži dogajajo le v pravljicah in so danes skoraj nemogoči, vse ostalo kar ima težo, je plod trdega in poštenega dela. Kot zakonodajna veja oblasti boste sprejemali zelo različne zakone, s katerimi se bodo urejale dolžnosti in pravice vseh prebivalcev naše države. Upam, da ti ne bodo polni vejic, če-jev, izjem in nekaj dovoljevali, kar je nekje drugje prepovedano ali obratno. V njemu se znajdejo le tisti, ki iščejo luknje in ovinke, ki jim omogočajo priti do zakonitih, še zdaleč pa ne poštenih ciljev. Pred nas navadne državljane isti zakoni postavljajo nepremostljive prepreke pri uveljavljanju najosnovnejših pravic, za pogumne posameznike, ki se odločijo za tožbe, dolga leta čakanja na odločitev sodišč.

Ne vem, če bo kandidat, za katerega se še nisem odločila, dobil sedež v parlamentu, vendar, ko običajno novo izvoljeni poslanci zelo radi poudarjajo, da zastopajo vse državljane, tudi tiste, ki niso glasovali zanje, in tiste, ki niso izkoristili svoje volilne pravice. Tudi v naši ustavi je to zapisano. Zavedam se, da se stvari ne spremenijo in popravijo v hipu, da je tudi najboljši rezultat največkrat le približek želenemu, vendar vseeno upravičeno pričakujem, da bo vaše delo največji možni približek prava pravičnosti. Spoštovani kandidati, to je vaša naloga, za to vas bomo pooblastili za naslednja štiri leta. Najmanj pomembno je, koliko novih in koliko starih obrazov bomo državljani videli v Državnem zboru po drugi julijski nedelji. Upam,

da ne bo med njimi takih, ki imajo med okostnjaki v omarah poneverbe, podkupnine, kraje vseh vrst, ki so ali še bodo pred kamerami zagovarjali svoja stališča na osnovi neverodostojnih argumentov, prali tuje umazano perilo z namenom, da preusmerijo pozornost od lastnih zavržnih početij, ki smo jim bili priča v preteklosti. Želim si poslancev, ki bodo znali sprejeti že nekajkrat obljubljeni zakon o finančni policiji, želim si predstavnikov, ki bodo brez težav lahko dokazovali svojo integriteto, ter s svojim delom vsaj malo približali stanje v naši državi tistemu, o katerem smo sanjali pred triindvajsetimi leti. Tudi po zaslugi nekaterih izvoljenih predstavnikov smo bili priča zakoniti kraji rezultatov našega dela in delitve nas državljanov na vaše in naše, na vseh vrst tajkunske milijonarje in maso zakonito oropanih, ki se niso znašli v labirintu zakonodaje, ki je dovoljevala vse, kar ni izrecno prepovedala. Oprostite, kdaj imam občutek, da imate nekateri kandidati težave s spominom, ker se na nas volivce spomnijo samo pred volitvami in nas prepričujete, da ste vi tisti pravi, ki poznajo vse rešitve, obenem pa pozabljate, da ste nas z vašim početjem v preteklih mandatih prav vi potisnili vanje. Upam, da se z vami našimi ponovno in na novo izvoljenimi predstavniki zopet ne bo zgodilo isto, kot mi je nekoč dejal o nekem izvoljenem predstavniškem organu tam zaposlen državljan za nedoločen čas: »Prvega pol leta gledajo vse, naslednja tri leta in pol pa dvigujejo roke za, kot roboti - vse, kar pripravimo, gre skozi, samo na pravočasna nakazila sejnin vsak mesec so pozorni vsa štiri leta«. Da je vladavina prava boljša kot vladavina kateregakoli posameznika, je neki modrec že zdavnaj povedal, mogoče smo s prihajajočimi volitvami korak bližje temu in ne nasprotju te trditve. Spoštovani kandidati, ki boste prejeli dovolj naših glasov, upam, da boste izpolnili naša pričakovanja v mandatu, ki je pred vami. Upam, da volivci ne bomo zopet dobili izbirka, kot že tolikokrat do sedaj. Sami bomo krivi, če bo tako - mi izbiramo!

Marijan Božič

»Kako se pa ti počutiš«?

o je temeljno vprašanje vsakega prijetnega sobivanja v partnerskem odnosu, družini, ožji bivanjski skupnosti ali pa državi. Partnerja gresta lahko narazen - kam pa naj gre polovica državljanov? Sprava ni pravda. Pravda kaže s prstom na drugega, je igra na zmago, v kateri sem samo jaz ali mi. Je nepresežek evolucije. V njej je poraženec vedno 'drugi' in se ga nikoli ne vpraša; kako se počuti? Delitev je prekletstvo zaprtih vrat do lastne duše, svojega bližnjega ali pa nekoga

tretjega, ki ga slučajno srečamo na ulici. »Nikoli me ne vprašaš, kako se kaj počutim!« To je glavni izrečeni ali neizrečeni očitek moškim vseh žensk tega sveta. Da nimamo sočutja, temveč samo potrebe. Tudi narodna sprava se bo dosegla na enak način. Z besedami in sočutjem. S pogumom za zaupanje. »Dober dan, drugi človek. Ali mi lahko posodiš svoje oči, da bom videl, kako me vidiš ti, in bom ugotovil, kje morda pa res nimam prav.«

li je sploh kdaj bila, se sprašujejo mnogi? In zakaj smo si jo sploh želeli in se zanjo borili? Le zakaj? Smo sploh vedeli, kakšno državo si želimo? Kakšen je bil načrt dolgoročnega razvoja? Kakšna je sploh bila naša vizija in strategija preživetja? Smo jo sploh imeli? Nismo, to je sedaj že kristalno jasno! Ostaja pa nesporno dejstvo, po prodaji Mercatorja (najboljšemu sosedu ) ostaja samo še pogorišče. Ostajajo uničene in izropane tovarne, sto trideset tisoč je nezaposlenih, vsaj dvakrat toliko ljudi živi v revščini ... Vsi se dušijo v dolgovih, državljani, podjetja, banke, občine in še največ država! Milijarde in milijarde € 'pufa'! Za hudiča no, povejte mi, kje so končale te silne milijarde?

Pa saj to ni mogoče! Če mečeš skozi okno, toliko enostavno ne moreš ' pokuriti'. Ali če rečemo drugače – 'naropati'. Vsi skupaj dolgujemo 40 milijard €, nekateri govorijo celo o 50 milijardah. Ubogi naši vnuki in vnukov vnuki. Tega enostavno ne bomo in ne moremo več nikoli vrniti. Padli pa smo v začarano spiralo obresti in zamudnih obresti. Na veke vekov bomo plačevali samo še obresti in najemali vedno nove kredite za poplačilo starih. Tujci pa nam bodo pobrali in zaplenili vse, kar ima za njih kakšno uporabno vrednost! Kot so nam sedaj praktično zaplenili Mercator. Hrvati slavijo! Pa reveži nimajo za to niti najmanjšega razloga! Res je, so še večji reveži, kot mi. Agrokor je država nad državo in od njega država nima nič. Dolgoročno pa pomeni še večjo tragedijo, kot jo

doživljamo mi sedaj. Vsi, ki poznajo in spremljajo 'dolgoročne' scenarije, so prepričani, da je Todorić le golo orodje v rokah mednarodnega kapitala. Njegova vloga je jasna, opraviti mora 'umazan posel' in združiti celoten Balkan v eno podjetje. Prezadolženo podjetje pa bo nato za 1 € padlo, kot zrela hruška v roke že sedaj znanemu kupcu. Zamenjaš table in 'divji' Balkan je tvoj. Pri nas pa divja drugačen 'divji ples'. Predvolilni! Komedija zmešnjav ali tragikomedija? In glej ga zlomka, rRavno v pravem času, čudežno in neposredno pred volitvami, se je pojavil on. Mesija in rešitelj naroda! Človek z neomadeževano preteklostjo in nadnaravno močjo. Miro Cerar, junior! Pa lepo vas prosim. Smo res lahko tako naivni, lahkoverni. Aparat te čez noč dvigne med zvezde in že naslednji trenutek neusmiljeno zmelje v prah. Lep primer za to je prav Igor Šoltes, a ne? Toda upanje umira zadnje in ljudje verjamejo. Spet in spet! Volitve za volitvami! Verjamejo, da se lahko izvlečemo in tudi sam si to od srca želim. Čeprav? No, na kongresu ZZP, ki je bil v začetku junija v Vipavi, so me zadolžili, da poiščemo primernega partnerja za skupen nastop na volitvah. Snubcev je bilo kar nekaj, vsebine pa prav nobene. Ali bolje - nobenega programa, ki bi se vsaj približal naši

viziji razvoja Primorske in Slovenije. Decentralizaciji in skladnem razvoju vseh predelov naše države. Ko pa omeniš pravičnejšo delitev javnega denarja po tretjinah med občino, državo in bodočimi pokrajinami, te pa gledajo, kot da si padel z lune. In ko omeniš, da je tako povsod po razviti Evropi, te gledajo samo še bolj 'debelo'. Da bi se odrekli enemu in edinemu bogatemu 'koritu', to pač ne gre. Ja, kje ste pa še videli, da bi se sami od sebe temu odrekli. In se nismo dogovorili, ker bi zanikali sami sebe in naše prepričanje. Vsem vam pa želim modro odločitev na volilno nedeljo, 13. julija. Da le trinajstica ne bi bila tako nesrečna, kot zna včasih biti. In seveda, da bi bil 'mesija' tokrat res mesija! Krvavo ga namreč potrebujemo!

Latnik 152, 4. julij 2014

MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO 1,99 €

0,63 €

10 rolic

1,5 litra

0,39 €

0,66 €

5,95 €

4 kg

PONUDBA VELJA DO 31. 07. 2014

Kdo je najcenejši ? 1liter

1 kg

0,17 € 1,5 litra

1,19 €

0,99 €

1 liter

1,5 litra

6,49 €/kg 400g

0,79 €

0,85 €

1 kg

400g

0,39 €

3 litre

3,33 €

NA ZALOGI SEDEŽNE IN VRTNE GARNITURE ZA VSAK OKUS!

CENTER FAMA VIPAVA

Bazar KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI V CENTRU FAMA VIPAVA

CEPILCI

TRAKTORSKI MULČARJI

BALIRNA FOLIJA SILOPAC 750

05 368 72 63 A

EŽ MR 0 A N 00 LIR 25/3 A 1 B

BATNI KOMPRESOR ABAC - A29B/50 CM3

50ltr, 2.2.kW, 10 bar

NA ZALOGI IMAMO: škropiva za varstvo vinske trte

* RIDOMIL GOLD * FORUM STAR * DOMARK * VIVANDO * COLLIS

V PONUDBI TUDI:

TRAKTORSKE 4- tonske PRIKOLICE

UGODNO SLADKOR 25 kg

VITLI

€ 6

PICA MESECA JULIJA V ČASU SP V NOGOMETU TOP PICA 2,20€ CENEJE TOČENO PIVO 0,5L 2 € 5 min PO VSAKEM GOLU 1,40€

KOLUMNE

18 Dušan Krečič Vsi na volitve!

Latnik 152, 4. julij 2014

Manja Skočir

Sokratova smrt Ker nam ni vseeno in ni drugih! Vseeno kdaj bodo.

o volitvah poslancev v evropski parlament in 'referendumu' o arhivih, 'analizam' rezultatov glasovanj in 'izpraševanju vesti' Slovencev ni ne konca ne kraja. Stranke in posamezniki neizprosne številke interpretirajo okoliščinam primerno, 'krivci' zanje so vedno »drugi«, in le redki pristajajo na dejstvo, da so 'rezultati' le odraz 'trenutnega' stanja duha Slovencev – volivcev, ki pa kar traja in traja in mu kaže še slabše. Udeležba in rezultati so samo potrditev več, tudi mojih, ugotovitev iz prejšnjih Latnikov: »Taki s(m)o!« Častilci, 'neomajni' verniki in svojih idejnih voditeljev poslušni vojaki, so 'skoraj' odgovorno izpolnili svojo državljansko in strankarsko dolžnost in oddali svoj 'narekovan' glas. 'Skoraj', ker je iz številk očitno razbrati, da tudi med njimi vera v … in disciplina plahnita. Velika večina volivcev (76 % prvič, 89 % drugič), katerih prepričanje in vera v voditelje ter njihove obljube očitno ni bila nikoli dovolj globoka ali pa je od nemoči in razočaranj že popolnoma otopela, je vrgla puško v koruzo, se odločila za bojkot - abstinenco in ostala doma. Nerazumno in neodgovorno je, da se sedaj predvsem 'abstinenti' sprašujejo, kdo je volil 'vole'. Rezultati jasno kažejo, kdo jih je izvolil in, da je samo zaradi spremembe ref. zakonodaje (20 % udeležba) Zakon o arhivih obstal . Jasno in glasno 'kričijo', da 'abstinenti' s tem, da so ostali doma ('ker nima smisla') niso niti poskusili preprečiti, da bi bil izvoljen kak 'vol' manj. Referendum je padel - ni uspel (kakor za koga) samo zato, ker je bila udeležba samo 11 in ne 20 %. Če ne, bi 66 % poslušnih 'vernikov' (cca 123.000) od 11 % vseh volivcev (1.700.000), ki so po nareku vodje disciplinirano glasovali 'proti' zrušilo zakon, napisan in sprejet za dva milijona Slovence! Ne voliti, ostati doma, pomeni dati glas tistemu, za katerega si najmanj želite, da bi bil izvoljen. Vam namenjena, za vas natiskana toda neuporabljena glasovnica šteje samo za ugotavljanje volilne (ne) udeležbe! Uporabljene (tudi neveljavne!) pa bi štele tudi za ugotavljanje, koliko glasov od tistih, ki so volili, je kateri od kandidatov za 'vola' od 'volov' tudi dobil! Tudi sam sem skeptičen do novih idej, novih strank, virtualnih programov in novih obrazov kandidatov za … Tudi sam se bojim, da bodo novi obrazi samo napovedovalci, kot

izvoljeni … pa ne uresničevalci za naš obstoj nujnih sprememb. Tako zelo dvomim, da sem celo zapisal, da bomo izvolili le PRTIČKE namesto SERVET! Toda prav zato, še tako razočaran in zaskrbljen, ne bom nikoli odklonil (ne izkoristil) edinega 'orožja', s katerim lahko v parlamentarni demokraciji kot posameznik aktivno sodelujem. Pravico do glasu – glasovnico na volišču (tudi če glasu vpijočega v puščavi) sem in bom vedno izkoristil. Volilni abstinenti in zagovorniki bojkota volitev ali zaradi malodušja ali vseenosti, sebi in vsem enako mislečim in čutečim, tistim, ki gremo na volitve, delate medvedjo uslugo. Dajete glas in moč manjšini 'glasujete za' za večino volilcev nesprejemljive rešitve, za najmanj prijazno državo in … Postavljati (junačiti) se pred enako ali drugače mislečimi sosedi, znanci in sodelavci z bojkotom volitev in utemeljitvijo, da vam za to državo 'dol visi', ni samo neumno - je do vseh, ki volimo, tudi neodgovorno. Da ste ji pokazali hrbet- rit, se država (tisti pri koritu) ne sekira! Ker se ji s svojim glasom niste uprli, bo tam ostala in še lažje in samo z njenimi rešitvami prišla za vami, v vaše življenje, podjetje, med sosede. Tiste, ki volimo, ste 'abstinenti' pustili na cedilu, naš glas bo brez vašega šibkejši, vaše 'dolvisenje' je za državo jalovo. Ne verjamem, da vam 'dol visi' za vse enako ali tudi drugače idejno opredeljene, misleče in prizadete in le malo manj razočarane (so)državljane. Pojdimo na volitve! Glasujte po svoje. Nič lažjega, če ste vsemu navkljub odločeni in opredeljeni. Za svojo stranko in svojega kandidata . Tudi če že leta dokazuje, da vas je izdal in da je 'vol'. 'Vernikom' je lahko. Manj vernim, skeptikom in dvomljivcem, vsem, ki se počutijo izdani in izigrani in izgubljajo ne glede na zmagovalca, je veliko teže. Volite po lastni pameti. Če nočete starih, volite nove. Tudi samo zato, ker so novi in si upajo kandidirati za izvolitev med stare 'vole'. Ker in če vam je res vseeno in nimate svojega kandidata, stavite na nove, mlajše, na tiste, ki jim v javnomnenjskih raziskavah najbolje kaže. Več glav več ve in s pomočjo še koga, ki to bere in enako misli, se lahko posreči. Tudi z vašim glasom se bomo znebili katerega od starih in ostaja nam upanje, da novi upraviči zaupanje. V najslabšem primeru in vam je res vseeno, vzemite glasovnico, lepo jo prepognite in odvrzite v skrinjico. Glasovali ste, na glas, oprijemljivo in števno dokazali, kako vseeno vam je. Vaša glasovnica bo neveljavna. 76 % ali 89 % neveljavnih glasovnic (teoretično) bi imelo neprimerno večjo težo kot le 24 % ali 11 % (slaba) udeležba. 'Volom', ne samo na glasovnicah, bi to dalo misliti. Samo z množično udeležbo, odločitvijo za nove - druge ali nikogar lahko dosežemo, da bo s starim prej ali slej, na edini sprejemljiv - demokratičen način, konec.

