E-revija Moja Slovenija november 2018 by Moja slovenija

E-revija | November 2018

KULTURA

Poslovil se je pisatelj Alojz Rebula, ki ni želel biti “pevec tržaškosti” SLOVENCI PO SVETU

Slovenska podjetnost kroži prek meja KULTURA

“Jezik živi, dokler ga uporabljaš” 1

// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

POSLOVIL SE JE PISATELJ ALOJZ REBULA, KI NI ŽELEL BITI “PEVEC TRŽAŠKOSTI” 1

SLOVENCI PO SVETU

KULTURA

SLOVENSKA PODJETNOST KROŽI PREK MEJA

“JEZIK ŽIVI, DOKLER GA UPORABLJAŠ”

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA

// KULTURA

Poslovil se je pisatelj Alojz Rebula, ki ni želel biti “pevec tržaškosti” 1

Umrl je akademik, pisatelj in prevajalec Alojz Rebula, eden izmed slovenskih književnikov v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje, pri čemer so ga zanimala vprašanja širšega preteklega in sedanjega sveta, hkrati pa je zmeraj na prvo mesto postavljal slovenstvo. Alojza Rebulo, ki je ustvarjal tudi v visoki starosti, se je med drugim skupaj z Borisom Pahorjem uvrščalo v t. i. tržaško literarno šolo, vendar, kot je pravil sam, ni želel biti »pevec tržaškosti«. Preteklost in sedanjost celotnega sveta Navdih za svoja dela je iskal v zgodovini, in sicer od biblične dobe prek antike ter srednjega veka do današnjih dni. »A skozi zgodovino vedno odkrivam tudi sedanjost,« je ob svojem 90. jubileju povedal za STA. Ob tem je poudaril, da ga zanimata preteklost in sedanjost celotnega sveta, ne le majhnega tržaškega območja. Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju (San Pelagiu) pri Trstu. Sprva je med letoma 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici, nato pa jo je med letoma 1940 in 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Pet let kasneje je sledila diploma iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Tako se je kasneje ta akademik, pisatelj in prevajalec sam skromno predstavljal kot upokojeni srednješolski profesor. Za njegove prve literarne poskuse veljajo dela, ki jih je napisal v slovenskem, italijanskem in latinskem jeziku, kasneje pa se je italijanščini kot pesniškemu izrazu odpovedal. Nekaj časa se je posvečal poeziji, za katero je bil značilen ekspresionistični slog, kmalu pa se je posvetil skoraj izključno prozi. Leta 1945 je objavil svoje prvo prozno delo, alegorijo Vedež ob Jadranu, prva zbirka novel, Vinograd rimske cesarice, p je izšla leta 1956. Že v svojih zgodnjih delih je nakazoval izčiščeno tematiko usode majhnega naroda, vezane predvsem na tržaško slovenstvo, ki jo je povezoval z razglabljanjem o pomenu umetniškega ustvarjanja. Tematiki umetnosti in narodne usode ter potopisje Kasneje je nadaljeval v slogu, za katerega je zgodovinskost ozadje, na katero projicira sodobnost, da bi

razkril resnico sedanjega sveta in poudaril veljavnost duhovnih vrednot. Njegov pisateljski opus obsega črtice, novele in romane s tematiko umetnosti, slovenske narodne usode na Tržaškem ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo. Kot njegova najznačilnejša dela velja izpostaviti romane Senčni ples, V Sibilinem vetru, Divji golob, Jutri čez Jordan in zbirko meditacij Gorje zelenemu drevesu. Mnoge izmed njegovih knjig je izdala založba Mladika, med njimi so na primer Cesta s cipreso in zvezdo, Previsna leta, dnevnik Iz partiture življenja (1977–1981) in Nokturno za Primorsko, ki mu je prinesel kresnika v letu 2005. Izkušnja vere, ki ni temeljila na misticizmu Rebula je veljal za katoliškega intelektualca in je tudi v visoki starosti redno objavljal besedila v rubriki Credo v tedniku Družina, v katerih je načenjal različna eksistencialna in eshatološka vprašanja. Izhodišče mu je predstavljala lastna izkušnja vere, ki pa ni temeljila na misticizmu. Njegovo duhovno življenje je zaznamovalo romanje v Lurd v 60. letih. Kot je dejal sam, ni tam doživel ničesar mističnega, vendar pa ga je prav takrat nagovorila molitev in stavek britanskega pisatelja Archibalda Cronina: »Vsakdanji rožni venec me je obvaroval pred mnogimi življenjskimi prepadi.« Priznanja in nagrade z obeh strani meje Od leta 2009 je bil redni član SAZU-ja, prevajal pa je tudi latinsko, grško in italijansko književnost. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. Med drugim ga je predsednik Giorgio Napolitano leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Slovenska škofovska konferenca mu je ob 90. rojstnem dnevu v letu 2014 podelila najvišje cerkveno priznanje – odličje sv. Cirila in Metoda. Istega leta ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge, in sicer za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture ter slovenstva v zamejstvu. Takrat so v utemeljitvi med drugim zapisali, da je »kljub dvojezičnosti ostajal neomajno zvest materinščini [...] Kot pripadnik manjšine je bil ponosen na svojo slovensko identiteto. Še danes je prepričan, da je prihodnost Slovencev odvisna od narodne zavesti. Narodne, ne strankarske.«

