GEODETSKA (R)EVOLUCIJA

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | 2015 GEODETSKA (R)EVOLUCIJA | LAND SURVEYING (R)EVOLUTION

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE

PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY

Zbornik_PGD_2015.indd 1

2.4.2015 15:40:33

Zbornik_PGD_2015.indd 2

2.4.2015 15:40:33

GEODETSKA (R)EVOLUCIJA

Geodetska Land Surveying Sežana, Kosovelov dom (r)evolucija (R)evolution četrtek, 9. april 2015 SLAVNOSTNA AKADEMIJA

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | 2015

petek, 10. april 2015 STROKOVNI POSVET

Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Uredniki

dr. Anka Lisec dr. Bojan Stopar Sandi Berk dr. Mojca Kosmatin Fras

editors

Anka Lisec, Ph.D. Bojan Stopar, Ph.D. Sandi Berk Mojca Kosmatin Fras, Ph.D.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 1

|1|

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

|2|

Zbornik_PGD_2015.indd 2

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 58/1 |

VSEBINA | CONTENTS

VSEBINA CONTENTS

UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec, Bojan Stopar, Sandi Berk, Mojca Kosmatin Fras PREDGOVOR preface

5

Blaž Mozetič GEODETSKA (R)EVOLUCIJA LAND SURVEYING (R)EVOLUTION

7

Tuje izkušnje | International experience Daniel Steudler Modern land administration systems and status in Switzerland Sodobni sistemi zemljiške administracije in stanje v Švici

9

Massimiliano Basso, Alberto Beinat, Fabio Crosilla, Sergio Lunazzi, Roberto Piuzzo Cadastral and land registry upgrading activities in Friuli Venezia Giulia, Italy dejavnosti na področju RAZVOJA katastra in zemljiške KNJIGE v Furlaniji – Julijski krajini, Italija

11

Olaf Magnus Østensen Norway Digital – the role of the national land survey services in the national spatial data infrastructure in Norway Norway digital – vloga državne geodetske uprave v državni prostorski podatkovni infrastrukturi na Norveškem

23

Markus Seifert The new AAA-standard – opportunities and challenges for public administrations in Germany Novi standard AAA – priložnosti in izzivi za javno UPRAVO v Nemčiji

27

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 3

|3|

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

VSEBINA | CONTENTS

| 58/1 |

Miodrag Roić Status and challenges of geodesy in Croatia Stanje in izzivi geodezije na Hrvaškem

35

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia Bojan Stopar, Jurij Režek, Žarko Komadina, Klemen Medved, Sandi Berk, Katja Bajec, Katja Oven, Božo Koler,Tilen Urbančič, Miran Kuhar, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle 37 Aktivnosti pri vzpostavitvi sodobnega geodetskega referenčnega sistema v Sloveniji Recent activities towards a modern geodetic reference system in Slovenia Krištof Oštir Uporaba satelitskih posnetkov za opazovanje Zemlje Application of satellite imagery for Earth observation

57

Mihaela Triglav Čekada, Vasja Bric, Domen Mongus Napredne analize površja s podatki laserskega skeniranja Slovenije Laser scanning of Slovenia for advanced landscape analysis

59

Mojca Kosmatin Fras, Rok Valič, Matej Bone, Marko Mesarič Uporaba malih brezpilotnih letalnikov za zajem prostorskih podatkov Use of small unmanned vehicles for spatial data acquisition

67

Tomaž Petek, Jurij Mlinar Program projektov eProstor eSpatial programme

78

Joc Triglav Kavelj 22, geodeti in geoprostorski podatki Catch-22, land surveyors and geospatial data

87

Roman Novšak, Andrej Mesner, Matej Kovačič Delovanje geodetske službe v samostojni Sloveniji Functions of the public surveying service in the independent Slovenia

100

Anka Lisec, Bojan Stopar, Mojca Kosmatin Fras, Marjan Čeh, Tomaž Petek 109 Priložnosti in izzivi javne geodetske službe v Sloveniji Opportunities and challenges of the public surveying service in Slovenia

|4|

Zbornik_PGD_2015.indd 4

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution UVODNIK | EDITORIAL

predgovor preface

Anka Lisec, Bojan Stopar, Sandi Berk, Mojca Kosmatin Fras uredniki

Geodetski dan velja v Sloveniji za osrednje srečanje geodetov in strokovnjakov, ki se v svojem poslovnem svetu srečujejo z geodezijo ali s področji, povezanimi z geodezijo. Letna srečanja so namenjena predstavitvi novosti v stroki, izobraževanju, izmenjavi in oblikovanju novih idej ter seveda tudi druženju. Organizatorji in člani programskega odbora 43. Geodetskega dne smo podobno kot leta poprej poskusili v program vključiti aktualne in zanimive teme, ki smo jih združili pod naslovom Geodetska (r)evolucija.

Z naslovom dogodka in zbornika smo želeli poudariti, da našo stroko dandanes zaznamujejo velike spremembe. Te se ne pojavljajo le na lokalni ali državni ravni, ampak globalno, na svetovni ravni. Temelj naše stroke pa ostaja geodetska izmera – merjenje, prikazovanje in proučevanje Zemlje kot celote ali njenih delov. Naša glavna blagovna znamka, blagovna znamka geodetske stroke, je predstavitev rezultatov izmere entitet v prostoru, skupaj z oceno natančnosti in zanesljivosti. Ta skrb za kakovost in verodostojnost naših izdelkov – podatkov in izvedenih informacij o prostoru – pojasni na mednarodni ravni pogosto poimenovanje geodeta kot zastopnika ali notarja našega planeta. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, vesoljske tehnologije, avtomatizacija in nove metode pridobivanja prostorskih podatkov prinašajo geodetski stroki številne priložnosti. Hkrati je na globalni ravni kot tudi na nacionalnih ravneh opaziti znaten porast dejavnosti na področju zemljiške administracije in upravljanja zemljišč, saj je stabilen in kakovosten sistem zemljiške administracije ključnega pomena za gospodarski razvoj vsake družbe. Ni dvoma, da se geodetska stroka srečuje s številnimi priložnostmi in izzivi. S tega vidika se nam ni treba bati za dobro kondicijo geodetskih organizacij. Toda priložnosti je treba prepoznati in izzivom je treba slediti z jasno vizijo, pri tem pa ne pozabiti na temeljno blagovno znamko stroke.