»Zato pa – dokler se mi ne utrga poslednji dih iz prsi in bom še pri moči, ne bom nehal filozofirati in vas opominjati ter osvetljevati resnico vsakomur, kogar bom srečal.« Za časa svojega življenja je bil Sokrat hudo sporen Atenčan – občudovan od svojih učencev in trn v peti vseh ostalih. V svojem neusmiljenem zanikanju udobnih samoumevnosti in klišejev je svoje sogovornike peljal tako daleč, da so naposled izgubili tla pod nogami in se zgroženi zazrli v ničevost svojih stališč in prepričanj. Sokrat je svojevrsten nihilist, ki sesuva mite, razblinja dogme in smeši stereotipe tako dosledno, da človeka naposled golega in bosega pripelje do krutega in mrzlega uvida v lastno nevednosti, ki nikakor ni bil tolažilen, a toliko bolj osvobajajoč. A svoboda ni samo nevarna, ampak se le zelo redkim zdi nekaj dosega vrednega. Velika večina jo občuti predvsem kot bolečo destrukcijo povsem udobnega dogmatizma. Trije veliki dogmatiki in 'kvazimodreci', ki jim je filozof neskončno najedal – pesnik Melet, politik Anit in govornik Likon - so proti sedemdesetletnemu starcu vložili tožbo, obsojajoč ga treh zločinov: kvarjenja mladine (ki je zaradi prej omenjene Sokratove težnje po izničenju dogmatizma začela dvomiti v avtoriteto in podobno kot Sokrat postavljati nevarna vprašanja); ateizma in politične destrukcije oz. spodjedanja trdnosti atenskega polisa. Sokrata so želeli utišati, zato so zahtevali, naj se pred sodiščem odpove filozofiji, sicer bo izgnan ali usmrčen. In kaj je na to rekel Sokrat? »Če me oprostite ali ne, jaz svoje poti ne zapustim, pa ko bi mi pretila stokratna smrt!« Sokratovi zadnji dnevi - od prihoda na sodišče do izvršitve smrtne obsodbe - so mojstrsko prikazani v treh Platonovih delih - v Apologiji, Kritonu in Faidonu. Apologija (v grščini 'apologia' pomeni zagovor oz. obramba) je popis Sokratovega zagovora pred petsto atenskimi porotniki in je verjetno najslavnejši opis sodnega procesa v zgodovini književnosti. Ker Sokrat ne zagovarja le samega sebe, ampak tudi filozofijo kot tako, je to Platonovo kratko besedilo eno najpomembnejših filozofskih tekstov sploh, ki ga na tem mestu nočem obnavljati ali razlagati, ampak vam ga kot absolutno obvezno čtivo priporočam v branje. Genialnost Sokratovega zagovora je v njegovi dvoumnosti.

Že samo dejstvo, da Sokrat sodnikov ne naslavlja s 'spoštovani sodniki', ampak samo z 'gospodje', daje slutiti, da se pravda odvija pred tribunalom Resnice, ki je edini sodnik. Potemtakem Sokrat ni obtoženec, ampak tožnik, ki obtožuje svoje tožitelje in uči svoje sodnike. »Vse življenje mi je bila najlepša priprava na obrambo,« pravi in v svojem zagovoru ne poskuša zbujati sočutja, laskati občinstvu ali se prilizovati sodnikom. Ne išče izgovorov in opravičil, ampak suvereno in ganljivo, v slabi uri, ki mu je na voljo, počne tisto, kar je počel vse življenje in za kar je povsem prepričan, da je edino prav – svoje rojake budi iz duševne otopelosti in lenobe ter jih kliče k modrosti in plemenitosti. Sokrat je na tem bojnem polju neomajni vojščak, ki ne popusti niti takrat, ko bi si z majhnim kompromisom lahko rešil življenje. Sodniki so bili namreč pripravljeni sprejeti kazen, ki jo bo za svoje pregrehe predlagal on sam, če se jim bo zdela primerna. In kaj je hotel sam sebi naložiti Sokrat za to, »da si svoj živi dan ni privoščil miru in pokoja? Da mu ni bilo mar dobrin, za katerimi se večji del ženejo ljudje? Da se ni menil za politiko, ker se je imel za preveč poštenega, da bi se spuščal v te vrste dejavnosti? Da je slehernega med Atenci skušal pregovoriti, naj ne skrbi toliko za gmotne dobrine, kolikor za čim večjo duhovno in moralno popolnost?« Seveda ne kazni, ampak nagrado! In to tisto nagrado, ki so jo deležni največji med največjimi – atenski olimpijski zmagovalci – namreč brezplačne obroke

v atenski mestni hiši. In to je bila seveda kaplja čez rob, predrznost, ki ga je naposled stala življenja, saj ga je večina porotnikov spoznala za krivega in ga obsodila na smrt. Malo pred usmrtitvijo, sredi noči, pride prijatelj in učenec Kriton v učiteljevo zaporniško celico z nadvse dobrimi novicami: stražar spi, denar je zbran, konj je osedlan – skratka, vse je pripravljeno za Sokratov pobeg. In čeprav Kriton ponuja na videz tehtne argumente za beg, bo častilec Resnice in Pravice spet prepričljivejši. Mar naj se s sramotnim pobegom odreče načelom, ki jih celo življenje zagovarjal? Mar ni smrt v primerjavi s krivičnim dejanjem nepomembna? Mar ne bi s svojim pobegom naredil krivice skupnosti, ki ga je obsodila na smrt, ter izničil zakone in ustavo polisa, ki morajo biti absolutni, sicer je bolje, da jih ni? Krivica je krivica, vedno je slaba in vedno sramotna. Kako naj pridiga pravičnost nekdo, ki svoje

besede zanika z lastnimi dejanji? Mar ne bi ta pobeg izničil, umazal, poteptal in osiromašil vsega Sokratovega življenja in njegove filozofije? Kdo bi resno jemal učitelja, ki eno govori in drugo dela? Ker ni smrt najhujše, kar lahko doleti človeka, ampak krivica, ki jo prizadene skupnosti, na koncu dialoga Kriton sam poklapan zapusti jetniško celico svojega učitelja. Veliki finale je dialog Faidon, katerega tema seveda ne more biti nič drugega kot smrt, oziroma tisto, kar ji utegne slediti. Od življenja poslavljajoči se Sokrat tolaži svoje prijatelje, ki bodo priča njegovi usmrtitvi tako, da jim ponuja argumente za nesmrtnost človeške duše. Tik pred usmrtitvijo se sledeč starogrškemu običaju okopa in poslovi od jokajočih otrok in žene. Kriton predlaga, naj se pred smrtjo udeleži še pojedine s prijatelji, a Sokrat ve, da bi se z oklepanjem in varčevanjem življenja, ki mu nima več nič dati, le osmešil. Zato mu prinesejo čašo trobelike in mu razložijo učinkovanje strupa: najprej mu bodo odrevenele noge, nato mu bodo postopoma omrtvilo celo telo. Jasnih lic in brez strahu Sokrat sprejme čašo smrtonosnega napoja, poprosi bogove, naj se njegova pot iz tega na oni svet srečno izteče, in jo mirno in preudarno izpije. Glasni jok in očitni obup njegovih prijateljev in učencev vznejevolji sicer mirnega Sokrata, saj kazi visoka načela njegove etike, po katerih »je treba življenje skleniti med pobožnim molkom«. Ko strup opravi svoje, Sokrat leže in v zadnjih izdihljajih izreče znamenite poslednje besede: »Kriton, Asklepiju smo dolžni petelina. Skrbi, da ga dobi in nikar ne pozabi.« Nadvse čudna želja, če seveda vemo, da je bil Asklepij bog zdravilstva, kateremu so Grki ob ozdravitvi v zahvalo darovali petelina. Se Sokrat zahvaljuje Asklepiju za trobeliko, ki ga bo pokončala? Hoče reči, da je življenje bolezen, katere edino zdravilo je smrt? Ali pa gre le za njegovo poslednjo ironično izjavo: Atenci – jaz sem bil vaša bolezen! Zdaj, ko ste me spravili s sveta, ste končno zdravi. Blagor vam. Če sem bil jaz edina bolezen, ki je razjedala vaš prelepi polis, ste naposled rešeni in Asklepij naj dobi svojega petelina! Na Kritonovo vprašanje, ali ima še kakšno drugo željo, Sokrat ne odgovori več. Jokajoči prijatelj mu sklene usta in zatisne oči. »Takšen je bil konec našega prijatelja, moža, ki je bil – to smemo mirno reči – med vsemi, kar smo jih tedaj poznali najboljši, najrazumnejši in najpravičnejši.« Najbrž je nesmiselno poudarjati, kakšen škandal in kakšna krivica je bila Sokratova smrt, saj je to jasno tako nam, kot je bilo povečini tudi takratnim Atencem. Predvsem pa je bilo jasno samemu Sokratu. Zato ni ganljiva samo njegova ljubezen do lastnega poslanstva, ampak tudi njegovo stoično, nadčloveško soočenje s smrtjo. A ta mučeniška smrt odpira usodno vprašanje: umoriti Sokrata pomeni umoriti utelešenje najčistejšega bistva filozofije, pomeni poskus usmrtitve filozofije same. Je filozofija tako nevarna, da jo bodo tisti, ki je ne morejo, ali nočejo razumeti, vedno poskušali umoriti?

RAZNO

Latnik 152, 4. julij 2014

Prevajalci soglasno za Priimki pod Čavnom (4) - Bratina boljši jutri

Zelo pogost primorski priimek Bratina ima svojo korenino, ki gre najgloblje v preteklost, v vasi Stomaž. Natančneje v zaselku Bratini. Med vsem priimki pod Čavnom je prav Bratina verjetno najstarejši priimek, saj ga prvič najdemo zapisanega okoli daljnega leta 900. Za celo stoletje je starejši celo od Brižinskih spomenikov, prvega slovenskega besedila v zgodovini.

Foto: Marko Horvat

prekernih razmerah na trgu dela govorimo, ko so delavci na trgu prepuščeni negotovim razmeram brez dolgoročne varnosti, nimajo osnovnih delavskih pravic, niti gotovega plačila. Prekernost se danes širi tudi v panoge, ki so še do nedavnega zagotavljale stalne oblike zaposlitve, v največji meri pa zaznamuje kreativne poklice, kot so na primer arhitekti, novinarji, oblikovalci in navsezadnje - prevajalci. In ravno mladi, ki delajo v teh in podobnih panogah,najmočneje občutijo vse slabosti, ki jih prinaša tovrstna (ne)urejenost trga dela: predolge delavnike, negotova plačila, neplačane bolniške odsotnosti in večen strah pred izgubo dela. Skupina mladih jezikoslovcev se je odločila, da se takšnim pogojem postavi po robu, zato je ustanovila zadrugo, v okviru katere lahko člani združeno nastopajo na trgu in se borijo proti razmeram, ki jih narekuje čas. Pisan nabor jezikov je od aprila doma

v Prevajalski zadrugi Soglasnik, ki združuje 15 mladih prevajalcev iz cele Slovenije, starih od 25 do 35 let. Do sedaj so na trgu delovali samostojno, prva prevajalska zadruga v Sloveniji pa jih je v umetnosti zlaganja besed združila in tesno povezala. Da bodo ustanovili ravno zadrugo, so sklenili zato, ker takšna pravna oblika omogoča prostovoljno združevanje po načelih družbene odgovornosti, demokratičnosti, odprtosti, enakosti in skrbi za druge. Vse te vrednote bi v običajnem podjetju s togo in hierarhično strukturo namreč težje uresničevali. Poleg tega, da želijo prevajalskemu poklicu povrniti dostojanstvo, so se v duhu skrbi za družbeno okolje odločili nameniti 4 % vseh svojih prihodkov v poseben sklad, ki je namenjen med drugim brezplačnemu jezikovnemu izobraževanju različnih ranljivih družbenih skupin. Sporočilo Soglasnika je torej jasno: znanje naj spet postane vrednota,skrb za sočloveka pa merilo prihodnosti trga dela.

www.soglasnik.si info@soglasnik.si

+386 40 816 675

Veliko soočenje kandidatov za državnozborske volitve 08. julija ob 20h

Civilna iniciativa Čaven vabi na veliko soočenje vseh kandidatov za nove poslance slovenskega parlamenta iz volilne enote Ajdovščina in Vipava. Soočenje bo v kinodvorani v Ajdovščini. Soočanje je namenjeno predstavitvi vseh kandidatov in vprašanjem iz publike.

Večer vodi: Tino Mamić, novinar in zgodovinar.

Medijska sponzorja: časnik Latnik in radio Robin.

Rodovnik ene od stomaških rodbin Bratina, ki sega vse do leta 1615.

ratina je staroslovansko žensko ime. Prvič zapisanega ga najdemo v Štivanskem rokopisu ali Čedadskem evangeliju. Gre za evangelij, v katerega so se vpisovali romarji v starem romarskem svetišču Štivan na izviru reke Timave. Danes je to etnično slovenski del obale v bližini Tržiča (it. Monfalcone), ki je leta 1954 postal del Italije. Tako kot reka, ki v resnici izvira več deset kilometrov daleč v notranjosti Primorske, so tjakaj romali slovenski kmetje s Krasa, Brkinov in Vipavske. Nekje v devetem ali desetem stoletju je bila tam tudi romarica z Vipavskega po imenu Bratina. Duhoven, benediktinec, je njeno ime vpisal na rob evangelija: Brazena. Ta starodavna prva omemba imena (priimka) Bratina je nekaj posebnega, saj je zapisanih slovenskih besed v tistem času zelo malo. Nastal je v najstarejšem samostanu na slovenskih tleh, ki so ga v 7. stoletju ustanovili benediktinci. To je bilo središče, iz katerega se je širilo krščanstvo med Slovenci tudi daleč v notranjost dežele. Štivanski spisek 1500 imen je skupaj s salzburškim spiskom najstarejši zapis v slovenskem jeziku. Brižinski spomeniki so namreč nastali šele po letu 927. Med romarji so bili tudi Slovani iz drugih dežel (Hrvati, Srbi, celo družina bolgarskega kralja), zato je Štivanski spisek tudi mesto prvega hrvaškega zapisa. O ženskem imenu Bratina je že leta 1860 v knjigi pisal znani slovenski slavist, ki ima svojo ulico na Dunaju, Fran Miklošič. Leta 1235

je namreč našel vpis Bratona. To je druga omemba tega imena. Priimek Bratina je nastal iz imena zaselka Bratini pri Stomažih, le-ta pa iz alpskoslovanskega ženskega imena Bratina. Naglas je na samoglasniku I, ne pa na prvem A, čeprav mnogi tega ne vedo. Kot ugotavlja znani jezikoslovec Pavle Merku, gre za vpliv hrvaščine in srbščine ali naglaševanja, ki je običajno med tržaškimi Slovenci. Pomen besede je gotovo treba iskati v korenu brat. Merku pravi, da gre verjetno za ‘’družino bratovega sina’’ ali ‘’bratovo družino’’. Pa tudi, da je priimek nastal na enak način kot priimki Bratovič, Bratkovič, Bratolič,

Peter Bratina iz Kamenj pa ugotavlja, da utegne priimek imeti kaj skupnega s staroslovansko besedo za vaško skupnost, ki se glasi bratinja. Priimek Bratina je med precej pogostimi slovenskimi priimki, ki ga v državi nosi več kot 720 ljudi. Čeprav več kot polovica Bratinov živi na Goriškem, pa jih najdemo vsepovsod. Na Primorskem onkraj državne meje, v zamejstvu, jih živi okoli 30. Veliko se jih je tudi razselilo po vsem svetu. Znanih ljudi s priimkom Bratina je preveč, da bi jih lahko na tem mestu našteli. Ker gre za zelo raziskan in razvejan priimek, bo o njem govorila tudi knjiga, ki jo

Poročni zapisnik iz leta 1780, ko sta se vzela Andrej Bratina, sin Franca Bratine iz Stomaža 35 in Terezija Rustja, hči Andreja Rustje iz Skrilj.