// KULTURA Nadalje pa še, da se je pri »obravnavi vprašanj preteklega in sedanjega sveta poglabljal v stiske posameznikov in naroda, hkrati pa razpiral vprašanja dobrega in zla. Lotil se je tudi politično občutljivih tem, kot so povojni poboji in pritiski nosilcev totalitarnih oblasti na primorske duhovnike«. Prav tako ob njegovem 90. jubileju sta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba pripravili simpozij o slovenski tržaški literarni šoli, v sklopu katerega sta bila v ospredju prav Rebula in Boris Pahor, ki se je takrat spominjal: »France Bevk je vodil revijo Razgledi. In prav ta revija je bila skupno glasilo, v katerem sva z Rebulo postavila osnovo za rast osvobojene književnosti, ki je ob nastanku novih pesnikov in piscev rodil današnjo slovensko literarno šolo v Trstu.« Med platnice ujeti dve mladosti in ena ljubezen Lanskega decembra sta s soprogo, pisateljico in pesnico Zoro Tavčar, prejela častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Dve leti pred tem je pri Mohorjevi družbi izšla njuna skupna knjiga Dve mladosti, ena ljubezen, v kateri je ujeto pričevanje o odraščanju nekega rodu, o njegovih doživetjih, stiskah, nazorih in tudi pričakovanjih. Pogled na družbenopolitične razmere Omenimo še, da je v Jugoslaviji zelo odmeval intervju, objavljen leta 1975 v posebni izdaji revije Zaliv, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V tem pogovoru z Rebulo in Borisom Pahorjem je namreč Edvard Kocbek obsodil zunajsodni poboj 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Današnjim družbenopolitičnim razmeram v Sloveniji se Alojz Rebula ni čudil. »Navidezen kaos je posledica demokracije,« je dejal in opozoril, da boljše rešitve pravzaprav ni, saj je alternativa le ena – diktatura.  MMC RTV

Arhiv Slovenije bogatejši za obsežno zbirko gradiva avstralskih Slovencev Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je v ponedeljek, 8. oktobra 2018, ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika podpisal darilno pogodbo, s katero Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce - Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja bogat arhiv slovenske izseljenske skupnosti v Avstraliji. Hkrati je v dar Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije prispelo tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki ga je o življenju Slovencev v Canberri posnel Janez Černe. Podarjenih devetih tekočih metrov arhivskega gradiva, nastalega od 50. let prejšnjega stoletja do leta 2016, je bogata pridobitev za Arhiv Slovenije. Avstralski Slovenci so so za podaritev gradiva odločili, ker bi se v prihodnosti soočili s težavo ustrezne hrambe, negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Zaradi tega so sprejeli odločitev, da gradivo digitalizirajo in podarijo Arhivu Slovenije, kjer bo zdaj lažje dosegljivo raziskovalcem in bo za njegovo hrambo ustrezno poskrbljeno tudi v prihodnosti, digitalne kopije pa bodo omogočile, da bo gradivo še

vedno dostopno tudi v Avstraliji, so navedli v Arhivu Slovenije. Gre za izjemno pomembno pridobitev ne le za arhiv, ampak tudi za zgodovino Slovencev, je za STA poudaril direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar. Gradiva izseljencev oziroma Slovencev po svetu so v različnih stanjih, v Avstraliji imajo gradiva dobro urejena in shranjena, vendar pa tamkajšnji lokalni arhivi niso bili preveč zainteresirani, da bi to gradivo prevzeli. »Zato smo se odločili, da ga skupaj s predstavniki teh društev prepeljemo v Slovenijo in zanj poskrbimo ter ga tako ohranimo bodočim rodovom, da ohranimo pričevanje prisotnosti Slovencev v Avstraliji,« je dejal Cvelfar. Predstavniki slovenskih društev in klubov v Novem Južnem Walesu so leta 2003 na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ustanovili Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce - Novi Južni Wales z namenom, da zbirajo arhivsko in knjižnično gradivo slovenskih organizacij in posameznikov, ki priča o prisotnosti in dosežkih Slovencev v Avstraliji.

Do danes so s prostovoljnim delom uspeli zbrati in urediti okoli 22 tekočih metrov zelo raznolikega gradiva - od društvenih arhivov, njihovih časopisov in izdanih knjig, do osebnega gradiva, ki so jim ga bili pripravljeni prepustiti slovenski izseljenci. Leta 2015 je na pobudo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu steklo sodelovanje arhivarjev Arhiva Slovenije pri evidentiranju in urejanju arhivskega gradiva izseljenskih društev. S tem je bil dosežen dvojni namen: društvom so arhivarji pomagali pri urejanju njihovega arhiva in svetovali, kako nadaljevati z delom, morda tudi digitalizacijo njihovega arhiva, na drugi strani pa so bili popisi evidentiranega gradiva vneseni tudi v evidenco arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter se hrani izven meja države. Evidenco vodi Arhiv Slovenije in s tem gradivom seznanja raziskovalce oziroma strokovno javnost. Od jeseni leta 2015 so tako sodelavci Arhiva Slovenije sodelovali z društvi v Avstraliji, Argentini, Nemčiji, ZDA, Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