Upamo, da bo k prepoznavanju priložnosti v geodetski stroki prispeval tudi letošnji Geodetski dan, saj so v program predavanj vključeni cenjeni tuji in domači predavatelji. Prispevke s strokovnega srečanja Geodetskega dneva smo v preteklosti objavili v Geodetskem vestniku, lansko leto pa smo prvič izdali zbornik posveta. Ker je bila ta sprememba sprejeta z velikim Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 5

|5|

2.4.2015 15:40:34

UVODNIK | EDITORIAL

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

odobravanjem, smo tudi letos predavatelje povabili k pripravi prispevkov za objavo v zborniku posveta. Predavatelji so se prijazno odzvali na naše vabilo in nastala je nova publikacija, ki jo boste lahko tudi po posvetu v miru prebirali – ne le udeleženci, temveč tudi sodelavci, ki se posveta niso udeležili.

V uvodnem delu zbornika so predstavljene tuje izkušnje in mednarodni trendi na področju zemljiške administracije in prostorske podatkovne infrastrukture. Poudarek je na predstavitvi dejavnosti javne geodetske službe na teh področjih in njenem pomenu za družbo in njen razvoj. Predstavitvi mednarodnih trendov na področju zemljiške administracije in izkušenj Švice (Sodobni sistemi zemljiške administracije in stanje v Švici) sledi predstavitev izkušenj kolegov iz Italije na področju izboljšave kakovosti zemljiškega katastra (Razvojne dejavnosti na področju katastra in zemljiške registracije v Furlaniji - Julijski krajini, Italija). Norveška je ena izmed vodilnih držav pri razvoju standardov na področju prostorske podatkovne infrastrukture in izvedbe Direktive INSPIRE. Tako so v nadaljevanju predstavljene Norveške izkušnje (Norway Digital – vloga državne geodetske uprave v državni prostorski podatkovni infrastrukturi in zemljiški administraciji na Norveškem). Predstavitev izkušenj pri prenovi konceptualnih in podatkovnih modelov temeljnih geodetskih podatkovnih zbirk v Nemčiji (Novi standard AAA – priložnosti in izzivi za javno administracijo v Nemčiji) je tudi zagotovo zanimiva za našo stroko, ki se ravno zdaj srečuje s temi izzivi. V sklepnem delu tega prvega sklopa predavanj se seznanimo še z izzivi geodetske stroke na Hrvaškem (Stanje in izzivi geodezije na Hrvaškem), ki so najverjetneje zelo podobni tistim, s katerimi se srečujemo v Sloveniji.

Tudi v Sloveniji se vsakodnevno srečujemo s številnimi izzivi v geodetski stroki – bodisi zaradi novih tehnologij in rešitev ali pa zaradi spremenjenih ali novih zahtev družbe, uporabnikov.

V prvem delu avtorji predstavljajo dejavnosti in izzive geodetske stroke, ki so povezane z razvojem novih tehnologij in metodologij. V tem sklopu so prispevki: Aktivnosti pri vzpostavitvi sodobnega geodetskega referenčnega sistema v Sloveniji, Uporaba satelitskih posnetkov za opazovanje Zemlje, Napredne analize površja s podatki laserskega skeniranja Slovenije in Uporaba malih brezpilotnih letalnikov za zajem prostorskih podatkov. Sledi sklop prispevkov, ki obravnava predvsem vlogo in izzive javne geodetske službe v današnjem času: Program projektov eProstor, Kavelj 22, geodeti in geoprostorski podatki, Delovanje geodetske službe v samostojni Sloveniji in Priložnosti in izzivi javne geodetske službe v Sloveniji. Člani uredniškega odbora se zahvaljujemo predavateljem, avtorjem prispevkov, ki ste svoja znanja pripravljeni deliti s strokovno javnostjo. Hvala vsem sodelavcem uredniškega odbora in recenzentom, ki ste s svojim delom prispevali h kakovosti publikacije. V našem imenu in v imenu celotnega programskega odbora se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi organizatorjem, sponzorjem in drugim, ki ste prispevali k uspešni izvedbi prireditve in k izdaji zbornika.

Prijetno branje vam želimo.

|6|

Zbornik_PGD_2015.indd 6

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution UVODNIK | EDITORIAL

GEODETSKA LAND SURVEYING (R) (R)EVOLUCIJA EVOLUTION

Blaž Mozetič predsednik Zveze geodetov Slovenije

Strokovnjaki, ki preučujejo dogajanje v naši preteklosti, se najraje opirajo na materialne in/ali pisne zgodovinske vire. Prvi so seveda najbolj zanesljivi in tudi najbolj zaželeni, medtem ko drugi lahko izkrivljajo sliko zgodovinske realnosti zaradi pisca ali ustvarjalca samega. Skozi tok časa, ki ga zaznamujejo posamezni enkratni dogodki, t. i. revolucije, in dogajanja, ki so se odvijala daljše obdobje, t. i. evolucija, se hitreje ali počasneje brišejo sledi človekovega uma in ustvarjanja. Geodetsko stroko ustvarja človek. Za to smo najbolj poklicani geodeti, ki pa moramo svoje ideje, koncepte in rešitve usklajevati, a včasih žal tudi podrediti možnostim in pričakovanjem gospodarstva in družbe nasploh.

Kot stroka, v najširšem pomenu te besede, se srečujemo z vprašanjem, kakšni »dokazi« o našem delu bodo ostali za nami, ko bo svoje opravil časovni mlin. Delček odgovora držite v rokah. Zbornik 43. Geodetskega dne z naslovom Geodetska (r)evolucija je delček v mozaiku dokazov, da je geodetska stroka aktivna.