Bratož, Bratuž, Bratoš in Bratužničič. V štajerski različici pa je takega izvora tudi priimek Bratovšek, ki ga nosi odhajajoča predsednica vlade. Beseda brat z večalno končnico –ina lahko pomeni tudi velikega ali hudobnega brata, domneva Merku. Teolog, urednik in publicist Pavel

za tisk v naslednjem letu pripravlja založba Adam. V tej rubriki predstavljamo nekaj značilnih priimkov, ki jih nosijo ljudje pod Čavnom. Rubriko pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, ki izdeluje tudi družinska drevesa po naročilu (www.tinomamic.eu).

Hiše v zaselku Bratini pred skoraj dve sto leti

Pink ponk s staro hišo mladih ali kar tako glede velikih načrtov g. župana (upam v odhajanju) Gospod župan, čestitam k srečni pridobitvi obetajočega koristnika prostorov bivšega mladinskega doma v vojašnici v Ajdovščini. Verjamem, da bo odličen predstavnik ajdovskih obrtnikov, industrijalcev in oh ter sploh privatne iniciative, ki naj bi jo vi, po besedah, izrečenih nekoč ob prošnji moje ustanove Goriškega muzeja, tako željno podpirali in čakali, da se bo pojavila. Upam tudi, da mu boste, preden se bo vselil v te prostore, vsaj zasteklili in popravili okna, skozi katera veselo zamaka. To so si seveda vsekakor zasluži, saj je obetajoč predstavnik ajdovskega razvojnega gospodarstva in bo ime naše občine ponesel, če ne v svet, morda vsaj čez meje občine. S spoštovanjem, Drago Sedmak

DRUŠTVA

Latnik 152, 4. julij 2014

Bazen tudi za socialno Zdravstveno letovanje otrok na ogrožene otroke Debelem rtiču Zavod za šport Ajdovščina bo letos že peto leto zapored otrokom iz socialno šibkejših družin, ki jih je predlagal Rdeči križ Ajdovščina, omogočil brezplačne obiske letnega bazena čez celo sezono.

zadnjih petih letih je zavod brezplačno kopanje omogočil 140 socialno ogroženim otrokom. Otroci so imeli tri krat tedensko cel dan brezplačni vstop. Ker so bili otroci mladoletni, so imeli prost vstop tudi starši. Predsednica RK Veronika Kodrič je direktorju Zavoda Urošu Pintarju

izročila zahvalo 24. junija, ko je bil na bazenu dan odprtih vrat. Zavod je tudi sicer izredno družbeno odgovoren. Tako nam brezplačno odstopijo prostore Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina, organizirajo dobrodelne akcije, kot je Dobrodelni zumba maraton ipd.. Irena Žgavc

Modri val v CIRIUS-u Konec maja se nam je približalo poletje. Ob zvokih klarineta, trobente, kitare, bobna, kontrabasa in seveda harmonike smo plesali in peli na modrih valovih.

V Rdečem križu Ajdovščina vas vabimo, da se nam pridružite na zdravstvenem letovanju otrok in šolarjev na Debelem rtiču od 21. do 28. julija 2014. Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič je edino obmorsko zdravilišče za otroke v Sloveniji. Dokazani so številni pozitivni učinki elementov iz morskih rastlin in morskega blata na kožo ter zdravilni učinki morske klime.

troci bodo nastanjeni v mladinskem domu, imeli bodo zagotovljen polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgojitelja in 24 urno zdravstveno

Košarka in dobrodelnost

mesecu maju smo, kot večina košarkarskih klubov po Sloveniji in tudi

nsambel Modri val nas je spomnil, da se bližajo brezskrbne počitnice - in morje. S smehom na licih, veselo pesmijo na ustih in s poskočnimi nogami smo skupaj z njimi našo šolo spremenili v poskočno polko, prijateljski valček in iskreno veselje. Prav vsi, otroci, mladostniki in zaposleni v našem Centru, smo z

Modrim valom preživeli enkratno popoldne. Spomin na njih pa nam bo še dolgo igral po hodnikih. Najlepše se jim zahvaljujemo, da so se odzvali povabilu in nas obiskali. Verjamemo, da so tudi oni ob nas postali po srcu še mlajši in drugačni, prav tako kot smo mladi in drugačni mi. Adrijana Lampe Mikuž

Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

Keramika Fikus s.p.

KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo Keramika Fikus se nahaja na koncu Ajdovščine (pred krožiščem za Vipavo)

v zamejstvu, izvedli dobrodelno akcijo - skupaj s KK Vipava smo zbirali hrano, oblačila in obutev,

posteljnino, čistila ter higienske potrebščine za ljudi, ki so v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški po katastrofalnih poplavah ostali brez vsega. Pred telovadnico OŠ Šturje smo v soboto, 24. maja, bili prijetno presenečeni, da so tudi v Ajdovščini in okolici ljudje, ki jim ni vseeno. Klubski kombi, ki je bil pripravljen za prevoz, je bil absolutno premajhen – darovanega se je v dobrih treh urah nabralo skoraj 3 tone, kar je preseglo vsa pričakovanja. Velika hvala vsem dobrim ljudem, ki ste darovali! KK Ajdovščina, foto Jan Zavrtanik

Ajdovščina z občutkom do sočloveka Bosna in Hercegovina in Srbija sta državi, ki sta zaradi poplav in zemeljskih plazov utrpeli veliko škode. Veliko ljudi je izgubilo domove v par minutah, sekundah. Ostali so praznih rok brez hrane, higienskih potrebščin, vode in pripomočkov za vsakdanje življenje.

Novo v Ajdovščini TOVARNIŠKI OUTLET KERAMIČNIH PLOŠČIC

RAZPRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC

pomoč. Skrbniki jim bodo pripravili bogat animacijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notranjem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo. Poleg plavanja jim

bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površinah in igriščih (novem nogometnem igrišču, odbojkarskem in košarkarskem igrišču, trim stezi itd.), ter ustvarjalne delavnice, zabavni večeri ali izleti v bližnjo in daljno okolico. Za otroke bo organiziran avtobusni prevoz do in iz Debelega rtiča, prav tako bodo imeli urejeno nezgodno zavarovanje. Cena letovanja znaša 80 oz. 90 evrov, odvisno od socialnih razmer v družini. Potrdilo starši pridobite pri otrokovem zdravniku. Letovanje subvencioniramo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Občini Ajdovščina oz. Vipava in OZRK Ajdovščina. Za kakršna koli vprašanja smo vam vedno na voljo na telefonski številki 05 366 4930 ali 051 430 722 oziroma nam lahko pišete na ajdovscina.ozrk@ozrks.si. Lepo vabljeni! Irena Žgavc

b vsem tem so ljudje iz celega sveta stopili skupaj, predvsem so se pri tem

izkazale evropske države, med katerimi je tudi Slovenija. Prebivalci Slovenije so za prizadete v poplavah zbrali več sto ton stvari, ki so jih s pomočjo prostovoljcev prepeljali na prizadeta območja. Islamska skupnost v republiki Sloveniji je pod okriljem Muslimanskega humanitarnega društva Merhamet sodelovala pri različnih akcijah in pomagala z več kot 120 tonami humanitarne pomoči. Pri tem so sodelovali tudi Ajdovci, ki se lahko pohvalijo, da so pod okriljem svojega džemata (enote Islamske skupnosti v RS) poleg najnujnejših potrebščin

prizadetim ljudem pomagali tudi finančno. Za zelo majhno mesto, kot je Ajdovščina je zelo pohvalno, da so za prizadeta območja zbrali več tisoč evrov denarnih donacij. Akcija zbiranja v džematu Ajdovščina še vedno poteka, člani Islamske skupnosti zbirajo denarna sredstva, ki jih bodo izročili eni ali več družinam, ki so utrpele škodo. Stvari se na Balkanu počasi stabilizirajo, mi vsi skupaj pa upamo, da tovrstne pomoči ne bodo več potrebne. Emina Čibukčić, Arifa Halilović

DRUŠTVA

Latnik 152, 4. julij 2014

Kjer se spajata mirni Jadran in divji Velebit

Paklenica Bilo je sredi noči ali za jutranje tipe zgodnje jutro 24. maja 2014, ko smo na ajdovski avtobusni postaji napolnili manjši avtobus in se odpeljali na pot. Naš cilj je bil tokrat Nacionalni park Paklenica, kjer se spajata mirni Jadran in divji Velebit. Sončni vzhod nam je na poti odkrival čudovite zalive vzdolž jadranske magistrale.

ar precej dremavi smo še bili, ko se je avtobus ustavil v Starigradu, natančneje na izhodišču v Veliki Paklenici. Vreme in čudovita narava sta nas spodbudila, da smo kar hitro vzeli pot pod noge in se vztrajno vzpenjali po kamnitem pobočju. Sonce je za ta čas močno pripekalo, zato nam je naš prvi cilj prišel še kako prav. Špilja Manita peć je 175 metrov dolga podzemna jama s kapniki na zahodnem pobočju kanjona Velika Paklenica. V spomin se nam je vtisnila po čudovitih kapniških umetninah, pa tudi lepo ohladila nas je. Spustu do kanjona je sledil vzpon na Crni vrh (1110 m). Dobro označene strme steze skozi gozd kar ni hotelo biti konec. Utrujenost je bila na vrhu pozabljena ob lepem razgledu

na Velebitski kanal na eni ter velebitske vrhove na drugi strani. Čakal naš je še spust do Ivančevega doma, kjer smo se okrepčali, odpočili in prenočili. Zgodaj zjutraj naslednjega dne je prva skupina krenila na daljšo pot na Vaganski vrh (1757 m), najvišjo točko Velebita. Druga skupina se je nekoliko pozneje podala na Anića kuk, ki nas je s svojimi borimi 720 metri presenetil. Potrebnih je bilo kar nekaj plezalnih spretnosti, da smo na vrhu lahko uživali ob čudovitem razgledu na morje in otoke na eni, ter gore na drugi strani. Še previden spust v dolino in že smo se lahko ohladili v morju. Ko se nam je na obali pridružila še druga skupina, smo se prijetno utrujeni odpeljali proti domu. Na poti nazaj so se v naše misli pogosto prikradli utrinki spominov na čudoviti samotni svet južnega Velebita in na neverjetne prvinsko ohranjene naravne lepote z le rahlim pridihom dela človeških rok. Marta Benko

Dolgo vroče poletje za Ipavsko Z Zborjenjem 19. junija 2014 v Novi Gorici, kjer se je Komorni zbor Ipavska odzval prijaznemu vabilu na koncert z Goriškim komornim zborom, so ipavci zaokrožili pevsko sezono, ki pa še zdaleč ne diši po počitnicah. Dolgo vroče poletje ne bo ležerno, pač pa zelo delovno. poletje pa so gostili v Vipavski dolini ženski pevski zbor iz Litomeřic. Od takrat se je ipavski glas razširil do pravih ušes in raziskovanje Češke ter širjenje glasbene kulture sta se na pobudo čeških organizatorjev spletla v venček zanimivih gostovanj in novih prijateljevanj. Družba pevcev in pripadnost skupini so nekaj lepega in nujnega, da zbor deluje kot celota, da se v interpretaciji pesmi zlije v eno in da

ripravljajo se na tekmovanje v Arezzu, ki bo konec avgusta, in tudi koncerti čez poletje so usmerjeni v petje tekmovalnega programa. Na tekmovanju se bodo predstavili tako z ljudsko pesmijo kot s sakralnim programom. V kategoriji B – polifonija bo Ipavska zapela v kategoriji Voci miste z obvezno skladbo G. P. da Palestrine Sagittae potentis acutae, Čopijevo Salve Regina in Inclina Domine J. Verhulsta. Izbrali so tudi kategorijo glasba 20. stoletja in ljudska pesem, kjer bo zagotovo svojevrstna poslastica ljudska Rozijanska citira. Sicer pa so v začetku junija, med 6. in 8., ipavci gostovali v Jihlavi na Češkem, na 57. Festivalu zborovske umetnosti (FSU). Z veseljem

so se odzvali povabilu organizatorjev FSU, Agenciji NIPOS Artama iz Prage pod pokroviteljstvom češkega Ministrstva za kulturo in kot gostujoči zbor predstavili Slovenijo s svojim raznolikim programom sakralnih in narodnih pesmi. Festival z dolgoletno tradicijo združuje tekmovalni del, kjer se predstavljajo najboljši češki zbori, ter drugi del, kjer se izvaja tudi glasba novejših del čeških skladateljev. Na zaključnem večeru se vsako leto predstavijo tudi gostje iz tujine, letos je to bila Ipavska in zbor iz Romunije. Češka je Ipavcem tudi sicer blizu - decembra 2012 so sodelovali na tekmovanju v Pragi, kjer so prejeli zlato priznanje za izvedbo skladbe češkega skladatelja Petra Ebna Salve Regina. Lansko

sledi toku ter glasbenim občutjem dirigenta, kar je nekaj enkratnega in neponovljivega. Doživite glasbo Ipavske tudi vi na prihajajočih poletnih koncertih: 2. julija v cerkvi svetega Danijela v Dornberku, 16. avgusta. na samostojnem koncertu v Vipavi (prireditve Imago Sloveniae) in 22. avgusta. na Opčinah. Ipavska , Foto: Ipavska na Češkem

KULTURA

Pod modrim nebom – že osmič

Poletno srečanje pevskih in ostalih društev, včlanjenih v Zvezo kulturnih društev Ajdovščina, imenovano ‘Pod modrim nebom’, ki je nastalo pred osmimi leti kot nekakšen protest na rušenje kulturnega doma v Ajdovščini, je poleg opominjanja na nujnost kulturnega hrama, preraslo v pomemben kulturni dogodek, ki se ga udeleži vsako leto več kulturnih društev.