// SLOVENCI PO SVETU

Slovenska podjetnost kroži prek meja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je letošnjo jubilejno deseto poslovno konferenco pripravil 14, in 15. novembra 2018 v Dvorcu Bukovje pri Dravogradu. S pomenljivim naslovom Slovenska podjetnost kroži preko meja - Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva je dogodek pritegnil največ udeležencev doslej – udeležilo se ga je skupno 131 podjetnikov in predstavnikov poslovnih ustanov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Češke, Slovaške in Nemčije. Glavna partnerka pri organizaciji dogodka je bila Regionalna razvojna agencija Koroška s sedežem v Dravogradu, k uspehu pa je odločilno pripomoglo tudi sodelovanje Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, občine Dravograd in pa Slovenske poslovne točke – SPOT, Slovenj Gradec. Uvodoma sta številne udeleženke in udeležence razvedrila odlična mlada glasbenika iz Osnovne šole Neznanih talcev v Dravogradu Danaja Klemenc in Jon Vinšek (kitara, vokal). Po uvodnem, pozdravu županje občine gostiteljice Marjane Cigala je navzoče pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik. V svojem pozdravu je ugotovil, da je konferenca v Dravogradu pravzaprav nadgraditev neposrednih čezmejnih stikov med občinami in poslovnimi subjekti na obeh straneh avstrijsko-slovenske meje. Iztok Grmek je govoril o pomenu gospodarske diplomacije in vlogi slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev zunaj meja Republike Slovenije pri krepitvi gospodarskega sodelovanja med našo državo in svetom ter pri njihovi vlogi v smislu pomoči slovenskim podjetjem pri prodiranju na tuje trge.

// SLOVENCI PO SVETU

Navzoče so pozdravili tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ter Jürgen Mandl, predsednik Avstrijske gospodarske zbornice na Koroškem – vsi trije so se tik pred pričetkom konference sicer ločeno sešli na delovnem sestanku. V posebnem sklopu so se predstavile slovenske gospodarske ustanove izven RS. Tako so svoje delo in vlogo predstavili predstavnice in predstavniki Bavarsko-slovenskega združenja iz Münchna (Daniel Blejc), Business Councila Slovenia iz Düsseldorfa (Julia Remih), Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev Slo-Slo iz Bratislave (Borut Meršak), Slovenskega društva Jožeta Plečnika iz Prage (Iztok Toplak) ter VTIS – Društva v tujini izobraženih Slovencev iz Ljubljane (Blaž Tomc Zidar). Slovenske gospodarske ustanove v sosednjih državah so se predstavile v še posebej zanimivem delu konference. Andrej Hren je tako predstavil vlogo Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je večer pred tem slovesno obeležila 30-letnico delovanja. O problematiki zaposlovanja napotenih delavcev iz Slovenije pa je v luči zmage na Evropskem sodišču govorila dvojna magistra Katarina Pajnič. Bernard Sadovnik, sicer tudi župan občine Globasnica, je predstavil združenje Alpe Jadran (AACC) iz Celovca, slovenske ustanove na Hrvaškem pa sta predstavila dr. Saša Muninović, predsednik XLO CRO poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov iz Zagreba ter Natali Iskra, direktorica EU koraka z Reke. Stanje v Porabju na Madžarskem je predstavila Andrea Kovacs iz RASK – Razvojne agencije

Slovenska krajina, Andrej Šik pa je govoril o SDGZ – Slovenskem gospodarskem združenju iz Trsta, ki je največja tovrstna slovenska ustanova zunaj meja RS. Dejavnosti za razvoj koroške regije je predstavila direktorica Razvojne agencije Koroška Karmen Sonjak. Novost v organizaciji tovrstnih konferenc je predstavljala okrogla miza. Ta je nosila naslov Izzivi čezmejnega sodelovanja. Moderirala jo je Barbara Polutnik Brusnik, kot sogovorniki pa so sodelovali mag. Stefan La Croce (Advantage Austria, avstrijsko gospodarsko predstavništvo v Ljubljani), Zlatko Mičetić (Gospodarska zbornica Reka), Andreas Kristan (Turistično združenje Škocjan ob Klopinskem jezeru), David Valič (Podjetniški center Slovenj Gradec) in Uroš Slemenik (podjetje Labelprofi d.o.o., Slovenj Gradec). Sklepne misli je podal Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, sledilo pa je mreženje udeležencev s pogostitvijo. Večer se je nadaljeval z ogledom Podzemlja Pece oziroma rudnika Mežica. Naslednji dan, v četrtek, 15. novembra, so si zainteresirani gostje iz tujine in skupina podjetnic in podjetnikov iz regije ogledali tri uspešna podjetja: Rohr d.o.o. v Ravnah na Koroškem, Gašper d.o.o. v Radljah ob Dravi ter Labelprofi d.o.o. v Slovenj Gradcu. Sledil je zaključek v Centru podjetništva - SPOT oziroma na Fakulteti za tehnologije polimerov v Slovenj Gradcu.

Dan slovensko-češkega prijateljstva v Zlínu V sredo, 3. oktobra 2018, se je v Zlínu zgodil pomemben program treh dogodkov Dan slovensko-češkega prijateljstva v Zlínu, ki je potekal pod glavnim pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi in Urada vlade za Slovence v Zamejstvu in po svetu. Glavni dogodek Dneva je potekal kot osrednji dogodek Tedna čeških knjižnic v Regionalni knjižnici Františka Bartošav Zlínu z nastopom pesnic Ajde Balderman Plesník in Dr. Glorjane Veber. Dan se je pričel zjutraj, s simbolično zasaditvijo lipe slovensko-češkega prijateljstva in nadaljeval s predavanjem Dr. Glorjane Veber. Osrednji dogodek se je zgodil ob v Regionalni knjižnici Františka Bartoša v Zlinu z naslovom Življenje kot roža – slovenski poetični večer s harfo. Na multimedijskem večeru, ki je bil osrednji dogodek Tedna čeških knjižnic, sta se s poezijo predstavili v Zlínu živeča Slovenka, arhitektka, oblikovalka in pesnica Ajda Balderman Plesník, ki je v goste je povabila slovensko pesnico in podjetnico Dr. Glorjano Veber. Na harfi je nastop spremljala Lucie Fajkusová, medtem ko je za češko interpretacijo poskrbela igralka Irena Velísková. Goste in publiko so z uvodnimi nagovori pozdravili: direktorica knjižice dr. Zdenka Friedlová, Njegova Ekselenca veleposlanik Republike Slovenije mag. Leon Marc in predsednica