Zbornik ni samo pregled opravljenega dela, ampak je tudi mesto, kjer so nakazani prihodnji strokovni in družbeni izzivi geodetske stroke. Ključne za reševanje izzivov so ideje, ki so praviloma vedno revolucionarne. To zadnjo besedo razumite kot predlog hitre, velike, korenite in pomembne spremembe na področju človekovega delovanja, kamor sodi tudi geodetska stroka. Čas, okoliščine in zmožnosti, ki jih lahko opišemo kot evolucija, pa šele pokažejo uspešnost ali neuspešnost naše ideje.

Prepričan sem, da Zbornik nakazuje odgovor na vprašanje, »Ali so revolucionarne ideje že dosegle evolucijsko pozitivne učinke in rezultate v geodetski stroki?«, čeprav bomo morali na pravi odgovor še počakati in ga prepustiti našim zanamcem, ki ga bodo najbrž premlevali in usklajevali tudi na prihodnjih Geodetskih dnevih.

Naj se vam ob branju Zbornika porodi čim več idej!

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 7

|7|

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

|8|

Zbornik_PGD_2015.indd 8

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Modern land administration systems and status in Switzerland

TUJE IZKUŠNJE | Foreign experiences

Sodobni sistemi zemljiške administracije in stanje v Švici

Daniel Steudler

UDK: 528.4:332.2(494) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.13

IZVLEČEK Sodobni katastrski sistemi so pogosta tema mednarodnih strokovnih in znanstvenih razprav. Mednarodne organizacije in združenja, kot so Mednarodna zveza geodetov FIG (angl. International Federation of Surveyors), Svetovna banka (angl.

World Bank), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO (angl. Food and Agriculture Organisation of the United Nations), podpirajo te dejavnosti tako, da ponujajo prostor za mednarodno izmenjavo in razvoj idej, in to tudi na področju katastrskih sistemov. Med pomembnejšimi publikacijami teh organizacij velja izpostaviti Kataster 2014 in naprej (angl. Cadastre 2014 and Beyond), Prostovoljne smernice upravljanja zemljišč (angl. Voluntary Guidelines on Tenure) ter Prostorsko usposobljena družba (angl. Spatial Enabled Society). Treba je omeniti tudi dejavnosti Komisije 7 pri FIG – Kataster in upravljanje zemljišč, ki ponuja mednarodni forum za pridobivanje in izmenjavo znanj o katastru, zemljiški administraciji in upravljanju zemljišč, poudarja pomen razvoja trajnostne zemljiške administracije kot pomembne infrastrukture za trajnostni razvoj in s tem krepitev gospodarske rasti ter podpira uporabo inovativnih in naprednih tehnologij v katastru in zemljiški admin-

Published Professional Conference Contribution Abstract

ABSTRACT The topic of modern cadastral systems is a common subject of several professional and scientific discussions at the international level. International organisations and associations, such as the International Federation of Surveyors (FIG), the World Bank (WB), and the Food and Agriculture Organisation of the United Nations (FAO), support those activities by providing international platforms to exchange and develop the ideas, also in the field of cadastral systems. Among the important publications of those organisations, the publications Cadastre 2014 and Beyond, Voluntary Guidelines on Tenure, and Spatial Enabled Society are presented. Furthermore, the activities of the FIG Commission 7 – Cadastre and Land Management are to be emphasized. Commission 7 provides an international forum for enhancing and exchanging knowledge about cadastre, land administration and land management, promotes the importance of development of sustainable land administration as infrastructure for sustainable development to underpin economic growth, and promotes the application of innovative and advanced technology in cadastre and land administration. Special attention is given to the Swiss experiences in the fields of land

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 9

|9|

2.4.2015 15:40:34

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution istraciji. Posebna pozornost je namenjena izkušnjam in izzivom na področju zemljiškega katastra v Švici.

Posebej je izpostavljena razprava Beyond Limits, ki z vidika sodobne družbe obravnava izzive v zemljiški administraciji.

KLJUČNE BESEDE zemljiški kataster, zemljiška administracija, prostorska podatkovna infrastruktura, FIG, FAO, Svetovna banka, Švica

cadastre, where the current state and challenges are presented. Here, a discussion paper Beyond Limits is to be mentioned, where the challenges of land administration are presented from the perspective of modern society.

KEY WORDS land cadastre, land administration, spatial data infrastructure, FIG, FAO, WB, Switzerland

Steudler D. (2015). Modern land administration systems and status in Switzerland. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 9-10.

Dr. Daniel Steudler, Dipl. Eng. Swiss Federal Office of Topography swisstopo, Swiss Federal Directorate for Cadastral Surveying Seftigenstrasse 264, CH-3084 Wabern, Switzerland e-mail: Daniel.Steudler@swisstopo.ch

| 10 |

Zbornik_PGD_2015.indd 10

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Cadastral and land registry upgrading activities in Friuli Venezia Giulia, Italy

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Dejavnosti na področju razvoja zemljiškega katastra in zemljiške knjige v Furlaniji - Julijski krajini, Italija

Massimiliano Basso, Alberto Beinat, Fabio Crosilla, Sergio Lunazzi, Roberto Piuzzo UDK: 528.4:332.2(450) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Vzdrževani katastrski načrti in posodobljeni podatki zemljiške knjige so ključnega pomena za ustrezno sodelovanje med državljani kot tudi za izvajanje ustreznih inženirsko-tehniških dejavnosti v gradbeništvu in geomatiki. Sodobni in posodobljeni katastrski načrti morajo danes ustrezati zahtevani točnosti in natančnosti, medtem ko morajo biti podatki zemljiške knjige na voljo v digitalni obliki, če želimo slediti zahtevam transparentnih in učinkovitih postopkov v zemljiški administraciji. Članek predstavlja rezultate niza dejavnosti, ki jih je v preteklem desetletju na tem področju izvajala regionalna uprava Furlanije - Julijske krajine, v sodelovanju z nekdanjo geodetsko upravo IAT (ital.