Anike so Pod mopdrim nebom nastopile prvič

etošnja prireditev, ki smo jo z ustaljenega termina konec avgusta prenesli na sredino junija, saj je bila taka želja večine društev, ki so s tem srečanjem zaključili letošnjo sezono in se podali na zaslužene počitnice, je potekala v Šmarjah. V idilični vasici tik ob vaški cerkvi sta Zveza kulturnih društev Ajdovščina in domače kulturno turistično društvo Vinoreja pripravila prijetno sobotno popoldne, ki se ga je udeležilo kar 15 društev. Na stojnicah so se nam predstavile domače žene s svojimi izdelki in društvo POC iz Ajdovščine, ki nam je predstavilo svoje izdelke iz gline. Predstavila se nam je dramska sekcija društva upokojencev Zarja z nadvse duhoviti skečem, najštevilčnejši pa so zopet bili razni pevski sestavi, ki delujejo v občini Ajdovščina. Svoje pevsko znanje, ki je na zelo zavidljivem kakovostnem nivoju, so nam predstavili: moški pevski zbor Janez Svetokriški Vipavski Križ, ženski pevski zbor Večernica Ajdovščina, moški pevski zbor Vinograd Vrtovin, mešani pevski zbor Angelski spev Otlica, pevska skupina Zarja pri Društvu upokojencev Ajdovščina, mešani pevski zbor Primorje Ajdovščina, oktet Sotočje Črniče, kvintet Anike Črniče,

vokalna skupina Grlica Budanje, moški pevski zbor Napev Batuje, ženska vokalna skupina Plejade in moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina. Posebno doživetje pa so nam pripravili krajani Lokavca, ki so se nam ob spremljavi godalnega orkestra glasbene šole Vinka Vodopivca predstavili s spevoigro ‘Ostani zdrava, moja Vipavska’. Da Ajdovščina potrebuje kulturno dvorano, Šmarje pa vsaj skromen dom krajanov, se je pokazalo tik pred koncem prireditve, ko se je na kar številčno občinstvo in nastopajoče vsul

dež. Prireditveni prostor, ki so ga res lepo pripravili domačini, ga okrasili z rožami, v ozadju pa je kot kulisa služil pogled na šmarske ‘gase’, smo hitro zamenjali in se preselili v cerkev, kjer smo prireditev dokončali. Žal so bili žrtev selitve krajani Lokavca, ki nam kot zadnji nastopajoči, zaradi omejenih tehničnih možnosti, niso mogli predstaviti svoje spevoigre v celoti in so se omejili le na določene glasbene dele, ki so bili izvedljivi tudi na majhnem in neozvočenem prostoru. Kljub okrnjenosti pa so s svojo predstavo navdušili številno občinstvo. Skoraj dvesto petdeset nastopajočih se je po prireditvi napotilo v gasilski dom, kjer se je druženje, ob prijazni pogostitvi domačinov in kozarčku, zavleklo v pozne večerne ure. Hvala vsem udeležencem, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da pestro predvsem pa številčno kulturno dogajanje v občini resnično potrebuje in zasluži svoje prostore. Veseli smo, da so prireditev ‘Pod modrim nebom’ vzeli za svojo. Največja zahvala pa gre neutrudnim domačinom iz društva Vinoreja, ki so se resnično potrudili, da smo se vsi v Šmarjah prijetno počutili. Marjan Krpan

Latnik 152, 4. julij 2014

Večer pod Čavnom v Budanjah

Knjižna prvenca dveh sošolcev V Budanjah sta se predstavila dva domača avtorja, Aleš Praček in Tino Mamić, ki sta skorajda istočasno iz tiskarne dobila svoji prvi knjigi. Nekdanja sošolca (iz paralelk, če smo natančni), ki sta imela valeto na ajdovski osnovni šoli prav v teh dneh pred 27 leti, sta napisala knjigi, namenjeni širši publiki.

leš Praček, ki je diplomiral iz kmetijstva in magistriral iz varstva naravne in kulturne dediščine, je tri leta pisal zgodovino Slovencev v obliki poljudne zgodbe. Pristop, ki je na zahodu precej bolj udomačen kot v Sloveniji, pripoveduje zgodovino na način, da pritegne tudi povprečnega bralca. Rokopis knjige je ponudil štirim založbam, poznavalci pa so mu napovedali, da mu tega nihče ne bo izdal. A vsebina je ljubljansko založbo Buča prepričala, da jo je založila in izdala. »V slovenski zgodovini je ogromno zanimivih stvari, ki zanimajo vsakogar,« je na predstavitvi knjige ‘Bilo je nekoč, resnično kot zdaj’ povedal Praček.

Mali formati s Sinjega vrha v Lični hiši Petindvajset umetnikov iz osmih držav, ki je od ponedeljka 23. junija ustvarjalo na 22. likovnem simpoziju Slovenija odprta za umetnost 2014 na Sinjem vrhu je še sveža, po barvi dišeča svoja dela, v četrtek postavilo na ogled v galeriji Lična hiša v Ajdovščini

‘Ostani zdrava, moja Vipavska’ v cerkvi

Orkester Vipavski tamburaši ponovno zlat Potem ko so lansko leto z vrsto nastopov proslavili desetletnico delovanja društva, Vipavski tamburaši uspešno nadaljujejo svojo pot tudi v tem letu. V aprilu so namreč imeli dva pomembna nastopa in z obeh so se vrnili z zlatim odličjem.

Bohinjski Bistrici je potekalo 34. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije. V tekmovalnem in ocenjevalnem delu

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, pa je predstavil knjigo Protestantino, v kateri je zbral ‘kolumne izpod Čavna’. Zakaj izpod Čavna, če pa je večina besedil nastala v Kopru, ga je vprašal Praček. Mamić je odgovoril: »Čaven je za nas sveta gora, tako kot Triglav. V otroštvu sem ga vsak dan gledal skozi okno in takrat sem dobil ogromno idej, ki sem jih leta kasneje samo ubesedil. Hvala Bogu pa tudi v Manžanu skozi okno, ob katerem pišem, vidim v daljavi Čaven in Kucelj. To mi res veliko pomeni.« Omenil je kolumno, v kateri se je postavil za svobodo medijev. Mamić je povedal, da ga je prav kolumna ‘Poteptani simboli’ stala kariere, saj je takoj po objavi koprski župan Boris Popović zahteval in dosegel njegovo odstavitev z mesta odgovornega urednika Primorskih novic. Knjigo je izdala založba Adam, uvodno besedo je napisal urednik in pesnik Jurij Paljk, spremno besedo pa režiser in novinar Jože Možina. Prireditev, že sedmi Večer pod Čavnom, je pripravila ajdovska Civilna iniciativa Čaven, ki skuša javnosti predstavljati pozitivne zglede Vipavske doline. Marko Rovtar

je sodelovalo deset tamburaških orkestrov in Vipavski tamburaši so prejeli zlato priznanje s pohvalo. Še večji uspeh so doživeli na

mednarodnem festivalu tamburaške glasbe v Osijeku, kjer je nastopilo šestnajst orkestrov iz Hrvaške, Srbije in Vipavski tamburaši kot edini iz Slovenije. Naši tamburaši so igrali Praznično rapsodijo skladatelja Zdravka Šljivca, Ples za dva Neže Žgur in Panonsko noč Radoslava Grajića, pri kateri so s triglasnim petjem publiko navdušile pevke skupine Dotik. Za svoje izvajanje so prejeli zlato plaketo, dirigentka Neža Žgur pa zlato dirigentsko palico festivala. Urška Testen, foto Samo Pirnat

azstavljena dela malega formata na temo Pogled od zgoraj izražajo bogat umetniški opus petindvajsetih umetnikov iz osmih držav, ki smo jih prisotni v četrtek, 26. junija, na odprtju razstave tudi osebno spoznali. Večer so glasbeno popestrili Lado Jakša na klaviaturah in saksofonu, Polona Kunaver Ličen na klavirju in Oskar Ličen na violini. Izvedli so štiri skladbe kot asociacije na štiri izbrana likovna dela. Sledilo je še odprtje razstave izbora del iz Majskega salona ZDSLU v Lokarjevi galeriji ter družabno srečanje. Simpozij se je zaključil na Sinjem vrhu, z dnevom odprtih vrat v petek,

27 junija, ko smo si lahko ogledali še vsa preostala nastala dela. Gostitelj in soorganizator srečanja je družina Vidmar - penzion Sinji vrh, ustanovitelj projekta je akademski slikar Klavdij Tutta, soorganizatorja mag. Polona Kunaver Ličen in David Ličen, umetniško že vsa leta uspešno vodi projekt umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstavo v Lični hiši si je možno ogledati do začetka septembra. Niko Ličen

Latnik 152, 4. julij 2014

ZVONOVI

Latnik 152, 4. julij 2014

Piknik zakonskih skupin iz Kamenj in Črnič

Koncert Terčeljevih pesmi na Otlici

Konec maja smo v zakonskih skupinah Kamnje in Črniče zaključili tretje leto naših srečevanj po programu gibanja Družina in življenje, ki ga vodita zakonca Siter. Na zadnjem srečanju v maju smo se dogovorili, da se, tako kot pretekli dve leti, srečamo na skupnem pikniku

Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Angelski spev z Otlice smo praznovanje letošnjega dneva državnosti združili s spominom na Filipa Terčelja in pripravili koncert pesmi na njegova besedila.

Na pikniku

n res - načrt smo uresničili v nedeljo, 8. junija, ko se nas je sedemnajst parov obeh zakonskih

skupin skupaj z otroki sredi dneva zbralo v prečudovitem naravnem okolju nad vasjo Potoče. Vroč, a v

senci kar prijeten dan, je pripomogel k veselemu razpoloženju. Ob dobrotah z žara naših zvestih kuharjev, ob številnih sladkih dobrotah naših zakonskih partneric, v veselem klepetu in ob športnih aktivnostih, je dan minil kot bi mignil. Zahvalili smo se Gospodu, našemun duhovnemu voditelju, župniku Rafku Klemenčiču in obema voditeljskima paroma za vse, kar smo bili deležni na naših srečanjih v preteklem šolskem letu. Po kratkem pričevanju vsakega zakonskega para smo ugotovili, da naša srečanja pomembno prispevajo k graditvi zakonskih odnosov in pomagajo premagovati težave, ki so sestavni del našega družinskega življenja. Bili smo enotenga mnenja, da vsi v jeseni prestopimo v četrti letnik, pa tudi novi člani boste dobrodošli. Niko Ličen

Terčeljeva pot na Kovk 2014 Terčeljeva pot na Kovk je na zadnji majski dan zbrala okoli dvesto pohodnikov in romarjev na gozdni jasi Taloške domačije.

etos so pohodniki v spremstvu vodnikov ter gorskih reševalcev krenili iz Budanj, Lokavca, Šturij, z Otlice in s Cola, na Kovk, kjer so za zbranost pred mašo poskrbeli člani Kluba krščanskih iz-

odpuščanja, vztrajanja v dobrem, kulture življenja in kulture, ki nas

v današnji čas. Ob koncu maše je vicepostulator Bogdan Vidmar na kratko predstavil v marcu izveden Terčeljev simpozij v Ajdovščini. Sledil je kulturni program, ki ga je oblikovalo Kulturno društvo Vipavski tamburaši s priredbami narodnih in ljudskih skladb; pridružila se jim je tudi mlada pevka Petra Bajc iz Vrhpolja. Terčeljeva pot se je iztekla s pogostitvijo in druženjem na Taloški domačiji, kjer so za obiskovalce poskrbeli gostitelj Hieronim Vidmar in Terčeljevi sorodniki, skavti stega Ajdovščina - Šturje ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Col. Karitas Otlica je postavila stojnico domačih izdelkov, katerih izkupiček

rez težav smo med skladbami svojega nedeljskega in prazničnega repertoarja izbrali dovolj Terčeljevih za celovečerni koncert, ki smo ga pripravili v župnijski cerkvi angelov varuhov; kot se spodobi za dan državnosti, pa smo pred cerkvijo pod lipo zapeli

Poznavanje kultur omogoča življenje v sožitju V torek, 3. junija, sem se v župnišču v Vipavskem Križu udeležila enega od srečanj mladinske skupine, ki deluje pod okriljem društva Vozel. Mladinska skupina se srečuje vsak teden in na srečanjih debatirajo o različnih temah, tokrat je bila tema islam. značilnih bosanskih jedeh in njihovi pripravi. V spomin in zahvalo za sodelovanje mi je skupina podarila priročno knjigo o katolištvu. Tako smo se na tem srečanju vsi skupaj zbližali in bolje spoznali različne kulture in vere, s katerimi se v Sloveniji pogosto srečujemo, saj nam ravno poznavanje in povezovanje z ljudmi, ki izhajajo iz različnih kultur, omogoča lepše življenje v sožitju. Sabina Halilović

Članice društva Vozel

K obražencev Ajdovščina. Ob 10. uri je na jasi vodil somaševanje otliški župnik Matej Kobal, ki je v svoji pridigi poudaril pomen mučencev za naš čas: »Od Terčelja se učimo ljubezni do Boga, naroda in jezika;

plemeniti.« Iz svoje izkušnje nam je priporočal, naj se ne obremenjujemo s krivičniki, temveč mučence častimo, se ob njih zbiramo in o njihovem zgledu spoštljivo pripovedujemo, saj so prinašalci Božje milosti

so namenili prizadetim v poplavah v Bosni in Srbiji. Nadja Pregeljc

Zdravljico. MePZ Angelski spev poje pod vodstvom Katarine Vidmar, za orgelsko spremljavo je poskrbela Tamara Vidmar, gostja koncerta in povezovalka programa pa je bila Nadja Pregeljc. Katarina Vidmar, foto Mark Kodrič

ot članico Islamske skupnosti v Ajdovščini so me povabili na eno od srečanj, da bi jim predstavila islam ‘iz prve roke’, vsakdanje življenje muslimanov v Sloveniji in bošnjaško kulturo. Na srečanju sem mladincem poskušala prikazati, kakšen je vsakdan muslimanov v Sloveniji, govorili smo o praznikih, skupaj smo pripravili tudi značilno bosansko sladico ‘kajmačnico’, ki se pogosto pripravlja ob praznikih. Tako smo ob pripravljanju sladice ugotavljali tudi podobnosti in razlike obeh ver, islama in krščanstva, ter govorili o

Latnik 152, 4. julij 2014

NARAVA - ZDRAVJE

Zdrav in reden zajtrk

Zdravstveni dom Ajdovščina je v letošnjem šolskem letu organiziral in izvedel že šesti projekt - Za zdrav in reden zajtrk. Vključeni so bili vsi tretji razredi iz vseh osnovnih šol v občini Ajdovščina in Vipava.

Tadej Beočanin

Taborniki vzgajamo voditelje prihodnosti Ob boku državnemu taborniškemu mnogoboju v Ajdovščini (glej stran …) smo se pogovarjali s Tadejem Beočaninom – Ajdovcem, ki ga je taborniška pot iz Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina ponesla na funkcijo načelnika Zveze tabornikov Slovenije (ZTS). Vajeti največje mladinske organizacije v državi, ki šteje kar 10.000 članov, je prevzel leta 2012, ko so bili pred njo veliki izzivi. Ne brani se odgovornosti za velike projekte, celo nasprotno – o njih govori z velikim zagonom in optimizmom.

rojekt poteka z namenom, da bi otroke in njihove starše ter ostale člane družine spodbudili k rednemu in zdravemu zajtrkovanju. Na začetku projekta smo izvedli predavanje o pomenu zajtrka za otrokov razvoj in počutje. Seznanili smo jih z oblikovanjem zdravega zajtrka in potekom projekta. Učenci so morali nato samostojno pisati dnevnik zdravega zajtrka. Nastali so čudoviti izdelki in okusni ter zdravi zajtrki. Tisti učenci, ki so se najbolj potrudili, so prejeli pohvalo in praktično nagrado. Majice z logotipom našega

projekta nam je za otroke podarilo podjetje Incom. Projekt Zdrav in reden zajtrk bomo še izvajali s pomočjo Mlinotesta, ki nam je pripravil praktične zloženke prav za ta namen. Predvsem pa si želimo, da bi se otroci naučili zdravih prehranskih navad in da bi se zavedali, da so predvsem sami odgovorni za svoje zdravje. Poleg gibanja in dobrega počutja je prav zdravo prehranjevanje najbolj pomembno za krepitev otrokovega zdravja. Damjana Marc

Okrasni zeliščni vrt Okrasni zeliščni vrt postane realnost po uvodnem razmisleku, kaj želimo doseči z zasaditvijo primernih zelišč. Upoštevamo okolje, v katerem živimo, koliko prostora imamo na razpolago in kakšen vtis želimo doseči.