Češko-slovenskega društva mag. Alena Šamonilová. Dogodek sta s svojim obiskom počastila tudi župan občine Provodov – ing. Marek Prachař in predstavnik Odbora za kulturo in spomeniško varstvo Zlínske regije mag. Miroslav Kašný. Nekaj ur pred osrednjim dogodkom je v isti knjižnici potekalo interaktivno predavanje za odprto javnost Dr. Glorjane Veber z naslovom Poezija – element družbene spremembe, ki je doktorirala z nalogo z istim naslovom. Predavanja se je udeležil tudi Njegova Ekselenca veleposlanik republike Slovenije mag. Leon Marc. V bližnjem romarskem kraju Malenisko, so dopoldan posadili lipo česko-slovenskega prijateljstva, ki označuje bogato skupno kulturno zgodovinsko dediščino Slovencev in Čehov še za časa Tomaša Garrigue Masaryka in Jožeta Plečnika. Posebna častna gostja dogodka je bila grofica Lydia Thienen, ki je za lipo podarila del zemljšiča. Poleg grofice so publiko nagovorili: Njegova Ekselenca veleposlanik republike Slovenije mag. Leon Marc, guverner Zlínske regije Jiří Čunek, župan občine Provodov Marek Prachař, nositeljica projekta iz občine Provodov Dr. Marie Zvoníčková in pobudnik sajenja lipe slovensko-češkega prijateljstva Jan Jelšík.

// SLOVENCI PO SVETU

Dan v Zlínu je nastal na pobudo in v organizaciji Ajde Balderman Plesník kupaj s Češko slovenskim društvom iz Brna. Organizatorka Balderman Plesníkova in gostja Vebrova sta ob tem povedali: „V Zlinu je slovenščina izredno redko slišan jezik, hkrati je soroden češčini, zato je dogodek potekal dvojezično in multidimenzionalno. Naslov dogodka je povzet po enem izmed najstarejših simbolov in sicer rože življenja, ki so ga uporabljali povsod na svetu, tudi na slovenskem in ki v sebi nosi razumevanje življenje in vesolja.“ Poleg Velposlaništva RS in Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so program podprli tudi: Česko slovensko društvo iz Brna, Regionalna knjižnica Františka Bartoša v Zlínu, Zlínski kraj in mesto Zlín.takoj začel s protislovenskimi akcijami. Pozneje tudi pri podiranju tabel.

kot pri verouku in tako kot to funkcionira na Gradiščanskem. To bi bila za manjšino prijaznejša ureditev, kot sedanja«, je dejal predsednik Narodnega sveta. O odpravi obveznega dvojezičnega šolstva pravi Rudi Vouk, odvetnik in predstavnik Društva slovenskih pravnikov na Koroškem: »Če bi nadaljevali s tem sistemom obveznega dvojezičnega šolstva, po mojem prepričanju nikdar ne bi prišlo do zaostritve narodnostnega konflikta, kot se je zgodilo v 70-ih letih, saj bi enostavno zaradi poznavanja jezika s časom odpadli predsodki in nesporazumi. Če danes govorimo o izboljšanju klime med večino in manjšino in ugotavljamo, da je skoraj polovica otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, bi bil skrajni čas, da se to krivico izpred 60 let popravi.«   Alena Šamonilová

Da gre tudi drugače, je dokazal leto prej prosvetni minister ljudske stranke, ddr. Heinrich Drimmel, ki je 1957 ustanovil Slovensko gimnazijo, hrbtenico narodne skupnosti. Tudi tedaj so bili protesti Heimatdiensta proti ustanovitvi Zvezne gimnazije za Slovence, najhujši. »V smislu poravnave krivic« meni dr. Inzko, sam absolvent Slovenske gimnazije, »bi bilo pravično, da bi se sistem prijav za pouk slovenščine spremenil, najkasneje tedaj, ko bo več kot 50% prijav. V bodoče naj bi se uvedel sistem odjav za tiste otroke, ki slovenskega pouka ne želijo, za ostale naj bi pa bil obvezen. Tako

V Lovranu so se srečali Slovenci, ki živijo na Hrvaškem Srečanje članov vseh slovenskih društev na Hrvaškem je vedno dobro obiskano. Tudi v Lovranu je bilo tako. Za rojake so tovrstna srečanja izjemno pomembna, je povedala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman: »Zelo je lepo videti, kako so se skozi leta stkala prijateljstva. Nekaj čudovitega je videti snidenje članic in članov društev, ki se morda niso srečali celo leto. Ker posamezna društva, recimo iz Dubrovnika, Osijeka, Zadra, nimajo finančnih sredstev, da bi obiskovala druge. Vseslovensko srečanje je tudi zato zelo pomembno, saj našim članom da občutek, da obstajamo, da smo tu. In če na taka srečanja pridejo še predstavniki veleposlaništva in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je to potrdilo, da je delo društev res cenjeno in ljudem to zelo veliko pomeni. Kajti slovenska društva na Hrvaškem so trenutno steber slovenstva na Hrvaškem. Zavedati se moramo, da bi bilo število Slovencev na Hrvaškem bistveno nižje od števila z zadnjega popisa, ko smo našteli 10.500 Slovencev, če ne bi bilo naših društev. Zato velika hvala za vse, kar počnejo! Iz srca.« Zbrane je med drugimi nagovorila veleposlanica RS na Hrvaškem Smiljana Knez. Zahvalila se jim je za pomembno delo, ki ga v društvih opravljajo za ohranjanje slovenske kulture in slovenskega jezika: »Ves čas skušamo pomagati, da bi bla slovenska kultura še bolj vidna, a to pomembno delo opravljate vi sami, v svojih društvih. Veseli me tudi vaše zavzemanje za ohranjanje slovenskega jezika, za pouk slovenskega jezika, tako izbirnega predmeta kot dopolnilnega pouka. In kjer koli boste potrebovali pomoč in če bomo le lahko, vam jo bomo ponudili.« Srečanje je namenjeno druženju, a tudi snovanju novih idej Bojana Hrovat iz Pulja, na srečanja prihaja iz občutka pripadnosti: »Ker sem Slovenka in sem aktivna v slovenskem društvu Istra in čutim v srcu, da moram to delati in z zadovoljstvom to delam. To so priložnosti, ko se lahko družimo in da bi se še bolje spoznali, bi bilo morda primerneje, če bi se še bolj pomešali med seboj in ne sedeli pri ločenih mizah.« V Lovran so prišli tudi Slovenci iz Karlovca, kjer deluje

osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Predsednica društva Marina Delač Tepšić: »Srečanja so po eni strani priložnost za druženje, tu pa se tudi dogovarjamo o programih za naslednje leto in izmenjamo izkušnje.« Druženja vedno rodijo nova sodelovanja, pa je prepričan predsednik Slovenskega kulturnega društva Snežnik iz Lovrana Vasja Simonič: »Bolj kot se povezujemo, bolj sodelujemo, bolje se poznamo, več skupnih programov imamo, zato smo boljši in nenazadnje tudi močnejši. Mene zelo veseli, da na takih srečanjih osebno poznam več kot 70 odstotkov prisotnih. Pomembno je namreč, da se med seboj poznamo, da na takih srečanjih poklepetamo, izmenjamo izkušnje in iz teh pogovor se rodi marsikateri nov, skupen projekt.« Slovenska društva na Hrvaškem pred novimi izzivi V krovni organizaciji Slovencev na Hrvaškem imajo veliko idej, kako okrepiti delovanje zveze in društev ter kako še bolj povezati rojake in utrditi njihovo prisotnost v okolju. Barbara Riman je o načrtih povedala: »Predvsem načrtujemo močan pritisk za uvedbo slovenščine po modelu C v osnovne šole, kjer bo to mogoče. Načrtujemo tudi okrepitev informiranja, tako naših članov kot širše javnosti, o našem delovanju. Obnovili bomo spletno stran, profil na socialnem omrežju Facebook že imamo. Če bo mogoče, si želimo okrepiti delovanje krovne organizacije z zaposlitvijo tajnice, saj zdaj za vse skrbiva smi s podpredsednico zveze Jasmino Dlačič. Občasno nam prijazno pomaga tajnica društva Bazovica Eva Ciglar. Ko bomo to dosegli, pa lahko začnemo razmišljati o večjih podvigih, kot so denimo prijave na evropske razpise. V mislih imam na primer projekt Evropa za meščane, v katerega bi se lahko vključila slovenska skupnost na Hrvaškem.« A vse bo, dodaja predsednica krovne organizacije, odvisno od denarja. Za nove programe bi rabili več finančnih sredstev. Moralno podporo imajo, pravi, zdaj je čas za konkretnejšo, finančno podporo.

// SLOVENCI PO SVETU

Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete” v Pančevu V Pančevu se je 6. oktobra v organizaciji Društva Slovencev “Logarska dolina” že četrtič odvijal gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”.

jušnimi kroglicami na štajerski način, goveji perklet z rižem na lendavski način, mešana solata na slovenski način in tradicionalna slovenska sladica “potica”.

Dogodku, ki je bil organiziran že drugič v madžarskem kulturno umetniškem društvu “Petefi Šandor”, je prisostvovalo več kot 150 udeležencev in gostov iz slovenskih društev iz Pančeva, Beograda, Kovina, Vršca, Gudurice, Leskovca, Sremske Mitrovice, kot tudi nam posebej dragi gosti iz Šolskega centra Ptuj iz Slovenije. Prisotni so bili tudi predstavniki pančevske občine, in sicer namestnica župana Marija Đukanović, mestni svetnik za kulturo Nemanja Rotar ter svetnica za izobraževanja Tanja Božić. Prisotne je v imenu mestne uprave nagovoril Nemanja Rotar, ki je poudaril, da je to ena od številnih manifestacij, ki širi duh multikulturnosti v našem mestu, v katerem živi v slogi in prijateljstvu 26 nacionalnosti. Čeprav je slovenska skupnost v Pančevu majhna, je ena od dejavnejših v Srbiji in dejavno sodeluje v kulturnem in javnem življenju Pančeva, ki ga bogati s svojimi raznovrstnimi programi, katerih glavni cilj je promocija slovenske kulture in tradicije.

Kosilo so pripravili dijaki gostinske stroke srednjih šol iz Pančeva, Vršca, Kovina in Ptuja ob nadzoru svojih profesorjev ter domačinov iz Društva Slovencev in MKUD-a “Petefi Šandor”.