Agenzia del Territorio)1, s podjetjem Insiel SpA in Univerzo v Vidmu. Rezultati dejavnosti se kažejo v usklajenosti zbirke podatkov zemljiškega katastra in njeni interoperabilnosti z regionalno prostorsko podatkovno infrastrukturo, rešitev pa danes omogoča tudi elektronsko poslovanje zemljiške knjige.

KLJUČNE BESEDE digitalni kataster, referenčni okvir, zemljiška knjiga, e-uprava 1

IAT se je leta 2012 z ostalimi finančnimi upravami (s carinsko upravo in davčnimi upravami) združila v skupno finančno upravo Agenzia delle Entrate.

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT An upgraded cadastral map and a revised Land Registry database are essential tools for a correct interrelationship among citizens, and for carrying out reliable technical activities in Civil Engineering and Geomatics. Furthermore, the updated cadastral map must be characterized by enough precision and accuracy, while the Land Registry content must be usable in a digital form in order to guarantee a realtime updating process. This paper analyses the results of a global and qualified set of interventions, carried out during the last decade by the Friuli Venezia Giulia (FVG) regional administration, within an agreement established with the former Italian Agenzia del Territorio (IAT)2, in cooperation with Insiel SpA and the University of Udine. These interventions make the cadastral database fully harmonized and interoperable with the regional spatial data infrastructure, and allow the updated Land Registry content to be completely usable in digital format.

KEY WORDS digital cadastre, reference frame, Land Registry, e-Governance 2

IAT was suppressed in 2012, together with two other fiscal agencies (Customs, and State Property Agencies), and incorporated in a unique global “Agenzia delle Entrate” (Revenue Agency).

Zbornik posveta 42. geodetskega dne | Proceedings of the 42nd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 11

| 11 |

2.4.2015 15:40:34

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 Introduction As is well known, one of the most frequent requests in the everyday Civil Engineering and Geomatics activities is the possibility to join a set of land services, like urban plans, distribution networks, transport networks and so on, to the content of the cadastral and Land Registry data bases. This is usually carried out by GIS spatial analysis tools. To satisfy this need, the FVG regional administration, under the leadership of the former IAT, carried out some years ago various technical and innovative activities, by its in-house company Insiel SpA, and with the scientific support of the University of Udine, in order to harmonize the cadastral data base with the regional GIS layers (Beinat et al., 2012). Furthermore, Insiel is currently performing a new global digitization of the Land Registry Information System which also includes the Land Register “Master Book”, never digitized before.

The cadastral upgrading process, after the preliminary vectorization of the remaining regional cadastral maps still in raster format, and the insertion of the most recent acts not yet registered, was carried out according to the following steps: —— geometrical strengthening of the cadastral fiducial point network; —— realization of a unique continuous cadastral cartographic frame, referenced in the former national Gauss-Boaga/Roma Monte Mario 1940, and in the current European UTM/ETRS89 coordinate system.

In the first part, this paper synthetically reports the main phases of this complex experience, deepening on the methodology adopted for the strengthening of the fiducial points network, on the analytical approach used to reference the cadastral maps in the national cartographic datum, and on the employed solutions to satisfy the automatic correspondence between the cadastral map, managed by the former IAT, and the corresponding technical layers in the GIS of the regional administration.

Then, the paper considers the peculiar territorial and organizational duality of the Friuli Venezia Giulia region: a historical situation inherited from the first world war, following the acquisition of territories belonging to the former Austrian Empire, arranged in an unusual “institutional cohabitation” that is still nowadays the cause of various functional and informational questions.

2 Cadastral upgrading activities As previously mentioned, the first relevant activity carried out by the FVG administration was to strengthen the coordinates of the fiducial point network in the national reference system. The national fiducial point (FP) network was established in 1987 by the former IAT, to guarantee a stable point location in the cadastral reference system, with vertices easily accessible and very dense, located at mutual distances of some hundred metres. Initially, for

| 12 |

Zbornik_PGD_2015.indd 12

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

most of the cases, the fiducial point coordinates were estimated on the map, and for this reason they have a very poor accuracy.

The current national cadastral norms oblige the professionals to locally constrain to at least three points of the fiducial network every updating cadastral survey, and to determine, in the meanwhile, the mutual distances between the involved fiducial points. In this way, with the years passing, the activity of the professionals has permitted to determine with redundancy the main part of the fiducial vertices, through the repeated measurement of the sides of the FP network.

TUJE IZKUĹ NJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

At the beginning, the former IAT planned the use of these surveys to progressively improve the coordinate values of the fiducial network, and the metric quality of the cadastral mapping, as soon as the measurements reached enough consistency. Today, these surveys are only used for updating the existing mapping, without considering its distortions, while the measurements between FPs are only marginally used to improve the fiducial network.

This remains weakly joined to the cadastral datum, and the main part of its coordinates are heterogeneous, not accurate, and subjected to changes in time.

In this context, the FVG administration understood the opportunities offered by the largest amount of cadastral observations gathered by the former IAT, to better fix the position of the FP located on its territory. A stable fiducial network is well suited to furnish correspondences and constraints to improve the geometrical precision of the current cartography.

To enforce the geometry of the fiducial network, it is necessary to constrain the measurements to a certain number of FP topographically determined with alternative procedures.

According to the shape of the network, the interconnections among the nodes, and the required precision, the percentage of the constrained points was experimentally established in the order of 10% (Beinat et al., 2002; Sossai, 2005).

For the FVG network, constituted by more than 34,000 FPs, the selection of the 3538 constrain FPs was planned with the support of a GIS that handled all the data, the characteristics of the regional FPs, and all the mutual distances contained in the IAT archives. The analyses have permitted to identify 620 FPs having a high reliability, connected to the fiducial network by at least two updating surveys, and corresponding to national triangulation points, cadastral vertices, or stable reference points, of which the analytical original coordinates were known in the Cassini-Soldner local system. The remaining 2918 FPs, having only provisory coordinates, were selected among those most widely used by the professionals, in such a way to guarantee a homogeneous spatial distribution not less than 1 FP per square kilometre in the flat areas, and 4 FP per square kilometre in complex morphological areas.