Ajdovščini smo v petek, 13. junija, prisluhnili predavanju biologa dr. Janka Rodeta, ki ima bogate izkušnje z zelišči in zeliščnim vrtom. Zelišča so široko uporabna tudi v kulinariki, predstavljajo bogat vir antioksidantov, lahko so odganjalci - repelenti, nekatera imajo tudi afrodiziakalne učinke. Dr. Rode je poudaril, da je zgodba vrta pomembna. Vprašati se moramo, kaj hočemo. Ali želimo dati

poudarek na barve ali želimo dišeči, mogoče zdravilni vrt ali takega, ki privablja metulje in čebele? Da dobimo čim bolj popoln vrt, moramo pri ureditvi upoštevati kar nekaj ključnih dejavnikov, npr. razporeditev rastlin od nižjih proti višjim, pa od tistih, ki potrebujejo več vlage do sredozemskih zeli, ki jim ustrezajo bolj sušne razmere. Dr. Rode nas je s fotografijo popeljal skozi mnogo različnih ureditev in kombinacij slovenskih zeliščnih vrtov, omenil zanimive recepte; sirni namaz z listi melise, žajblja in mete, pa hruškov kompot, ki mu za aromo dodamo vejico timijana. Skratka omejitev ni, domišljija ima prosto pot in tudi naravni, na videz divji vrtovi imajo svoj čar. Nives Derman

Tak česen pa zraste Jasni Sulič na vrtu na Brjah, kjer je bila nekoč poznana gostilna »Pri Nečilcu«, ki sta jo imela Edmund in Rafaela Kodrič.

Kaj pomeni biti načelnik največje mladinske organizacije v Sloveniji? Načelniki smo pri tabornikih nekakšni ‘izvršni direktorji’. Skrbim za takšne pogoje, ki omogočajo naše osnovno poslanstvo – vzgojo otrok in mladih v odgovorne državljane, ki jim skrb za skupnost ni tuja. Na operativni ravni skrbim za delo strokovne službe ZTS in usklajeno delo izvršnega odbora in s tem resornih načelnikov, ki pokrivajo področja programa za mlade, vzgoje in izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, financ in odnosov z javnostmi. Kljub temu, da sem vsakemu od njih povedal, da so ključni ljudje na svojih področjih in v njihove odločitve ne bom posegal, sem še vedno tisti, ki je kriv, ko gre kaj narobe. Koliko pa je teh ‘profesionalnih tabornikov’, zaposlenih v strokovni službi organizacije? Taborniki smo prostovoljska organizacija, vključno z vsemi funkcionarji na zvezni ravni. Kljub vsemu pa imamo zaposlene strokovne sodelavce, ki redno pokrivajo področja. Ko sem prevzel vodenje organizacije, je bilo v njej zaposlenih 5 sodelavcev, danes jih je 12. Na to okrepitev strokovne službe sem zelo ponosen. Z zniževanjem nekaterih stroškov in pridobivanjem novih sredstev smo uspeli za več kot dvakrat povečati ‘pisarno’, kot pravimo strokovni službi pri tabornikih, kar posledično pomeni bistveno več opravljenega dela in hitrejšo rast organizacije. Koliko je sploh še mladih, ki jih pritegne narava? Zanimivo, kljub vedno večji individualizaciji mladih v potrošniški družbi, ki jo živimo, beležimo v zadnjih letih hitro rast članstva, skoraj 10 odstotkov na leto. Prišli smo do točke, kjer določeni rodovi ne uspejo več sprejemati novih članov medse, saj imajo premalo usposobljenih kadrov za vodenje. Na čakalnih listah je v večjih mestih tudi po 50 otrok. Da bi jim čim hitreje omogočili vključitev v taborništvo, smo pospešili izobraževanje najpomembnejših kadrov pri tabornikih – to so vodniki, ki skrbijo za otroke od mladih nog pa do takrat, ko sami postanejo vodniki. Prav letos smo tudi začeli s pospešenim ustanavljanjem novih rodov na območjih, kjer tabornikov še ni. Pričakujem, da bomo do decembra vzpostavili vsaj 7 novih tabornikih društev, največ na vzhodu države, kjer je sicer taborništvo precej slabše razvito kot na zahodu in v osrednji Sloveniji. Avgusta vas čaka še en velik izziv ... Taborniki smo člani svetovne skavtske organizacije, ki združuje več

kot 28 milijonov članov po celem svetu. Avgusta letos pa gostimo 40. Svetovno skavtsko konferenco. Glede na število udeležencev (kar 1300) bo to eden večjih dogodkov v Sloveniji sploh. Ne spomnim se, da bi se pri nas kdaj zbrali udeleženci iz kar 130 držav sveta. Naloga konference je preučiti smernice delovanja skavtskega gibanja po vsem svetu, določiti politiko svetovne organizacije in sprejeti ukrepe, ki so potrebni za širjenje gibanja. V Ajdovščini? Če bi imeli prostor, kamor bi lahko dali 1300 udeležencev, bi se seveda pretrgal, da bi kongres pripeljal v Ajdovščino. Edini možen prostor za takšno množico je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Za nočitve pa smo za teden dni že zakupili 5 hotelov v centru. V šali lahko rečem, da delegati, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih držav, že dolgo niso videli šotora. Bomo pa v okviru spremljevalnega programa pripeljali nekaj avtobusov gostov na ogled naše doline. Niste taborniki tisti, ki se izogibate hotelov s petimi zvezdicami? V Sloveniji, pa tudi v večini Evrope, smo na vodstvenih položajih večinoma mladi, ki si seveda ne moremo privoščiti bivanja v luksuznih hotelih. To pa v nobenem primeru ne velja za Azijo, Ameriko in druge kontinente. Ta konferenca predstavlja za Slovenijo tudi priložnost za krepitev diplomatskih in gospodarskih stikov, saj kot delegati posameznih držav prihajajo k nam pomembni predstavniki gospodarstva, politične in akademske sfere ter celo člani kraljevih družin. Njihova prisotnost potrjuje, da smo taborniki res organizacija, ki vzgajamo voditelje prihodnosti. To je bilo tudi glavno sporočilo Larsa Kolinda, izjemnega gospodarstvenika, ki je Slovenijo na

vaše povabilo obiskal lani. Kolind je v svoj holding in multinacionalke vpeljal ‘unboss’ koncept, ki ga prakticirate prav pri tabornikih. Drži. Ta koncept ‘brez šefa’ je tisti, ki ga mladi pri tabornikih osvojijo. Ne postavljamo hierarhičnih piramid voditeljev in šefov, ampak vzgajamo mlade za sprejemanje skupnih odločitev, za katere nosijo odgovornost kot skupina. Tako smo letos uvedli nov program, ko otroke vse od vpisa med tabornike navajamo na prevzemanje odgovornosti in soodločanje. Trdno verjamem, da imamo napreden program vzgoje otrok in mladih v takšne odrasle, kot jih družba krvavo potrebuje. Z vašimi intervencijami ob letošnjem žledu in akcijo Obnovimo slovenske gozdove ste dokazali prav to. Z naravo se taborniki seveda najbolj poistovetimo. Ni lepšega, kot prebiti noč ob tabornem ognju, kitari in s pesmijo, daleč proč od prehitrega sveta. Takrat se čas kar malce zaustavi. Narava je za tabornike tisto okolje, lahko bi rekel celo orodje, ki ga uporabljamo za krepitev naših spretnosti in veščin. Predvsem pa tisto okolje, kjer lahko oblikujemo vrednote strpnosti, skrbi za sočloveka, solidarnosti, miru in razumevanja. Ker naravo potrebujemo za naše delo, je seveda pomemben del naše dejavnosti tudi skrb zanjo. Letošnji žled jo je precej uničil, zato smo junija pod strokovnim vodstvom Zavodom za gozdove sprožili akcijo Obnovimo slovenske gozdove. V njej zbiramo donacije preko SMS sporočil – poslano geslo ‘gozd’ na številko 1919 pomeni donacijo v višini enega evra. Ta en evro pa eno sadiko, ki jo bomo v veliki prostovoljni pogozdovalni akciji zasadili jeseni. Kaj pa ajdovski taborniki? Izjemno vesel sem, ko spremljam napredek v Ajdovščini. Število članov se je v zadnjih letih močno povečalo, prav tako tudi aktivnosti, v katere so taborniki vpeti. Izkazali so se kot ena ključnih civilnodružbenih organizacij v občini, brez katere si ne moremo predstavljati kar nekaj dogodkov v občini in regiji. Ocenjujem, da so eden najuspešnejših rodov v Sloveniji, kar je potrdil tudi letošnji državni mnogoboj, ki so ga gostili. Po zelo dolgem času se je na mnogoboju zbralo več kot 600 tekmovalcev. Predvsem pa sem vesel, ker vidim vedno nove mlade, ki prevzemajo odgovornosti v društvu, starejši pa jim dajejo podporo. Letos bodo programsko uspešno leto okronali tudi z odprtjem novega objekta ob taborniškem domu na Kovku. EP

ŠPORT

Latnik 152, 4. julij 2014

Ajdovski plesalci na evropsko prvenstvo

Tradicionalni piknik ob koncu sezone

V Novi Gorici je v tednu od 21. do 29. junija 2014 prvič v vsej zgodovini potekalo skupno plesno državno prvenstvo za vse plesne zvrsti (standardni in LA plesi, akrobatski rokenrol in moderni tekmovalni plesi). Pravzaprav je bila Nova Gorica prizorišče najpomembnejšega plesnega tekmovanja vseh časov, ki se ga je udeležilo več kot 3.500 plesalcev iz 84 plesnih klubov iz vse Slovenije.

Košarkarji KK Ajdovščina kategorije U15 so v spomladanskem delu (zaradi že znanih novih tekmovalnih smernic KZS-ja) tekmovali ‘samo’ v kvalifikacijah za tekmovanje v 1. SKL in na obeh tekmah visoko premagali nasprotnika ter se tako uvrstili v najvišjo ligo za starejše pionirje v tekmovalni sezoni 2014/15.

portna dvorana OŠ Milojke Štrukelj je med tekmovanjem v modernih plesih (hip hopu) dobesedno pokala po šivih, navdušena množica obiskovalcev je z bučnimi aplavzi in glasnim navijanjem nagradila prav vse tekmovalce; od prvega do zadnjega. Državnega prvenstva so se udeležili tudi štirje plesalci plesnega kluba ADC iz Ajdovščine: David Prosen v kategoriji solo člani, Lea Bajc in Sanja Stibilj med članskimi pari ter Nina Ukmar, ki si je med 59 solistkami v mladinski kategoriji priplesala 6. mesto. Poleg naslovov državnih prvakov je plesna zveza Slovenije razglasila tudi končne uvrstitve pokalnih turnirjev, ki so se vrstili skozi celotno plesno sezono in na katerih so plesalci s svojimi uvrstitvami zbirali točke. V skupni razvrstitvi je David

zasedel 19. mesto, Sanja in Lea 8., Nina pa 4. mesto. Vsi ti rezultati so Sanji, Lei in Nini prinesli uvrstitev v državno

reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu med 10. in 13. julijem v Riminiju, Nina pa se bo septembra udeležila tudi svetovnega prvenstva v nemškem Bochumu. Za mlade tekmovalce je v konkurenci vrhunskih slovenskih plesalcev iz močnih plesnih klubov to izjemen uspeh. Vsi štirje plesalci v domačem klubu plešejo že od malih nog in skupaj z ostalimi soplesalci v plesnih skupinah dosegajo uspehe tako na domačih kot na tujih plesnih odrih. Z dodatnimi treningi in trdim individualnim delom pa si David, Lea, Sanja in Nina pod taktirko trenerja Aleša Trdina, koreografa in plesalca plesne skupine Artifex, utirajo pot tudi med najboljše solo plesalce v državi. UA

Prvi poletni nogometni tabor za dekleta v Lokavcu Dobri dve leti sta minili, kar se je med tako rekoč vsakdanjim klepetom porodila ideja, da bi lahko v okviru Športnega društva Slano blato Lokavec organizirali tudi treninge ženskega nogometa. Že letos je odločitev, da to idejo tudi oživimo, obrodila lepe sadove - dekleta U 17, ki so v tej sezoni nastopala v prvi slovenski mladinski ženski ligi, so predvsem v spomladanskem delu prikazala zelo lepo nogometno igro. In ker je potrebno začeto nadgrajevati in predvsem gledati v prihodnost, smo v Lokavcu v tednu od 30. junija do 4. julija organizirali prvi nogometni tabor za dekleta v tem delu Slovenije.

ogomet je med deklicami vedno bolj priljubljena oblika skupinske vadbe, kar dokazuje tudi lep odziv na tabor - na lokavški zelenici je v teh dneh

vadilo 20 deklic, starih od 8 do 14 let, pisan pa je tudi mozaik krajev, iz katerih prihajajo: od Nove Gorice prek Krasa in Gore do Podnanosa. V petih tabornih dneh so se

dekleta pod vostvom dveh trenerjev seznanila z osnovami nogometne igre, poleg tega pa uživala tudi v spremljevalnih dejavnostih, med drugim tudi na ajdovskem zunanjem bazenu. Da smo tabor lahko pripravili, gre najprej zahvala staršem, ki so prisluhnili željam svojih hčera, poleg njih pa tudi vsem, ki so nam pomagali: Občini Ajdovščina, Občini Vipava, Fructal, Nogometni šoli Ajdovščina, Nogometni zvezi Slovenije, Krajevni skupnosti Lokavec in Martini Cigoj, s. p. Posebna zahvala pa velja vsem prostovoljcem za njiihovo nesebično delo. bpk

Foto Alojz Bolčina

a pa fantje niso samo trenirali, so se udeleževali tekem mednarodne lige BCAA in se po uspešno odigranih tekmah uvrstili na zaključni turnir Final four. Tako smo se igralci in starši v nedeljo, 15. junija, odpravili v Kranj. A ni se izšlo po naših željah. Fantje so polfinalno tekmo proti ekipi Tolmina izgubili po ogorčenem boju šele po podaljšku, tekmo za 3. mesto pa proti ekipi Parkljev iz Ljubljane. Takoj po tekmah so bili fantje sicer razočarani, a se je razpoloženje kmalu popravilo. Samo upamo lahko, da so se iz teh dveh porazov tudi kaj koristnega naučili. V petek in soboto, 20. in 21. junija, je v Ajdovščini po 35-ih letih ponovno potekalo že 38. srečanje športnikov iz obmejnih dežel, ki ga je organizirala Športna zveza Ajdovščina. Naši fantje (letnik 2000 in mlajši) so v soboto dopoldne v domači dvorani OŠ Šturje gostili svoje vrstnike iz Avstrije in Italije. Prvo mesto so osvojili člani ekipe Združenja slovenskih športnih društev iz Italije, drugo mesto Slovenska športna zveza Koroške, tretje in četrto mesto pa naši dve ekipi. Popoldne pa smo tekmovalno sezono tradicionalno zaključili v Športnem parku Budanje s piknikom in (seveda) merjenjem moči pod koši.