Udeleženci letošnjega revialnega tekmovanja so gostom pripravili zanimiv meni, in sicer: goveja juha z

Po besedah Josipa Vebra, predsednika Društva Slovencev “Logarska dolina” in glavnega organizatorja ome-

Profesorji in dijaki iz Biotehnične šole iz Ptuja iz Slovenije so tekom trajajočega programa izmenjevali informacije in izkušnje s področja gastronomije s kolegi iz Pančeva, Vršca in Kovina. Dogovorjeno je, da se naslednje leto organizira študijsko potovanje v Ptuj oziroma prihod delegacije slovenske šole v omenjena tri mesta v Srbiji. Manifestacija ima velik značaj pri promoviranju slovenske tradicionalne kuhinje, letošnja še posebej, saj je organizirana v sklopu programa obeleževanja šeste obletnice obstoja in uspešnega delovanja pančevskega Društva Slovencev “Logarska dolina”.

njenega dogodka, je tudi letošnja manifestacija potekala v najlepšem redu, odziv udeležencev je bil zelo dober. Za naslednje leto se pričakuje prihod še večjega števila udeležencev, torej novih gostov iz društev Slovencev iz Srbije in sosednjih držav ter seveda posebno vedno dobrodošlih gostov iz Slovenije. Letošnji Gastronomski dogodek so podprli Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji, Občina Pančevo, mesarija “Burjan” ter MKUD “Petefi Šandor”. Naslednji dogodek, ki ga organizira pančevsko društvo Slovencev so “Glazarjevi dnevi”. Pesniški večer slovenskega kantavtorja Petra Andreja in Dnevi slovenskega filma bodo organizirani v decembru.Marc, guverner Zlínske regije Jiří Čunek, župan občine Provodov Marek Prachař, nositeljica projekta iz občine Provodov Dr. Marie Zvoníčková in pobudnik sajenja lipe slovensko-češkega prijateljstva Jan Jelšík.

// SLOVENCI PO SVETU

Srednja Evropa – prostor za poslovanje V petek je v Monoštru na Madžarskem potekalo četrto srečanje Mreže Alpe Jadran (MAJ), ki ima namen preko strokovnih predavanj in mreženja spodbujati slovensko mladino k uspešnemu podjetništvu v Srednji Evropi. Pri projektu sodelujejo Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, Društvo EUkorak z Reke na Hrvaškem, Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta ter Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK) iz Porabja. Monošter velja za središče porabskih Slovencev, kjer deluje slovenski hotel Lipa, ki pa se je tudi uveljavil kot konferenčni center. Tam je potekalo četrto srečanje Mreže Alpe Jadran. Med sopobudniki čezmejnega konferenčnega sklopa, ki se je že odvijal na Koroškem, v Trstu in na Reki, je Slovenska gospodarska zveza (SGZ), ki želi predvsem mladim približati srednjeevropsko regijo kot prostor za čezmejno poslovanje, pravi podpredsednik SGZ Felix Wieser.

izkušenj s črpanjem finančnih sredstev iz sklada Evropske unije za regionalni razvoj. Za koordinacijo projektov je pristojna Razvojna agencija Slovenska krajina (RASK), ki jo vodi Andrea Kovacs. Za Boruta Sardoča iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) v Furlaniji v Italiji je eden od ključnih ciljev Mreže Alpe Jadran vzpostavitev osebnih stikov med mladimi podjetniki v regiji, ki jih povezuje slovenski jezik. Projekt Mreže Alpe Jadran finančno omogoča Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije. 23. novembra bo potekalo zadnje srečanje v Ljubljani, kjer pa naj bi kot uspešni rezultat sledil po možnosti še dodaten projekt, ki bi ga lahko vodili kar mladi.

Pri tokratnem srečanju so mladim kot primer dobre prakse med drugim predstavili vzorčno kmetijo v Gornjem Seniku znotraj trideželnega parka v Porabju med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo -, kjer imajo veliko

Aktivna folklorna skupina SKD LIPA München Na letošnjem tradicionalnem Oktoberfestu je SKD LIPA München sodelovala že sedmič. V nedeljo, 23. septembra, so se že v jutranjih urah zbrali člani društva SKD Lipa München. Da bi bila skupina popolna, smo povabili še pihalno godbo Gorje iz Slovenije. Tako se je zbrala stočlanska skupina, ki je zakorakala v mimohodu, ki je bil dolg 7 km in je v njem sodelovalo 9000 oseb. Pot nas je vodila po ulicah Münchena in je trajala dobri dve uri. Letos smo se predstavili v gorenjskih in štajerskih nošah. Po mimohodu smo bili vsi povabljeni v enega izmed številnih šotorov na Oktoberfestu. Naši muzikanti iz Slovenije so nas in vse ostale goste v šotoru še naprej spremljali s slovenskimi melodijami. Ob oktobrskem pivu in dobro pečnem piščancu smo ostali skupaj do večernih ur. Seveda ne smemo pozabiti, da je bil na nemški televiziji neposredni prenos mimohoda, tako da so ga videli v 200 državah. Tako je bila predstavitev Slovenije zelo uspešna.

Folklorna skupina SKD LIPA München ima letos zelo veliko nastopov. Večkrat so nastopili v Münchnu, na različnih prireditvah. Julija so se udeležili srečanja V moji deželi v Brežicah. Zdaj se folklorna skupina SKD LIPA München pripravlja na Folkloriado, ki bo konec oktobra v Sindelfingnu, kjer se srečajo vse folklorne skupine iz Nemčije. Tako se delovanje folklorne skupine nadaljuje v upanju, da bo še dolgo obstajala in nastopala. Prihodnje leto bo folklorna skupina SKD LIPA München praznovala 20 let.   Daniela Zver