The topographic surveys were executed with classical and satellite techniques. GPS L1+L2 receivers were used in relative rapid static positioning, with measurement sessions not less Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 13

| 13 |

2.4.2015 15:40:34

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

than 20 minutes, in double base. All this was facilitated by the 23 permanent stations active in the region, belonging to the “FredNet”, “Marussi” and “ItalPos” GPS networks, to which additional 55 temporary local masters were joined. This permitted to determine 6409 GPS vertices, of which 722 co-located on the selected PFs (20% of 3538), while the remaining established as off centres for the determination of 2816 FPs not directly measurable with GPS antennas. Technical reasons and reliability questions have precluded, at that time, the employ of the NRTK technology. The field measurements started at the end of 2007 and lasted for more than 15 months. At the end of the field work, the testing procedures carried out by the former IAT for a sample corresponding to the 5% of the surveyed FPs, furnished fully positive results.

To adjust the fiducial network, a procedure developed by the group of Udine University was adopted. This procedure is conceptually inspired to the photogrammetric block adjustments by independent models (Beinat and Crosilla, 2002; 2003; Beinat et al., 2002; 2004b; Sossai, 2005). In the adopted solution an iterative global least squares similarity transformation of the various fiducial polygons was applied. At each iteration the various fiducial polygons are translated, rotated and eventually scaled in such a way to optimally fit all the other polygons without anisotropic deformations. The running procedure ends when the variations of the transformation parameters for all the polygons satisfies a minimum condition. The procedure, derived from the Generalized Procrustes analysis (Beinat and Crosilla, 2003), allows a robust estimate and the capability to model possible systematic effects by an isotropic scale factor, like in the case of the linear deformation module variations between Cassini-Solder and Gauss mapping systems. The solution equation is given by the relationship (Beinat and Crosilla, 2003):

= S

m

∑ trace ( c A T + jt i<k

i

i

i

− c k A k Tk − jt k )

T

i

−1

 m  = Di Dk  ∑ D j  ( ci A i Ti + jt i − c k A min k Tk − jt k ) 1  j= 

(1)

where: Ai is a generic matrix containing by rows the 2D or 3D coordinates of the FPs that constitute the survey of the professionals; ci, is the scale factor; Ti is the rotation matrix; ti is the translation vector of the i-th fiducial polygon; Di is the diagonal weight matrix relating to matrix Ai; j is the unit vector of dimension 1×m; and m is the total number of fiducial polygons to adjust.

The Procrustes solution, that is the final optimal configuration of the fiducial network A*, is given by: −1

 m  m A*  ∑ Dk  ∑ Di ( cA i Ti + jt i ) =  k 1=  i1

= | 14 |

Zbornik_PGD_2015.indd 14

(2)

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:34

This activity permitted to adjust the coordinates of 28,355 FPs, nearly 87% of the whole regional fiducial network, with the exclusion of the FPs not joined by a sufficient number of measurements. For details about the topographic field work, and the adjustment of the fiducial network, see Basso et al. (2009a).

The second step was the cadastral map recomposition. This aims to unify the cadastral reference system, and to restore the geometric continuity without gaps or overlaps between contiguous sheets. The University of Udine research group developed and experimented different solutions on this topic, all based on a common analytical model.

These techniques can be distinguished according to the smaller map elements on which they operate:

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

—— Recomposition by parcels, where the map sheet is first exploded in its parcels and buildings, and then reassembled with further constraints and updates by means of a new adjustment of the individual geometric elements (Beinat et al., 2005a; 2005b; Sossai, 2006). The format, in this case, is vector only.

—— Recomposition by map sheets, both raster and vector, performed by geometric transformations of the entire maps so to fit them in the cadastral datum, and adapt each sheet with the others (Beinat et al. 2010).

The first solution yielded excellent results but the costs of implementation and the reduced availability of the required data limited its use.

For the upgrading of the cadastral map in the FVG region, the adopted approach was by sheets, because of the reduced timing and favourable cost-benefit analysis. The planned goal was to achieve a level of agreement of the order of 1–2 metres between the cadastral map and the technical digital map (RTDM) of the FVG Region. According to the regional laws, the RTDM is the base map for the realization of urban and land planning instruments of the regional authorities and municipalities. The actual RTDM accuracy is equivalent to that of a map at a nominal scale 1:2000. The 1:1000, 1:2000, 1:1440 and 1:2880 cadastral maps, despite their often larger scale, generally reveal a much lower accuracy.

Because of the different cadastral systems, and the lack of reliability of the coordinates frames of the various cadastral maps, it was considered appropriate to define the transformation parameters of the individual sheets through the identification of a series of double points of various kind, like constraints of consistency and continuity between two sheets. The analytical model adopted for the upgrading of the map sheets was inspired to the block adjustment by independent models (Figure 1). The block size corresponds to the number of sheets covering the total area of the municipality, and ranges from several tens to several hundred units. For each sheet of the block, specific transformations can be applied: rigid, conformal or affine.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 15

| 15 |

2.4.2015 15:40:34

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

The implemented procedure is articulated as follows (Basso et al., 2009b): —— at the computer screen, a hundred correspondence points between the cadastral map (in the national cadastral proprietary format CXF) and the RTDM are interactively identified. The redundancy can statistically attenuate the problems related to the different cartographic properties of the two sheets. Depending on the transformation model adopted, the operator can progressively verify the reliability of the correspondence points selected through the analysis of the residuals; —— in addition, some constraint points given by the fiducial points topographically determined, and those stabilized with the analytical procedure described in the previous paragraph, are introduced; —— finally, the greatest number of perimeter bindings, detectable between the contiguous sheets of the block, are automatically joined (Sossai, 2006).