Vreme nam je bilo naklonjeno, za hrano, pijačo in sladoled poskrbljeno. Tekmovali so v metanju trojk in prostih metov. Za razburjenje med najmlajšimi člani kluba je poskrbel »sodnik«, ki je na prvi tekmi mamam izdatno pomagal do zmage. So pa na drugi tekmi vse skupaj bolj zares odigrali očetje in ekipa starejših pionirjev. Fantje so igrali z lahkoto in pokazali kar nekaj košarkarskega znanja, očetje pa se svojih doseženih točk niso veselili preveč evforično, saj so morali varčevati z energijo – kondicijska priprava in leta so naredila svoje. Fantje so se predvsem zabavali, očetje pa … sopihali. Rezultat, zmagovalec? Ni pomembno. Gledalci smo uživali in navijali za svoje. Važno je, da smo se vsi skupaj zabavali in imeli fajn. Druženje se je zaključilo v poznih večernih urah. In zdaj? Zaslužene počitnice. Za igralce, trenerje, starše. Da si vsi skupaj oddahnemo od košarkarskih igrišč in oranžno-rjavih žog. A le do avgusta, ko bodo nekatere ekipe že začele s pripravami na novo tekmovalno sezono. Na nove uspehe, na nove zmage. Dejmo Wajdušna! Pa lepe in nepozabne počitnice želimo! Saša Brecelj za KK Ajdovščina

Košarkarski sodniki v Vipavi V Lanthierijevem dvorcu v Vipavi je 21. junija 2014 potekala redna letna skupščina Združenja košarkarskih sodnikov Slovenije.

elegati so potrdili vsa poročila odborov in komisije, prav tako finančno poročilo za preteklo leto kot tudi letošnji finančni plan. Potekale so tudi volitve predsednika disciplinske komisije - izvoljen je bil Blaž Dežela. Sledilo je druženje vseh sodnikov, tehničnih komisarjev in

inštruktorjev sojenja na dnevu sodnikov, ki je v sproščen vzdušju potekalo v kampu Tura nad Vipavo. Za uspešno organizacijo je poskrbelo Združenje košarkarskih sodnikov Primorske. al

ŠPORT

Latnik 152, 4. julij 2014

Srčni Soccerossi osvojili 8. Binetov memorial v Vrhpolju

Športno društvo Vrhpolje je v petek in v soboto, 13. in 14. junija 2014, organiziralo 8. Binetov memorial, tradicionalni malonogometni turnir, na katerega se je letos prijavilo 18 ekip. Turnir, poimenovan po ustanovnem predsedniku društva Albinu ‘Binetu’ Vidmarju, ki nas je po težki bolezni prehitro zapustil, velja za enega najmočnejših in najpriljubljenejših turnirjev na severnem Primorskem, kar se je potrdilo tudi letos.

Zmagovalna ekipa

rganizatorji smo 18 kvalitetnih ekip razdelili v 6 skupin, iz katerih smo po atraktivnem sistemu tekmovanja ter po precej izenačenih tekmah dobili štiri polfinaliste: As Balan, Socceross, Elito Nagode ter Vrhpolje. V prvem polfinalu sta se pomerili ekpi As Balan iz Posočja (Štendler, Hvala, Čujec ...) in ekipa domačinov

iz Vrhpolja. Po dveh zadetkih slovenskega malonogometnega reprezentanta Štendlerja so slavili prvi. V drugem polfinalu sta se pomerili ekipi, ki se med seboj dobro poznata in sicer Socceross (Trkman, Čuk, Marković …) ter Elita Nagode (Vidmar, Širok, Peljhan …). Prvi so bili boljši in tako preprečili Eliti, da bi obranila lanski naslov. Tretje mesto so po streljanju 6-metrovk po treh zaporednih četrtih mestih na domačem turnirju vendarle osvojili domačini. V velikem finalu, ki se je začelo v soboto malo pred polnočjo pred številnimi gledalci, so z zadetkom Trkmana presenetljivo povedli Soccerossi, Štendler pa je v drugem delu v igri z vratarjem v polju izenačil. Zmagovalca so tako

odločili streli s šestih metrov, pri katerih se je izkazal vratar Soccerossov Petković in poskrbel za nepričakovano, a vsekakor zasluženo slavje borbenih Soccerossov. Danijel Petković je bil razglašen tudi za najboljšega vratarja, največ golov je zabil Tine Lavrenčič (Vrhpolje), za najboljšega igralca 8. Binetovega memoriala je bil izbran Tilen Štendler iz ekipe As Balan. V Športnem društvu Vrhpolje smo zadovoljni, da smo kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu turnir izpeljali brez težav, nanj zopet privabili lepo število kvalitetnih ekip ter množico gledalcev, ki so postali zaščitni znak našega turnirja. Vidimo se spet drugi vikend v juniju 2015. Ivo Koren, ŠD Vrhpolje

Niz uspehov mlajših in starejših deklic ŽRK Mlinotest Čeprav se je rokometna tekmovalna sezona 2013/14 že zaključila, pa mlade rokometašice ŽRK Mlinotest ne mirujejo. Od konca maja do sredine junija so se pod vodstvom trenerja Jurka Pergarja udeležile več turnirjev, na katerih so, kot smo že navajeni, dosegle izjemne uspehe.

Peti Kamplc Enduro na Javorniku Č V nedeljo, 8. junija 2014, se v MountainBikeParku Javornik odvijal že 5. Kamplc Enduro. Tokrat je bila to 3. postaja Sloenduro serije.

a Javorniku se je pomerilo nekaj manj kot sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije ter celo Belgije in Romunije. S petimi etapami in približno 1500 metri višinske razlike je najhitreje opravil Nejc Rutar (Unior Tools Team) in

tako še okrepil vodstvo v skupnem seštevku Sloendro serije. Drugo mesto je zasedel Kristjan Medvešček iz Plav, ter Korošec Peter Mlinar (oba vozita za ajdovski Črn trn - Blackthorn GT). Četrto mesto je zasedel Ajdovec Andrej Bratina, ki ne vozi za noben klub, z opremo pa

ga podpira Kamplc shop. Isti vrstni red je bil tudi v kategoriji 20 - 29 let. Med dekleti je zmago slavila Ana Zupan (Energijateam.com), ki je očitno dobro okrevala po poškodbi. Najhitrejši mladinec je bil Jan Štucin (Pedal), Jona Furlan iz Ajdovščine (Kamplc Racing Team) se je zavihtel na tretjo stopničko. V kategoriji od 30 - 39 let je bil najhitrejši Robi Kordež (Orbea Geax), drugo mesto je zasedel domačin Sebastjan Stres (Kamplc Racing Team). V najstarejši kategoriji je na najvišjo stopničko stopil Aleš Pelčar, na tretjo pa Martin Brus (Kamplc racing team). Za Kamplc racing team so nastopili še Janez Praček, ki je zasedel absolutno 17. mesto ter 4. v kategoriji 30 – 39, Blaž Černigoj je bil 27., Domen Nagode 37., Jakob Premrn 50., Erik Pleško 62., David Filipovič pa je po padcu na žalost odstopil. Nejc Bole

isto zadnji dan maja so na mednarodnem turnirju v Ilirski Bistrici mlajše deklice dosegle tretje mesto; že dan pozneje, 1. junija, je v Ljubljani potekalo razigravanje za državne prvakinje Slovenije, na katerem so blie Ajdovke četrte, 8. istega meseca pa so na mednarodnem turnirju v Rovinju visoko dvignile pokal za prvo mesto, ki so ga dosegle brez poraza. V finalu tega turnirja so premagale tudi državne hrvaške prvakinje v mini rokometu.

Tik pred počitnicami pa so se, preden odidejo na zasluženi počitek po zelo uspešni sezoni, na petdnevnem mednarodnem turnirju v Opatiji mlajše deklice prebile v finale in dosegle drugo mesto, starejše pa so v polfinalu zmagale in se veselile tretjega mesta. Omeniti velja, da so bile na omenjenih turnirjih ajdovske rokometašice uspešne tudi kot posameznice in prejele tudi mnoga priznanja za najboljšo igralko, strelko ali vratarko. bpk, foto Primož Brecelj

je mlada ekipa Drim Team dobro upirala favoriziranim Dalmatincem, dosegla tudi častni gol, vseeno pa tekmo izgubila z rezultatom 3:1. V ‘loteriji’ za tretje mesto so Pokaj pokleknili pred domačini. Najboljši igralec turnirja je postal Bratina

(Dalmatinci), najboljši strelec pa Hajrić. (Pokaj). Na povabilo organizatorja je najboljšim ekipam in posameznikom pokale podelil Tadej Beočanin, svetnik SD v ajdovskem občinskem svetu. rl, foto Futsal Ajdovščina

Dalmatinci osvojili Dobravlje Konec junija, natančneje v soboto 28., sta potekala kar dva malonogometna turnirja, in sicer na Otlici in v Dobravljah. Skupaj je bilo dejavnih kar 23 ekip iz ajdovske občine in okolice, kar znese okoli 150 igralcev. Če prištejemo še gledalce, lahko rečemo, da je futsal trenutno paradni šport v naših krajih!

Dobravljah se je za pokal potegovalo 11 ekip, v polfinale pa se je uspelo prebiti ekipam Pokaj, Vina Lazar Dobravlje, Drim Team ter Dalmatinci. V prvem polfinalnem obračunu so

Dalmatinci presenetljivo zlahka ugnali ajdovske Pokaj, v drugem srečanju pa je potnika v finale prineslo šele streljanje kazenskih strelov, kjer je krajšo potegnilo domače moštvo Vina Lazar. V finalu se

ŠPORT

Latnik 152, 4. julij 2014

Triatlon klub Ajdovščina in Cirius Nogometna šola Vipava ‘z roko v roki’ Ajdovščina uspešno zaključuje tretjo sezono delovanja Zakorakali smo že v poletne počitnice. Dobro je, da se vprašamo, kako uspešno je bilo to šolsko leto. Dejavnosti, ki smo jih načrtovali in izvajali za naše otroke in mladostnike, so bile v razcvetu. Sedaj lahko z zadovoljstvom sklenemo šolsko leto in smo ponosni na uspehe.

na izmed novosti, ki je zaživela v CIRIUS Vipava in potekala od septembra 2013, je sodelovanje s Triatlon klubom Ajdovščina, ki ga vodita Uroš Medvedec in Igor Sever, športna inštruktorja. V sodelovanje je bilo vključenih 15 mladostnikov, ki so člani Šolskega športnega društva CIRIUS Vipava. Nova mentorja sta z učenci navezala pristen medsebojni stik in našla pravi način za komunikacijo ter športno udejstvovanje. Mladostnice in mladostniki iz CIRIUS-a Vipava takole doživljajo treninge in nova vaditelja: »Dragi Uroš! Letošnje šolsko leto je bilo zelo zabavno. Radovedno smo čakali na srede in petke ter ugotavljali, kdo bo prišel skozi vrata. Lepo je bilo, ko smo skupaj telovadili, se igrali, plavali in se hecali. Na koncu ure pa smo si zadovoljno

dali z rokami petke. Zahvaljujemo se ti za trud, delo, vztrajnost, čas in potrpežljivost z nami. Hvala, radi te imamo.« In še: »Dragi Igor! Veselo, zanimivo, zabavno, hecno in malce resno šolsko leto je za nami. Vse to po vajini zaslugi. Imeli smo se lepo. Veseli smo, ker sta nam popestrila treninge. Tebi Igor, smo včasih malo ponagajali, ker smo vedeli, da se ne boš jezil. Zahvaljujemo se ti za podarjeni trud, znanje, čas, delo, potrpežljivost … ter prijateljstvo, ki je v tem času nastalo. Hvala, radi te imamo.« Treningi so vključevali vse elemente. Začeli so se z ogrevanjem, sledile so glavne dejavnosti s ciljem razvijanja novih veščin in nato zaključek. Vadba je bil prilagojena osebam s posebnimi potrebami, veliko je bilo nazorne demonstracije, manj verbalnih navodil, uporabljali

smo rekvizite in pripomočke. Kondicijski treningi so potekali na igrišču, v telovadnici, na stadionu, treningi plavanja pa v bazenu CIRIUS Vipava. Z nastopom naših mladostnikov na Aquatlonu v Ajdovščini je uspel je tudi načrt vključevanja oseb s posebnimi potrebami v širše okolje in srečevanja z vrstniki iz drugih šol. Mentorji šolskega športnega društva smo nad tovrstnim sodelovanjem navdušeni. Skupno delo z zunanjimi izvajalci športnih aktivnosti obojestransko bogati strokovno znanje na športnem področju in rojeva nove ideje in zagon za delo. Skupaj smo našli način, kako mlade s posebnimi potrebami spodbuditi k zdravemu načinu življenja, jih vključiti v širšo družbo in javnost opozoriti, da so tudi oni del nas. Želimo si še več tovrstnega sodelovanja. Mateja Kete Černe

Počitek, popoln užitek Ste vedeli, da naj bi se ležišče menjavalo na sedem let? Koliko je staro vaše? Če ste to mejo že prekoračili, nič hudega, za vas je LINEAFLEX v Sloveniji odprl dva spalna studia, enega v Ajdovščini in drugega v Ljubljani. Na vas čaka pestra ponudba spalnega programa, torej ne le ležišč, temveč tudi vzglavnikov (iz spominske pene, lateksa, perja in poliestra) in letvenih podov (iz bukovega in brezovega lesa). Ker pa se LINEAFLEX osredotoča predvsem na ležišča, je treba omeniti, da ta zagotavljajo najvišjo kakovost, saj so materiali in načini njihove obdelave prijazni do okolja. Ponujamo ležišča iz spominske pene, poliuretanske pene, lateksa, klasičnega vzmetenja in žepkastega vzmetenja, določeni izdelki pa so kombinirani. Družba skrbi za nenehen razvoj svoje ponudbe, zato smo maja 2014 izdelke izpolnili, dodali pa smo tudi novo ležiš-

LEŽIŠČE AROTOLATA ECO višina 16 cm

ŽE OD 122,00 € naprej če, ki je sestavljeno iz žepkastih mikrovzmeti. Ob obisku našega spalnega studia vam bo strokovno podkovano osebje svetovalo pri izbiri najprimernejšega ležišča. Obiščite nas še danes in si zagotovite prijeten in udoben spanec!

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820

M: 051 246 062

Info@lineaflex.si

BTC - Šmartinska 152, Ljubljana T: 01 810 20 13 btc@lineaflex.si

www.vzmetnica.com

Tretjo sezono po ustanovitvi je društvu Nogometna šola Ajdovščina - NŠA uspel eden od primarnih ciljev, ki si ga je društvo zadalo ob ustanovitvi – uvrstitev kategorije starejših dečkov v prvo slovensko ligo. Ob tej priložnosti je nastal pogovor s članom upravnega odbora in enim od ustanoviteljev društva - Radovanom Štorom. Spregovoril je nekaj besed o triletnem prostovoljnem delu v upravnem odboru NŠA.