// SLOVENCI PO SVETU

Regionalno srečanje slovenskih pevskih zborov v Tuzli Tuzla je bila 13. oktobra 2018 mesto, v katerem so bile slovenske pesmi predstavljene na revialnem koncertu. Slovenska skupnost Tuzla je organizirala regionalno srečanje slovenskih pevskih zborov. Ker je že od davnine znano, da glasba nima meja, je Slovenska skupnost na srečanje povabila, poleg zborov iz BiH, tudi pevske zbore iz Novega Sada v Srbiji, iz Umaga na Hrvaškem in iz Ljubljane. Vsi zbori so se takoj z veseljem odzvali. V soboto so se v Hotelu „Tuzla“ zbrali mešani pevski zbori iz Novega Sada, Banja Luke in Sarajeva, ter ženski pevski zbor iz Umaga. Na je mešani učiteljski pevski zbor iz Ljubljane odpovedal nastop iz zdravstvenih razlogov. V Bosanskem kulturnem centru Tuzla so se omenjenim pridružile še članice ženskega zbora „Slovenčice“ iz Slovenske skupnosti Tuzla. Tako je slovenske ljudske in umetne pesmi navdušeno in predano prepevalo približno 120 pevcev. V Koncertni dvorani Bosanskega kulturnega centra je predsednica Slovenske skupnosti Tuzla, gospa Dragica Tešić, pozdravila vse prisotne in jim zaželela prijeten glasbeni večer. Po njenem njenem nagovoru se je začel program. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Koncert je odprl ŽePZ „Slovenčice“, z zborovodkinjo prof. Lejlo Mulaosmanović, ki je zapel: Po jezeru, Slovenka sem in Triglav. Potem so se po vrsti predstavili še MePZ „Kre-

darica “ iz Novega Sada z zborovodkinjo Dunjo Huzjan (s pesmimi Sloven'ja mati, Mlade oči in Zottelmarsch), MePZ „Camerata Slovenica“ iz Sarajeva pod vodstvom dirigenta Fuada Šetića (poslušalcem je daroval pesmi Tiho skrita med gorami, Tam kjer se čuje pesem in Dober večer), ŽPZ „Ajda“ iz Umaga pod vodstvom zborovodkinje Vesne Car (zapel je Ajdov cvet, Luna sije in Pleničke je prala) ter MePZ „Davorin Jenko“ iz Banja Luke pod vodstvom zborovodkinje prof. Vanje Topić (Mravla je v mlin pelala, Ne luduj Lelo in Zabavljivka). Potem so vsi zbori skupaj zapeli prelepo slovensko pesem Tam sem jaz doma, dirigiral je Fuad Šetić. Prireditev je vodila Barbara Pavljašević, znana urednica RTV Tuzlanskega kantona. Koncert se je končal ob burnem ploskanju navdušenih poslušalcev v dvorani. Pevci iz vseh petih zborov so pokazali, kaj znajo in kako lepa je slovenska pesem. Po koncertu vsi nastopajoči so se vrnili v Hotel „Tuzla“, kjer jih so jih čakali skupna večerja, prepevanje in druženje. Pred začetkom zabave so si še izmenjali darila. Koncert slovenskih pevskih zborov so pozorno spremljala sredstva informiranja. Pred koncertom je potekala intenzivna medijska promocija, s plakati, radijskimi najavami, gostovanjem predsednice Slovenske skupnosti Tuzla na občinskih in kantonalnih medijih,

izdelavo in delitvijo vabil ter zgibank s programom za publiko. Fotografije s koncerta so objavljene na več straneh Facebooka, kakor tudi na spletni strani Slovenske skupnosti Tuzla. Objavljena so tudi kratka poročila o dogodku na portalih. Koncert so posneli na CD-je. Za organizacijo koncerta je Slovenska skupnost požela dosti lepih pohval od samih nastopajočih, zelo pohvalno pa so se izražali tudi poslušalci. Lepo je vedeti, da so vsi naši gosti naslednji dan, v nedeljo, odšli domov srečni in zadovoljni z vsem, kar so doživljali z nami tukaj v Tuzli, in bogatejši za še eno lepo pojoče doživetje. Upamo, da se bo ta tradicija srečanja slovenskih pevskih zborov iz regije uspešno nadaljevala tudi v bodočih letih. Zgoraj MePZ Triglav Banja Luka. Foto: Dušan Dragan

MePZ Camerata Slovenica Sarajevo. Foto: Dušan Dragan

MePZ Kredarica Novi Sad. Foto: Dušan Dragan

// SLOVENCI PO SVETU

“Jezik živi, dokler ga uporabljaš” Pro Cultura Minoritatum Hungariae se imenuje najvišje madžarsko priznanja, ki ga podeljujejo za področje manjšinske kulture. Med letošnjimi dobitniki je tudi porabska Slovenka Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, zelo dejavna v porabski slovenski kulturi. “Veliko mi pomeni to priznanje, pa tudi to da so se spomnili name.” Dobiti takšno priznanje ji je v čast, vendar hkrati predstavlja tudi odgovornost, je povedala Silvi Eöry: “Odgovornost je delati pri manjšini, delati za njihovo kulturo, negovati njihovo kulturno dediščino… Do zdaj sem to delala in tudi naprej bom to delala z isto energijo, z istim elanom, kakor do zdaj.” V kulturno delovanje je vpeta že od malih nog, zasluge za to ima njena družina, kjer se je naučila porabskega jezika, ki je pravzaprav njen prvi jezik. V vrtcu se je naučila madžarsko, v osnovni šoli jo je kulturna žilica spodbudila k vpisu v različne šolske in obšolske dejavnosti. “Jaz sem to prinesla od doma. To je bil moj prvi jezik. Mi smo se doma tako pogovarjali, stara mama me je učila v porabščini tudi moliti, in takrat mi je bilo to normalno. Problem sem prvič opazila, ko sem šla doktorju in se je z menoj začel pogovarjati v madžarščini.” Po poklicu je medicinska sestra, toda življenje je z njo imelo nekoliko drugačne načrte. Lokalna televizija v Sombotelu je rabila pomoč pri slovenski oddaji in poklic medicinske sestre je po desetih letih pustila. Na koncu je prispela na krovno Zvezo Slovencev na Madžarskem, kjer je s časom prevzela delo sekretarke. Razlika med današnjimi časi in časi pred 14 leti, ko je začela delati na Zvezi, je velika, pravi: “Takrat je bilo lažje. Ljudje niso imeli toliko možnosti, pogosteje so prihajali na različne prireditve, več so tudi sodelovali v kulturnih skupinah. Dandanes je vse težje privabiti ljudi na različne prireditve, pridobiti njihovo sodelovanje. Če želiš, da se kultura ohrani in neguje, moraš k temu pritegniti ljudi, da sodelujejo, vendarle jih je težko dobiti”.