A weight empirically defined is then assigned to each of the three kinds of points. To the perimeter points, a weight value twice than the others was chosen. This choice provides a balance between the goal of minimizing the differences between the correspondence points and the need for reducing the surface and shape deformation of the map sheets.

The kind of transformation is fixed by the operator for each sheet, prior to the adjustment: —— for sheets with uncertain or insufficiently constrained matches, the program applies a rotation and translation (3 parameters) or a similarity transformation (4 parameters); —— for inner sheets firmly framed to each other, or in the presence of evident distortions, the program suggests to apply a general affine transformation (6 parameters).

The least-squares estimation of the affine transformation parameters pi = [a b c d E0 N0] i of the model Ap − 1 = v for the generic i-th sheet, is performed by composing a design matrix A whose generic block element ak,i is given by: x  0

y 0

0 x

0 y

1 0 [a 0 1  k ,i

b

c

d

E0

 vx  E T N 0 ]i −   =    N  k ,i  v y  k ,i

(3)

Where {x y} are the coordinates, in the source reference frame, of the k-th correspondence k,i point of the i-th sheet, {E N}k,i are the coordinates in the target reference frame of the same point, and {vx vy}k,i are the residuals. In case of tie points, in order to estimate the unknown coordinates of the point, appropriate components must be added to the generic element al,i of the linear system, and to the unknown vector pi.

From the generic element of the affine transformation it is possible to easily pass to the corresponding elements of the rigid transformation, or of the similarity transformation, by posing d = a and c = - b. For the rigid rotation and translation, the rotation angle is ϑ = tan-1(a/b) | 16 |

Zbornik_PGD_2015.indd 16

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

and the scale factor is λ = 1, while for the similarity transformation, we have ϑ = tan-1(a/b) again, but λ = a/cos ϑ. The weighting matrix P is diagonal.

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Figure 1: Conceptual scheme of a block for the alignment of the cadastral map sheets: red dots represent constrains (consolidated or surveyed fiducial points), double arrows show point correspondences between sheets (From Beinat et al. 2010).

After the block adjustment, the transformation parameters are assigned to the various map sheets. In this way, it is possible to automatically modify their coordinates, from the original cadastral reference system to that defined for the GIS, every time a new version of the map is available by the former IAT (now a branch of “Agenzia delle Entrate”), that is the only institution in charge to provide the continuous updating.

The upgrading of the cadastral map has been completed for all the 219 municipalities of the region, for a total of 9640 map sheets, on the basis of 403.408 correspondence points and 359.033 tie points.

The set of actions described so far allows the FVG Region to have updated and satisfactory georeferenced the cadastral data. The misalignments of the map sheets, that before the interventions reached even several tens of meters, are generally reduced to below 1–2 meters.

After the geo-referencing of the map sheets, it is necessary to eliminate the inconsistencies along the perimeter of adjacent sheets, consisting of empty areas or overlapping edges. It is therefore necessary to develop objective criteria and a procedure that can automatically perform the task. Along with other proposals (Garnero and Ferrante, 2009), a prototype is under development that works on geo-referenced maps. Inside a perimeter buffer of some tens of meters, the procedure compensate the geometry of the parcels, by equally distributing the corrections between the adjacent sheets, and propagating the deformations inside the sheet to an extent inversely proportional to the square of the distance from the edge.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 17

| 17 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUĹ NJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

3 Land Registry digitization The Italian cadastre is set on the Napoleonic system, like most of the Latin European countries, and it is different from the Habsburg inherited one, typical of the Mittel-European area. The former Austro-Hungarian system is probatory and based upon the juridical primacy, and the two main entities regarding mapping and estimation on one hand, and juridical registration on the other, are strictly integrated.

On the contrary, the Italian cadastral system is based upon two entities that are not strictly integrated: one (Cadastre) related to maps, parcel appraisal and tributes, and another (Land Registry) concerned with document archiving, properties and notary acts.

The Friuli Venezia Giulia region, after the first world war, with the acquisition territories belonging to the former Austrian Empire, was put in the condition of dealing with a mixed situation, still enduring.

Nowadays the Land Registry system is in charge of the regional government (properties and the like), as inherited in the way mentioned before, that regards only a small part of its territory.

On the other hand, the cadastral system (maps, parcels and so on) is in charge of the national Revenue Agency (Ministry of Economy and Finance) over the whole regional territory.

Therefore the two coexist in the Land Registry part of territory, forming an odd dual situation (Figure 2).

Figure 2: The FVG territory; the part ruled by the Land Registry system is highlighted.

A similar situation has been inherited also by other Italian territories, like the Trentino Alto Adige region, but in this case the regional government (1980) obtained to independently administrate also the cadastral system. | 18 |

Zbornik_PGD_2015.indd 18

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

The Land Registry system has always put, as a primary management condition, the so called principle of accord between cadastre and land registry, that is, in other words, the essential informational alignment between the topographic and juridical aspects of the same real estate object.

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Figure 3: Flux chart representing a standard procedure between cadastre (National Agency) and land registry (Region), useful to understand the peculiar situation as described.

Obviously this principle is well practicable only if related to one and only subject that guarantees a complete organizational and institutional concurrence. This is not the case of the FVG Region where two distinct entities – national and regional administrations, with different structures, rules and information systems – need to continuously relate to guarantee the respect of such a principle.

This appears to be an extremely complex matter, especially when related to the present information systems, but it also represents an opportunity that computer science can contribute to resolve.

In such a dual situation, obviously the major critical problem stands in the concurrence/ divergence between the two information systems that, up to short time ago, used to communicate only by paper documents, in a condition of substantial absence of a proper feedback.

With this procedure, the notice sheet – until some time ago exclusively on paper – is the key link to guarantee a proper alignment between the cadastral and the land registry systems.

In fact, it is one of the main goals of the new land registry system, properly included in the context of the land registry on-line petition.