Čemu lahko pripišete uspehe, ki jih je NŠA dosegla v zadnji sezoni? Že v prejšnji sezoni smo začeli razgovore z društvom NK Vipava o mogočem sodelovanju društev. Žal v prejšnji sezoni ni prišlo do realizacije sodelovanja, kljub temu pa smo v društvu menili, da je razgovore potrebno nadaljevati. To se nam je obrestovalo pred začetkom zadnje sezone, saj smo poleti 2013 dosegli dogovor in sklenili pogodbo o sodelovanju obeh društev. Verjeli smo, da lahko le na ta način storimo korak naprej v razvoju mladinskega nogometa ne le v Ajdovščini temveč v celotni Vipavski dolini. Naša pričakovanja so se pokazala kot pravilna in že v prvi sezoni sodelovanja nam je uspel veliki met - uvrstitev starejših dečkov v prvo slovensko ligo. Ta uvrstitev je tudi ključnega pomena za nadaljnji razvoj mladinskih kategorij. Ob tej priliki pa moram poleg opisanega sodelovanja seveda izpostaviti tudi samo ekipo, ki je zavzeto trenirala pod vodstvom trenerjev Uroša Pintarja in Aleša Kodelje. Prav ekipa skupaj s trenerji je najbolj zaslužna za ta uspeh. Kaj uvrstitev starejših dečkov v prvo ligo pomeni za delo v bodoče? Organizirana vadba pod strokovnim vodstvom iz domačih vrst se bo nadaljevala po sprejetem programu za obdobje 2014 – 2017. Cilji ostajajo zagotavljanje čim boljših pogojev za treniranje najbolj priljubljene športne zvrsti na svetu in nogometni ter celotni športni razvoj otrok. Ob kakovostnem delu rezultati ne smejo izostati, vztrajnost pa je ena od lastnosti, ki jo vzgajamo pri otrocih in je nujna tudi v procesu športnega treniranja na vseh področjih. V zadnji sezoni smo prvič v Ajdovščini videli na delu tudi dekleta kaj lahko poveste o tem? Razvoj dekliškega in ženskega nogometa je novo poglavje v

ajdovskem nogometu. Sama ideja o ustanovitvi ekipe deklet se je rodila v Lokavcu, kjer so dekleta po zaslugi entuziastov tudi začela z resnejšim treningom. Nogometna šola se je v delo z dekleti vključila v pretekli sezoni, ko so začela z igranjem v 1. Slovenski kadetski ligi. NŠA dekletom omogoča pogoje za delovanje na potrebnem nivoju. Po zaključku sezone smo se odločili, da bomo dejavnost razširili na člansko kategorijo, kar pomeni novo veliko novost - 1. Žensko nogometno ligo v Ajdovščini. Seveda vabim vse ljubitelje nogometa, da jim s spodbujanjem na tekmah pomagamo k čim boljšim predstavam in rezultatom. Kako so v delo NŠA vključeni starši otrok? Starši aktivno sodelujejo pri delu društva. Njihov predstavnik je tudi eden od članov upravnega odbora in skrbi za obojestransko informiranost. Največji prispevek staršev mladih nogometašev pa je njihova izdatna podpora pri organizaciji turnirja mesta Ajdovščina, ki postaja vse odmevnejši mednarodni športni dogodek za mlade, prav tako pa služi kot promocija mesta in širšega občinskega okolja. Za konec pa še beseda o razvoju članskega nogometa. Zgodbo ajdovskega nogometa zaključuje članska ekipa Ajdovščina Škou, ki prav tako deluje v okviru NŠA. Sodelovanje med društvoma je na visokem nivoju, v NŠA skrbimo predvsem za razvoj podmladka, iz katerega bo Ajdovščina Škou lahko tudi v bodoče črpala igralce za svojo ekipo. Po drugi strani Ajdovščina Škou popolnoma avtonomno deluje v okviru članske ekipe, kar NŠA ne povzroča nobenih dodatnih stroškov. Ekipa si je v prejšnji sezoni izborila nastop v tretjeligaški konkurenci, letos pa je izpolnila svoj osnovni cilj - obstanek v tej konkurenci. Tako bo mestni stadion tudi v naslednji sezoni gostil tekme, ki se jih na naše zadovoljstvo in na veselje vseh, ki delujejo v društvu Ajdovščina Škou, udeležuje vedno večje število ljudi, naši mladi igralci pa bodo še naprej imeli možnost, da tudi po zaključku kariere v mladinskih konkurencah lahko nadaljujejo z igranjem nogometa med člani na ustreznem nivoju. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim še veliko uspehov pri vašem delu v Nogometni šoli Ajdovščina. Uroš Zupan

ŠPORT

Latnik 152, 4. julij 2014

ŠKD Budanje in mladi lokostrelci Pod Turo prvi teniški turnir za najmlajše V Lokostrelski sekciji Športno kulturnega društva Budanje je živo in delavno in lokostrelci so uspešni. V zadnjih dveh letih pa sekcija posebno pozornost namenja otrokom. Že od vsega začetka delovanja so otroci del članstva. V lanskem šolskem letu pa sta na Osnovni šoli Danila Lokarja in na Osnovni šoli Dobravlje začela delovati lokostrelska krožka pod vodstvom treh vaditeljev ŠKD Budanje.

ed zadnjo zimo so lokostrelci doživeli posebno veliko rast števila najmlajših v svojih vrstah. Dvorana je pokala po šivih in potreben je bil nov urnik vadbe, tako da so otroci in začetniki imeli vadbo ločeno. Ker niti to ni bilo dovolj, jih je bilo treba razdeliti v dve skupini. Kar nekaj otrok se je pri krožku tako navdušilo, da so želeli svoje znanje nadgraditi in so se pridružili klubu. Drugi so prišli, ker so slišali, da je pri budanjskih lokostrelcih zanimivo in lepo, ter ostali, ko so se o tem prepričali sami. Trenirajo pod nadzorom vaditeljev, ki jih je v ŠKD kar sedem, na vsakem treningu pa so prisotni vsaj trije, pogosto tudi štirje ali pet. Namen vadbe ni nujno tekmovanje. Ko lokostrelec želi izboljšati

svoj strel, gre za koncentracijo in disciplino. Gre za užitek pri streljanju, ko hočeš biti vsakič boljši. Gre za prepoznavanje vzrokov in posledic ter prevzemanje odgovornosti. Slednje še posebno velja, ko lokostrelec vendarle začne tekmovati. Veseliti se uspeha in prenesti poraz – to so za otroka pomembne izkušnje, iz katerih se ob pravem vodstvu vaditeljev in staršev lahko veliko nauči. Najmlajši se namreč udeležujejo tudi tekem. Nekateri imajo že licenco in tekmujejo tudi na klubskih tekmah. Še bolj številno pa se udeležijo šolskih tekmovanj. Nazadnje so bili skupaj na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole, ki je bilo 17. maja v Stožicah. Odrezali so se odlično! Med osnovnošolce brez licenc se podeli šest kompletov medalj - po en komplet na triado za dečke in še enega za deklice. Tekmovali so učenci šestinšestdesetih osnovnih šol. Od tekmovalcev, ki jim znanje pomagajo nabirati vaditelji ŠKD Budanje, so posamično kar štirje zmagali: Tonja Čibej, Kristina Novak, Tom Papež in Jan Šinigoj. Enej Slokar in Katarina Novak sta se uvrstila na odlično tretje

mesto, Katarina med licenciranimi tekmovalkami. Za srednješolce sta zlato osvojili Karin Kobal in Natali Panič Nardin, bron pa Jure Marc. Budanjski lokostrelci pa s ponosom gledajo tudi na dosežke vseh, ki so se med tekmo dobro držali, nabirali nove izkušnje in izboljšali svoje rezultate. Ponosni pa so tudi na množico otrok, ki pridno trenira na strelišču v Budanjah. Vzdušje je dobro, dobre volje je dovolj in dokler bo tako, ne bo težko vzgajati podmladka kluba in jim ponuditi možnosti za prijetno preživljanje časa skupaj in priložnosti za uspeh. Zato se nam zdi pomembno tudi organizirati kakšno tekmo posebej za šolarje in dijake. Taka tekma bo že 25. junija na strelišču v Budanjah. Za lokostrelce je to priložnost, da se pomerijo med sabo, tisti, ki jih ta šport zanima, pa lahko vidijo tako tekmo od blizu. Vabljeni! Danica Krapež

Na teniških igriščih športno rekreacijskega centra Tura so v začetku junija tekmovali najmlajši igralci in igralke iz TK Tura in TK Ajdovščina.

a turnirju v kategoriji MINI tenis je prvo mesto osvojil Nac Hrovatin iz Ajdovščine, drugi je bil Vid Lavrenčič iz Vrhpolja, tretje mesto pa si je priigrala Lana Pejakič s Ceste. V MIDI

tenisu do 11 let je postal zmagovalec Denis Abramič iz Volčje drage, druga je bila Lija Rušt iz Ajdovščine, tretja pa Anja Premrl iz Vrhpolja. KK

V Dolgi Poljani ‘se dogaja’ Športno kulturno društvo Tabor iz Dolge Poljane nadaljuje svojo že pred leti začrtano pot. Letos so izvedli že štiri delovne akcije, preostane pa jih še nekaj.

Ob saditvi trte z Lenta

rva akcija očistimo Slovenijo je tudi Dolgopoljce kar precej podžgala, saj od takrat vsako leto organizirajo čistilni dan (običajno je to sobota), ko se dopoldne

z Vami že 25 let! -PVC okna Kommerling z ALU masko -lesena okna z EKO subvencijo -ALU polkna -komarniki -rolete -Notranja vrata Lesna, LIPBled -Masivni podboji

Vabljeni v naš razstavni salon! 041 868 138 info@raspor.si

zberejo na Martinšu – v športnem parku. Razdelijo se v skupine in odidejo svoji nalogi naproti. Tudi letos sredi aprila se jih je zbralo kakšnih trideset. Pokosili in očistili so okolico igrišča, dodali zadnje pečate za latnik potomke slavne trte z Lenta v Mariboru, ki je bila posajena pred štirimi leti in je do sedaj že dvakrat obrodila nekaj grozdkov, ki pa so bili seveda tarča mladih na igrišču. Tudi okolico vodnega zajetja Dušaki pod Budanjami so uredili, na poti pa so seveda v vreče pospravili tudi kakšno stvar, ki ne sodi ob cesto ali v naravo. Že nekaj let je tradicija, da Dolgopoljci postavijo ob glavni cesti Vipava – Ajdovščina ‘mlaj’, na predvečer prvega maja. Tudi letos je bilo tako. Po mlaj je mladina odšla na Križno goro že nekaj dni pred tem, saj so ga morali še ustrezno pripraviti na postavitev. Sama postavitev se je sicer

malo zapletla, v spodbudo pa so jim številni vozniki, ki so se peljali mimo, glasno trobili. Tudi pohod na Goro je že nekajletna tradicija, ki se ga udeležijo skoraj vsi krajani, ki so sposobni in zmorejo opraviti s tem vzponom, vsi ostali pa se na prizorišče lahko tudi pripeljejo. Letošnjega pohoda, ki je bil na nedeljo 1. junija, se je udeležilo okrog devetdeset prebivalcev, ki so bili na vrhu deležni osvežujočega napitka. Naslednja velika naloga, ki čaka krajane Dolge Poljane, krajevno skupnost in športno kulturno društvo, je priprava krajevnega praznika v juliju. Na ta dan se je zvrstilo že kar nekaj pomembnih obiskov. Tako nas je obiskal evropski poslanec Lojze Peterle, plavalec Martin Strel, Rudi Zavrl, Tv ekipa NBC iz ZDA in seveda kopica priznanih umetnikov in kulturnikov. Po krajevnem prazniku bo sledil še tradicionalni balinarski turnir, ki pripelje v Dolgo Poljano najboljše ekipe iz zahodne Slovenije in Ljubljane. Pri nas so tekmovali že takšni asi, kot je svetovni prvak Anže Petrič, evropska prvakinja Tadeja Sodec … Letošnji krajevni praznik v Dolgi Poljani bo 5. julija. Slovesno bodo predstavili nov latnik, ki so ga uredili ob potomki trte iz Lenta, poleg zabave s triom Dado vas čaka še bogat srečelov. Vstopnine ni, zanimivo in pestro dogajanje v Dolgi Poljani je torej zagotovljeno, zato velja povabilo, da jih obiščete. Ne bo vam žal. Emil Milan Fras

Z VAMI ŽE 20 LET ZAKLJUČNA DELA

DEAN VOLK s.p.

Plače 28d 5270 Ajdovščina Tel. 041 773 849

POPOLNA PRENOVA KOPALNIC - polaganje keramike, ogrevanje - vodovodne instalacije - elektro instalacije - montaža kopalniške opreme

GLAJENJE IN BELJENJE STEN IN STROPOV

O DN O G U

“NAJ POMLAD V VAŠ DOM PRINESE SVEŽINO”

MONTAŽA GIPS STEN IN STROPOV - spuščeni stropovi - predelne stene - obloge zidov - armstrong stropovi - mansardni stropovi

ŠPORT

Latnik 152, 4. julij 2014

Mladinke srebrne na velikem turnirju v Banja Luki Za konec uspešne sezone se je mladinska ekipa Mlinotesta udeležila velikega mednarodnega turnirja v Banja Luki v Bosni in Hercegovini. Na turnirju je nastopilo 76 moških in ženskih ekip iz 27 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in BiH, ki so nastopali v treh starostnih kategorijah. Turnir je potekal od srede 25. do nedelje 29. junija.

urnir je bil nagrada za osvojeno tretje mesto in s tem bronasto medaljo v slovenskem državnem prvenstvu. Tokrat so se na pot odpravile brez Špele Ferfolje, ki igra za slovensko mladinsko reprezentanco na svetovnem mladinskem prvenstvu na Hrvaškem. Prvi dan turnirja so dekleta najprej premagale ekipo ŽRK Una iz Kozarske Dubice z rezultatom 19:8. V večernem terminu so nato odigrale še revijalno tekmo proti mešani ekipi članic in veterank domačega kluba Borac, ki so si nadele ime Osice, ter dosegle suvereno zmago z rezultatom 10:4.

V drugem krogu so se mlinarke pomerile z ekipo ŽRK Srbac iz istoimenskega mesta ob izlivu reke Vrbas v Savo v severni Bosni. Tudi v tej tekmi so zlahka zmagale z rezultatom 18:9. V večernem terminu so nato odigrale še revijalno tekmo v rokometu na mivki ter premagale srbsko ekipo ORK Radnički iz Beograda z rezultatom 2:0 (19:6, 14:8). Tretji dan so v uradnem delu najprej premagale ŽRK Laktaše z 22:9, četrti dan pa še ekipo ŽRK Gradiška kar 15:2. Zvečer so odigrale še revijalno tekmo proti fantom iz ekipe Trimo Trebnje (letnik 1998). V zanimivi in borbeni tekmi so proti fizično precej močnejšim fantom

zaostale le za dva zadetka (22:24). V nedeljo, zadnji dan turnirja, so najprej premagale domačo ekipo ŽRK Borac Banja Luka. Rezultat je bil 23:8. Ostala je še tekma, ki je odločala o prvem mestu. Nasprotnik je bil ekipa ORK Radnički iz Beograda, ki je bila dolga leta najboljši ženski rokometni klub v bivši Jugoslaviji in ima v svojih vitrinah tudi tri naslove evropskih klubskih prvakinj (sedanja Liga prvakinj), bile so 14 kratne prvakinje Jugoslavije ter desetkrat zmagovalke pokala Jugoslavije. Po hudi in izenačeni borbi je bila srečnejša ekipa Radničkega, ki je tudi ob sodniški pomoči zmagal za gol - 9:10. Morda še podatek, da so imele mlinarke kar za 25 golov boljšo skupno gol razliko kot Beograjčanke, ki so odigrale tudi eno neodločeno tekmo proti ŽRK Una iz Kozarske Dubice, ki so jih Ajdovke premagale za 11 zadetkov. Za pristop in borbenost si mlade mlinarke zaslužijo vse pohvale. Tudi pokal in srebrne medalje za drugo mesto so zelo lep uspeh. Prav tako so se izkazale tudi s športno igro, saj jim je organizator podelil nagrado za fair – play. Maja Svetik je bila po izboru trenerjev vseh ženskih ekip izbrana za najboljšo igralko kategorije, dobila pa je tudi posebno priznanje: plaketo za najbolj vsestransko igralko ženskega dela turnirja. Plaketa nosi ime po legendi banjaluškega

rokometa Bogdanu Boci Cvijetiću. Poleg Maje si seveda pohvale zaslužijo vse igralke, ki so se vrnile v Ajdovščino s srebrno medaljo okrog vratu. To so vratarka Anja Bratina ter igralke Saša Čermelj, Ivana Po-

lahko veliko družila s svojimi vrstniki, udeleženci turnirja. Naj ob tem povemo tudi, da so turnir obiskali tudi starši naših igralk, saj jih je kar trinajst spremljalo zadnje tri dni turnirja, kjer so s svojim navijanjem

lanc, Mariša Tripković, Staša Brecelj, Meta Pipan in Pavlina Lokar. Poleg njih si zahvalo in čestitke zasluži tudi Petra Sanabor, doma iz Ravenj pri Štjaku, sicer igralka Antruma iz Sežane, ki je na našo prošnjo okrepila maloštevilčno ekipo. V istem času so bile namreč naše kadetinje, ki so tudi članice mladinske ekipe, na turnirju v Makarski. Čestitke gredo seveda tudi trenerju Branku Lebanu. Ob turnirju je bilo seveda poskrbljeno tudi za dodatne aktivnosti in zabavo, tako da so se dekleta

igralkam dajali dodatno energijo. V Banja luki in okolici živi veliko Slovencev. Tako je starše in vodstvo ekipe Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav povabilo na svoj tradicionalni 5. Slovenski dan v vasi Slatina. Ob kulturnem programu nas je pozdravil tudi Branko Zupanc, konzul izpostave slovenskega veleposlaništva v Bosni in Hercegovini. Gostitelji pa so nam sredi Bosne postregli tudi s polento in golažem. Skratka bilo je lepo! Drago Brecelj