In mladi porabski Slovenci? Mladi danes razumejo vse, vendar se težko izrazijo, pravi Biserka Bajzek, čutijo se manjvredne in si ne upajo povedati svojih želja, so tudi bolj zaprti. “Zato jim pogosto rečem: Ne sramuj se! Če obvladaš narečje, potem govori v narečju, če pa obvladaš nekaj tudi v knjižnem jeziku, pa uporabljaj oba. Jezik živi tako dolgo, koliko ga uporabljaš, če ga ne, ga pozabiš.” Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek že 20 let poje v mešanem pevskem zboru Avgust Pavel, ki bo v soboto, 10. novembra 2018, s koncertom praznoval 80-letnico svojega delovanja.

60 let Slovenskega društva v Vancouvru Rojaki v Britanski Kolumbiji na zahodu Kanade so veselo in slovesno praznovali okroglo obletnico. S svojim obiskom jih je počastila tudi nova slovenska veleposlanica v Kanadi dr. Melita Gabrič, ki jim je ob jubileju izročila priznanje, za dobro voljo in ples je poskrbel ansambel Mladika iz Celja. Prostora v na novo prepleskani Slovenski dvorani, kjer je v soboto, 20. oktobra 2018, zvečer potekalo praznovanje je zaradi velikega obiska zmanjkalo in so tako morali dodati mize in stole za vse obiskovalce, nam je povedal tajnik Slovenskega društva dr. Vilko Maček: »Bilo nas je več, kot smo pričakovali. Udeležba je bila res zelo dobra. Bilo nas je 135, kar je za nas dan danes zares visoka udeležba.« Pa to niso bili samo starejši člani slovenske skupnosti, tudi mladi so prišli, je pa rojakov številčno zelo malo, še posebej tistih, ki so še pripravljeni vlagati svoj čas in trud v društvo. V letošnjem letu so imeli že materinski dan v maju, dan očetov v juniju, postno mašo je daroval lazarist Leopold Valant, za naslednje tedne načrtujejo še: vinska trgatev

(17. novembra), adventno mašo (to bo 9. decembra daroval Jaka Barle, po njej bo družinska božična zabava) ... Na materinskem dnevu so nastopili domači talenti, za mater leta je bila izbrana Marinka Skumavec. V društvu so žive redne dejavnosti: šola slovenskega jezika, pevski zbor, dve folklorni skupini in mladinski orkester ... je pa žal med slovensko skupnostjo vse več pogrebov. Naš sogovornik vodi šolo slovenskega jezika in pravi, da jo obiskuje nekaj mladih, katerih starši so Slovenci, pa tudi nekaj starejših pride, ki radi hodijo v Slovenijo na dopust in se želijo tam dobro sporazumevati.  Radio Ognjišče  Vilko Maček

// NOVICE

Na Reki so tudi uradno odprli lektorat slovenskega jezika Na filozofski fakulteti na Reki so v sredo, 24. oktobra, odprli lektorat slovenskega jezika, na katerem bodo poučevali slovenščino v Primorsko-goranski regiji tudi na univerzitetni ravni. Na fakulteti so izrazili prepričanje, da bo odprtje lektorata prispevalo k akademskim izmenjavam, med drugim v okviru evropskih programov mobilnosti. Kot je ob odprtju dejala slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez, lektorat ni le učenje slovenskega jezika na višji stopnji: »Je tudi promocija slovenskega jezika in kulture v nekem tujem okolju, je dobesedno most povezovanja različnih kultur. Izkušnja z našimi lektorati v tujini, ta je 60-i, kar je lepa številka, je izjemno pozitivna prav v tem širšem smislu povezovanja. Zakaj Reka? Tudi zato, ker je tu izjemno močna, aktivna in živa slovenska manjšina in v takem okolju je lektorat slovenskega jezika povsem naraven pojav.« Na Reki so obeležili tudi Cankarjevo leto. V prostorih slovenskega kulturnega društva Bazovica so odprli razstavo Cankar ne jezi se, na kateri so na ogled družabne igre in pisave študentov s katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, ki so jih razvili v spomin na Ivana in Izidorja Cankarja.

Smiljana Knez. Foto: BoBo

Na volitvah v svet slovenske manjšine v Srbiji zmagala Lista Slovenci skupaj Na nedeljskih volitvah v Nacionalne svete manjšin v Republiki Srbiji so svoje predstavnike izbirali tudi v slovenski skupnosti. Na volitvah je edino listo predlagalo Društvo Slovencev Sava iz Beograda pod imenom »Slovenci skupaj« , ki je pridobila dovolj glasov za oblikovanje novega Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Republike Srbije, katerega članice in člane si lahko ogledate v povezavi: drustvosava.org