The procedures that characterize the land registry systems are not of administrative nature, but instead of juridical character. Therefore we must apply to them the rules pertaining to the Civil on-line legal action, the only way to legitimate a computerized management of the communications based upon certified e-mail and digital signature.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 19

| 19 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

We underline two more important aspects that hold back the realization of the principle of accord, which are the full correspondence between maps and acts, and the full correspondence between papers and reality: —— First, the Land Registry system operates mainly upon acts with attached isolated map parcels, out of a proper and updated cadastral map context; —— Second, the Land Registry jurisprudence does not accept a topographic evidence as an implicit reason for correcting actions, but it wants, above all, a superior jurisdictional order (“Quod non est in actis non est in mundo”!), usually rather slow and often very expensive.

Recent tests, carried out by Regione FVG and Insiel SpA over three representative areas, have shown some of the causes (within the relations between the two systems) of the bad alignments, and underlined also a systematic tendency to diverge (not uniformly distributed over the territory). There’s a lot of work to be done in this field.

Starting from such results we began evaluating the possibility to build a third system devoted to monitoring the phenomenon, i.e. an information system (evocatively named “Giano” – Janus), independent from the cadastral and land registry ones, capable of detecting and recording (not modifying) systematically the main situations of contrast when related to the same real estate object.

Table 1: Main activities and costs of the “Renewal of the IT Land Registry System” project.

WP

Costs K€ (approx.)

Macro-Activities

%

A0

Set up of the preliminary project

20.3

0.5%

A1

Release of the final design and working plan for the identification of the best suitable architecture and technologies

48.8

1.2%

A2

Analysis, design, planning, realization, testing, release and start-up of the IT system according to the iterative-incremental model

3346.4

82.3%

307.3

7.6%

A2.1 Net: WAN and offices LAN A2.2 Hardware and System Software A2.3 Software applications A2.4 Data activities, management and governance

971.5

23.9%

1757.5

43.5%

300.0

7.4%

A3

Assistance and support

312.2

7.7%

A4

Training and advertisement

193.5

4.8%

A5

Monitoring of the system performance

46.3

1.1%

A6

Completion and conclusion activities

97,6

2.4%

A6.2 Design of system improvements

16.3

0.4%

A6.3 Realization, testing, release and startup of the system improvements

65.0

1.6%

16.3

0.4%

4,065+VAT

100%

A6.4

Proposals for future activities TOTAL COST

| 20 |

Zbornik_PGD_2015.indd 20

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

The regional land registry IT system has taken advantage of significant investments since the end of the seventies. In the eighties it has grown and reorganized, on a mainframe platform, mainly based upon a DB2 / Cobol environment, partly still in use. The first web applications have been introduced at the end of the nineties; among them the visualization of the documents pertaining to the land registry is one of the most important. Since the first years of the present century some hypothesis of a global remake of the system have been taken into account, and some prototypes have been made, but, due to still substantial technological limits, only four years ago a project regarding a deep revision of the whole system has been started, thanks also to the availability of suitable less expensive IT technologies, capable to afford the complex juridical process proper of the land registry system.

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

A new Regional law (n.15 of 11/08/2010) and a consequent Regional Decree (DGR n.2001/2011) have been emanated regarding the development of the system. In this context, a new plan of about 5 M€ (VAT included) for the “Renewal of the IT Land Registry System” has been financed and started; at the present the project is on the way, run by the regional in-house company Insiel SpA. 4 Conclusions The activities carried out in Friuli Venezia Giulia in the last years for the cadastral upgrading and for the Land Registry digitization have been synthetically presented in this paper. Nowadays, these interventions make the cadastral database fully harmonized and interoperable with the regional spatial data infrastructure, and allow the updated Land Registry content to be completely usable in digital format.

Following the European Directive INSPIRE, the authors hope for the rapid adoption of common standards for the management of the cadastral and Land Registry databases among all the members of the European Union.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 21

| 21 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

References: Basso, M., Battaino, S., Beinat, A., Bertos, S., Crosilla, F., Furlan, M., Ghidini, M., Picech, G., Piuzzo, R., Sossai, E., Tommasoni, L. (2009a). Il rilievo con strumentazione GPS e la ricomposizione della rete dei Punti Fiduciali della Regione Friuli Venezia Giulia, Proc. XIII Conferenza Nazionale ASITA, Bari, 1–4/12/2009.

Basso, M., Battaino, S., Beinat, A., Bertos, S., Crosilla, F., Furlan, M., Ghidini, M., Picech, G., Piuzzo, R., Sossai, E., Tommasoni, L. (2009b). La georeferenziazione delle mappe catastali della Regione Friuli Venezia Giulia nel sistema cartografico regionale, Proc. XIII Conferenza Nazionale ASITA, Bari, 1–4/12/2009.

Beinat, A., Crosilla, F. (2002). Una procedura per la ricomposizione conforme della cartografia catastale digitale, Bollettino SIFET, 1, 17–34.

Beinat, A., Crosilla, F., Basso, M., Piuzzo, R., Sossai, E. (2012). Cadastral Map Upgrading and Layers Harmonization for the Spatial Data Infrastructure in Friuli Venezia Giulia, Italy. In: FIG Working Week 2012 – Territory, Environment, and Cultural Heritage. Rome, 6–10/05/2012, 1–16, Rome: FIG – Int. Federation of Surveyors, ISBN: 97887-90907-98-3.

Beinat, A., Crosilla, F., Clerici, A. (2002). Prime sperimentazioni di una proposta innovativa per la ricomposizione cartografica del catasto”, Proc. VI Conf.

Nazionale ASITA, Perugia 5–8/11/2012, 355–360.

Beinat, A., Crosilla, F. (2003). Generalised Procrustes Algorithms for the Conformal Updating of a Cadastral Map, ZfV-ZeitschriftfürGeodäsie, Geoinformation und Landmanagement, 5, 341–349.