FELJTON

Latnik 152, 4. julij 2014

Ob 100 letnici prve svetovne vojne (3)

Hubeljski vodovod, gradnja cest in prva letališča

Vojaška bolnišnica na Otlici

začetku leta 1916 je avstro-ogrska vojska v Ajdovščini začela z izgradnjo hubeljskega vodovoda, gradila ga je s pomočjo ruskih ujetnikov ter vojaških delavskih enot. Po pripovedovanju Draga Sedmaka je šel do Batuj, od tam do Dornberka in v Vrata, kjer so bile črpalke, da so vodo lahko prečrpavali na Kras. Stalno so vzdrževali in popravljali tudi ceste. Na poti k izviru Hublja nas pod Majerijo vzidana spominska plošča še vedno spominja na velika in obsežna dela vojaških inženirskih enot. Pri raznih gradbenih delih so pomagali tudi ruski vojni ujetniki, večkrat pa tudi domačini. Na Colu so domačini - možje, ki niso bili vpoklicani in tudi ženske, hodili na dnino k gradnji utrdb in žičnih ovir, ki jih je vojska delala v okolici Cola, Sanabora, na Kovku in Nanosu. Zaslužili so dnevno po 5 K. Tudi Gora je med prvo vojno dobila že vodovod, vendar le za potrebe vojske. Zajetje je bilo Pod Skukom, v Čavnu; cevi so bile speljane prek Malega Čavna do Cinglce in čez Nagnovec do Smrečja. Vojska je posvečala tudi posebno pozornost nenehnemu obnavljanju in vzdrževanju cest čez Goro na fronto. Pri tem so delale v glavnem ženske, ki so jim za to dali si-

oskrbovanja fronte pa je bila zgrajena tudi žičnica, ki so ji domačini pravili 'luft-pon'. Ta je bila speljana pod Gradiščem mimo Slokarjev na Predmejo, od tam pa čez Lokve in Čepovan v Lokovec. Odcepi te žičnice na Lokvah so povezovali Ajdo-

oblasti, sam pa je vstopil v samostan v jezuitski red. O pomembnosti Soškega bojišča pričajo tudi pogosti obiski cesarja oziroma prestolonaslednika. 14. septembra 1915 je skozi Ajdovščino na fronto potoval prestolonaslednik Karel, 10. aprila 1917 je komando v Vrtovinu obiskal že kot cesar Karel

Ana Meyer z Lož, prva doktorica znanosti na slovenski univerzi, ki je takrat študirala na Dunaju. Tik pred koncem vojne so avstrijske oblasti mobilizirale dr. Danila Lokarja in ga poslale kot vojaškega zdravnika v Iudrio v Furlanijo. Svoje bivanje in delo vojaškega zdravnika v furlanski vasi ob koncu vojne je

Transport lesa z ozkotirno železnico v Trnovskem gozdu

I. (saj je cesar Franc Jožef novembra 1916 umrl) in se srečal z generalom Borojevićem. 22. avgusta 1917 je šel cesar Karel I skozi Vipavo, v podkrajski šolski kroniki pa je zapisano: »26. in 29. oktobra 1917 se je skozi Podkraj peljal cesar Karel I., v spremstvu 6 avtomobilov.«

opisal v delu Leto osemnajsto. Novembra 1918 so Italijani že prišli v Ajdovščino in iskali primerne

Zadnje leto vojne

Konjske vprege pri Colu

vščino z Grahovim in Podmelcem v Baški grapi. Avstro-ogrska vojska je z njo na fronto prevažala orožje, strelivo, razno vojaško opremo, obutev in oblačila in seveda hrano. Revščina, lakota in veliko pomanjkanje je sililo domačine, da so na

Vojaška žaga na Predmeji

cer skromno plačilo, vendar pa jim je pripadal dnevno tudi en obrok hrane. Vojska je potrebovala tudi velike količine tehničnega lesa. Na Gori so postavili parno žago, uredili so gozdno konjsko železnico in pa ozkotirno železnico od Male Lazne mimo Smrekove drage do Zadloga. Za prevoz lažjega tovora so uporabljali tudi pasje vprege. Na obrobju Ajdovščine so bila postavljena tudi večja skladišča za hranjenje velikih količin vojaškega materiala in razstreliva, za potrebe

skladišču, drobec granate pa je ubil tudi Križajevega dojenčka s pomenljivim imenom Želimir. Travnik od ajdovskega pokopališča proti Cesti so začeli uporabljati za letališče, ki je bilo baza za avstro-ogrska letala in za vodljive balone cepeline. Letališča so bila tudi v Vipavi in Podnanosu. Franc Cerovšek opisuje, da so začeli letališče v Vipavi uporabljati leta 1915. Piše, da so bile na letališču občasno stacionirane tri eskadrilje, ki so imele nad trideset enosedežnih in dvosedežnih letal. Čuvali so jih v lesenih hangarjih, ki so bili postavljeni pod drevesi ob desni in levi strani Močilnika. Od leta 1917 naprej so bile lesene vojaške barake in hangarji postavljeni vse od Vipave pri Živcu, po Podraškem polju, Dobradu pa vse do Podnanosa. Ena eskadrilja je bila stacionirana celo v Podna-

mestih, kjer se je žičnica najbolj približala tlom, sneli kakšno vrečo. V njej so seveda večkrat namesto hrane našli kakšne kose vojaške opreme ali pa vojaške škornje. Zaradi tatvin je vojska najbolj izpostavljena mesta potem zastražila. Ob železnici in žičnici (ob cesti od Ajdovščine proti Lokavcu) je bila zgrajena cela vrsta skladišč, kjer je bilo shranjeno tudi razstrelivo. 24. maja 1918 je prišlo do strahovite eksplozije, ki je terjala življenje 40 ruskih ujetnikov, ki so delali v

nosu. Nad zgornjo Vipavsko dolino so se večkrat spopadla avstro-ogrska in italijanska letala. Oktobra 1916 je bil blizu Vrtovina sestreljen avstro-ogrski letalski častnik. Pokopan je bil v Ajdovščini. Konec leta 1917 je italijansko vojaško letalo bombardiralo četo vojakov na poti na Slap. Ob zlomu cesarstva novembra 1918 so letala zasegli italijanski vojaki. Toda avstro-ogrski vojaški pilot Venceslav Vrtovec iz Žabelj je z enim letalom uspel poleteti iz Ajdovščine v Ljubljano, kjer je letalo predal novi

Anica Lokar v spominih opisuje, kako se je poleti 1918 skozi trg peljal mladi cesar Karel Habsburški, vendar so ljudje to spremljali mirno in niso hoteli vzklikati in veselo pozdravljati, kot jim je naročil župan. Takrat so namreč ljudje že vedeli za majniško deklaracijo, ki je bila dobro leto prej, 30. maja 1917, prebrana in podpisana v dunajskem parlamentu. Majniška deklaracija je skupna izjava slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev v dunajskem parlamentu, s katero so zahtevali združitev južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto. V široki akciji so po vsem slovenskem ozemlju v podporo izjavi zbrali približno 200.000 podpisov. Podpise so zbirali tudi po vipavskih vaseh, o čemer piše tudi Anica Lokar v svojih spominih. Ob podpisu majniške deklaracije pa je bila v samem dunajskem parlamentu zraven še ena Vipavka,

Spominska plošča na fužinah

prostore za svoje urade. Slovenska zastava, ki bi pomenila svobodo, kot je zapisal Lokar v Letu osemnajstem: »Ko se vrnem domov … zastava bo visela ob svobodi s Čavna taka, da jo boste videli tja do Vidma!«, ni vihrala, namesto nje [imamo] »vsak večer … na trgu laško vojaško godbo. A tema je že, ko se postavijo godci v krogu, in ljudi ni.« Svobodo so Ajdovci in drugi Primorci čakali še dolgih temačnih 27 let. Se nadaljuje ... Zdenka Žigon

Uporabljena literatura Berzelak, Stane. 1999. Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole. Ljubljana. Cerovšek, Franc: Vipavsko letališče in letala. Vipavski glas št. 49, leto 1999, str. 3-6. Čibej , Edmund.2005. Zbrani spisi. Predmeja Dolenc, E., Gabrič, A. 2002. Zgodovina 4: učbenik za četrti letnik gimnazije. Ljubljana. Fantje in možje, pojdite domov, boste morali na vojsko! : Col z okolico v času 1. Svetovne vojne. Col, 2008 Kjuder, Albin: Zgodovinski mozaik Primorske. Zbral in sestavil v letih 1956-1960, tipkopis Koledar: za navadno leto ... Goriška Matica, 1921. Kravos, Bogomila. 2013. Zgodba mojega očeta. Ljubljana Lipušček, Uroš. 2012. Sacro egoismo: Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915. Ljubljana. Lokar, Anica. 2002. Od Anice do Ane Antonovne. Ljubljana. Lokar, Danilo. 1960. Leto osemnajsto. Ljubljana. Mai, Manfred. 2005. Svetovna zgodovina na kratko. Ljubljana. Makuc, Dorica: Prva svetovna vojna in življenje v zaledju. Vipavski glas št. 49, leto 1999, str.7-10. Mlakar, Boris. 1992. Alojzij Novak. V: Novak, Alojzij. 1992. Črniška kronika, Gorica, 1992, str. 293-294 Pilon,Veno. 2008. Na robu. Ljubljana. Plesničar, Pavel. 1997. Ajdovščina: pogled v njeno preteklost. Nova Gorica, str. 147. Rodman, Magda. Pogled v šolsko kroniko 1895-1919. V: Zbornik o šolstvu v Vipavi. Vipava, 2007, str. 19-26. Rustja, Karel.2002. Sto let Vipavske železnice. Ajdovščina. Sedmak, Drago. Ajdovščina med 1. svetovno vojno. V: Oko, leto 3, št. 50-57 (21. sep. 1995-29. dec. 1995), str. 16. Sedmak, Drago: Ajdovščina in Šturije med prvo svetovno vojno. Tipkopis. [Ajdovščina, 1997]. Sedmak, Drago. Vrtovin in Vrtovinci med 1. svetovno vojno. V: Ortaona – Vrtovin : 1001 – 2001. Vrtovin, 2001, str. 46–65. Velikonja, Uroš. Gora in Gorjani med 1. svetovno vojno. V: Mati Gora. Predmeja, 2001, str. 271-284

ZADNJA

32 RESTAVRACIJA

Latnik 152, 4. julij 2014

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA , Info: 040 470 993, restavracijavipavskihram@gmail.com

DNEVNA KOSILA 7€, MESNE IN RIBJE JEDI PO UGODNIH CENAH!

URNIK:

SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ROJSTNODNEVNE ZABAVE, BIRME, OBHAILA, OHCETI ... od ponedeljka do četrtka od 12 do 22 Od sobote, 05.07. do nedelje 27.07. ZAPRTO petek in sobota od 12 do 23 nedelja od 12 do 21 razen po dogovoru za skupine nad 10 ljudi 00

Agroind Vipava 1894

Nagrade in nova celostna podoba Vipava 1894 s svojo linijo okusov in priznano kakovostjo dokazuje, da lahko konkurira na svetovnem vinskem parketu. Vipavska klet je bila namreč s svojimi vini uspešna na dveh mednarodno priznanih ocenjevanjih.

oncours Mondial de Bruxelles, ki letos praznuje svojo 20. obletnico, velja za enega večjih mednarodnih ocenjevanj v svetovnem merilu. Na ocenjevanju je sodelovalo 8060 vin iz 41 držav, od teh je bilo nagrajenih le 2330. Vipavski sauvignon 2013 je prejel zlato medaljo, pinela 2013 pa srebrno. Z ocenjevanja Mundus vini v Nemčiji (več kot 6000 vzorcev) se je klet vrnila z dvema srebrnima medaljama za Sauvignonom 2013 in penino Theodosius 2012. Enolog Uroš Bolčina je glede priznanj z navdušenjem povedal: »Za Vipavo 1894 je to pomembna odskočna deska, da nadaljuje utrjevanje svoje prepoznavnosti s svežim karakterjem vin in regijsko odliko. Prva priznanja so tako dokaz, da smo ujeli trend okusa, ki ga bomo

tudi z ostalimi linijami dopolnjevali. Verjamem, da bomo v naslednjem koraku pridobili pozornost tudi naših potrošnikov in ostalih vinskih poznavalcev.« Vipavska klet pa je junija prenovila celostno podobo. Vse svoje polnitve je preoblekla v univerzum črke V, kot začetnice besede vino in kot prve črke imena mesta, iz katerega prihaja. S to začetnico sta poimenovana tudi vinorodni okoliš in

celotna Vipavska dolina. Celostna prenova sovpada z začetkom obeleževanja 120-letnice vipavske kleti. »Proces smo začeli sicer že lani, ko smo s pomočjo najsodobnejše tehnologije za ohranjanje naravnih lastnosti grozdja prenesli svežino, sortne značilnosti in aromatičnost neposredno v steklenice. S tem smo ustvarili temelj, ki pa bi brez tudi navzven opaznih sprememb ostal na pol poti,« je razloge utemeljil Boris Jež, predsednik uprave. »Recesija je vinsko branžo prizadela bolj kot katerokoli živilskopredelovalno panogo. Toda ne glede na to smo v Vipavi 1894 našli neprecenljivo izročilo v naši zgodovini, ki se letos zaokrožuje v 120. obletnici delovanja vipavske kleti in 230. letnici rojstva našega rojaka Matije Vrtovca, če drugih mejnikov vinoreje in vinarstva Vipavske doline niti ne omenjam.« PR

NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

Prostovoljka leta 2013 - Nada Blažko Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina je tudi letos sodelovalo na natečaju prostovoljec leta 2013, ki ga objavlja Mladinski svet Slovenije in za prostovoljko leta 2013 predlagalo gospo Nado Blažko iz Lokavca. arhivsko gradivo in ogromno svojih prostovoljnih ur preživela v Pokrajinskem arhivu ter na sedežu društva, kjer se hranijo dokumenti. Kot refleksoterapevtka pa je svoje znanje širila preko študijskih krožkov, ki jih organizira društvo. V petek, 27. junija 2014, se je v ljubljanskih Križankah odvijala zaključna prireditev natečaja, kjer je Nada, skupaj s preostalimi 200 prostovoljci iz cele Slovenije, prejela priznanje. mf

Dobrodelna Dobra stara šola Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini je zadnjo predstavo Dobra stara šola odigralo 28. junija na igrišču v Dolgi Poljani.

b tem je predsednica društva Vilma Česen izročila dobrih 1200 evrov predstavnici Škofijske Karitas Vipavske dekanije Jožici Ličen. Prispevek (natančno 1.209 €) je skozi deveto sezono društvo zbralo tako, da je od vsake prodane vstopnice za ogled predstave Dobra stara šola en evro namenilo otrokom in družinam v finančni stiski. Pred začetkom novega šolskega leta je nakup šolskih potrebščin za marsikatero družino (pre)velik zalogaj.

Na Škofijski Karitas Vipavske dekanije so nam obljubili, da bodo zbrana sredstva razdelili med tiste otroke in družine, ki finančno pomoč najbolj potrebujejo. Hvaležni smo vsem obiskovalcem naših prireditev. Z letošnjo komedijo smo vas nasmejali, prepričani pa smo, da ste s prispevkom, ki ste ga posredno darovali z nakupom vstopnice, vi narisali nasmeh na obraze številnih otrok! Upamo, da boste z nami tudi v prihodnji jubilejni 10. sezoni! mr

Nada Blažko na podelitvi v Križankah

V foto B. Rosa

letu 2013 je Nada aktivno sodelovala pri pripravi zbornika z naslovom od Včeraj za jutri, ki ga je MDPM Ajdovščina izdalo ob 60-letnici delovanja društva. Kot članica uredniškega odbora je pripravljala in zbirala

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com