Beinat, A., Crosilla, F., Furlan, M., Sossai, E. (2004b). Ricomposizione procustiana della rete fiduciale catastale mediante dati dell’archivio PREGEO, Proc. VIII Conf. Naz. ASITA, Roma 14–17/12/2004, 333–338.

Beinat, A., Crosilla, F., Sossai, E. (2005a). Un metodo particellare per l’aggiornamento progressivo della cartografia catastale. Proc. IX Conferenza Nazionale ASITA, Catania, 15-18/11/2005, 279–284.

Beinat, A., Crosilla, F., Sossai, E. (2005b). Ricomposizione particellare conforme della cartografia catastale numerica, Proc. Convegno Nazionale SIFET, Mondello (Palermo), 29/06–01/07/2005.

Beinat, A., Crosilla, F., Sossai, E. Basso, M., Battaino, S., Bertos, S., Furlan, M., Piuzzo, R., Ghidini, M., Tommasoni, L. (2010). L’aggiornamento e la ricomposizione della carta catastale per i SIT della regione e degli enti locali del Friuli Venezia Giulia: Metodologie e risultati, Bollettino della SIFET, Pavia, 1/2010, 9–26.

Garnero, G., Ferrante, F. C. (2009). La valorizzazione delle mappe originali d’impianto del catasto per la ricostruzione delle congruenze topologiche tra fogli adiacenti. Proc. XIII Conf. Naz. ASITA, Bari, 1–4/12/2009.

Sossai, E. (2005). La ricomposizione di una rete fiduciale catastale di ampie dimensioni: l’esempio di Tarcento (UD), Proc. IX Conferenza nazionale ASITA, Catania 15–18/11/2005.

Sossai, E. (2006). Ricomposizione cartografica mediante integrazione di rilievi PREGEO e di cartografia numerica esistente, Proc. X Conferenza nazionale ASITA, Bolzano 14–17/11/2006.

Basso M., Beinat A., Crosilla F., Lunazzi S., Piuzzo R. (2015). Cadastral and land registry upgrading activities in Friuli Venezia Giulia, Italy.

V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 11-22.

Dott. Ing. Massimiliano Basso INSIEL S.p.A. Via Umago 15, 33100 Udine, Italy e-mail: massimiliano.basso@insiel.it

| 22 |

Zbornik_PGD_2015.indd 22

Dott. Ric. Ing. Alberto Beinat DICA, Università di Udine Via delle Scienze 206, 33100 Udine, Italy e-mail: alberto.beinat@uniud.it

Dott. Ing. Roberto Piuzzo INSIEL S.p.A. Via Umago 15, 33100 Udine, Italy e-mail: roberto.piuzzo@insiel.it

Prof. Fabio Crosilla DICA, Università di Udine Via delle Scienze 206, 33100 Udine, Italy e-mail: fabio.crosilla@uniud.it

Dott. Ing. Sergio Lunazzi Regione Friuli Venezia Giulia / Presidenza-Direzione Generale SIEG- Sistemi informativi territoriali Via Sabbadini 31, 33100 Udine, Italy e-mail: sergio.lunazzi@regione.fvg.it

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

Norway digital – vloga državne geodetske uprave v državni prostorski podatkovni infrastrukturi na Norveškem

Norway digital – the role of the national land survey services in the national spatial data infrastructure in Norway

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Olaf Magnus Østensen UDK: 528.4:332.2(481) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.13

IZVLEČEK Norway digital (geoNorge) je pobuda norveške vlade za vzpostavitev nacionalne prostorske podatkovne infrastrukture. Gre za program na nacionalni ravni, ki podpira sodelovanje za namene vzpostavitve, vzdrževanja in posredovanja digitalnih prostorskih podatkov. Cilj programa je ponuditi dostop do kakovostnih prostorskih podatkov raznolikim uporabnikom, predvsem v javnem sektorju. V programu sodelujejo številne norveške javne institucije – na nacionalni ravni ministrstva in njihovi direktorati, na lokalni in regionalni ravni pa večina občin in različne regionalne javne ustanove. Na občinski ravni je izjema le mesto Oslo, ki je vzpostavilo lastno prostorsko podatkovno politiko.

Sodelovanje v okviru programa temelji na beli knjigi o državni prostorski podatkovni infrastrukturi (NSDI, angl. National Spatial Data Infrastructure), ki jo je pripravila norveška vlada in jo je dne 16. 6. 2003 sprejel norveški parlament.

NSDI se vzpostavlja v okviru programov raznolikih ravni in vključuje program e-uprave eNorge ter program sodelovanja za vzpostavitev digitalnih prostorskih podatkov Geovekst. Glavni izvajalec in koordinator programov na področju NSDI je

Published Professional Conference Contribution Abstract

ABSTRACT Norway digital (geoNorge) is the Norwegian government’s initiative to build the national spatial data infrastructure. It is a nationwide program supporting cooperation for establishment, maintenance and distribution of digital geographic data. The aim is to enhance the availability and use of quality geographic information among a broad range of users, primarily in the public sector. A broad representation of Norwegian public bodies is participating, at national level ministries and their directorates, at local and regional level most of the Norwegian Municipalities and different regional public bodies. At the municipal level, Oslo is missing since they follow their own geo-policy.

The cooperation is based on the white paper on the National Spatial Data Infrastructure (NSDI) presented by the Norwegian government and accepted by the Parliament on June 18, 2003.

The NSDI is building upon various national level programmes including eNorge, which is the eGovernment programme, and Geovekst, a cooperation programme for establishing digital geographic data. The National Mapping and Cadastre Authority is the major executive and de facto coordinating body within the NSDI. Strategic

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 23

| 23 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution državna geodetska uprava. Strateške razprave in odločitve vodi in sprejema upravni odbor, v katerem so predstavniki vseh omenjenih institucij. Trenutna politika vzpostavitve NSDI temelji na osnovnih sestavinah, ki vključujejo: —— splošne sporazume med vsemi vključenimi partnerji, —— prostorski podatkovni portal, —— metapodatkovne storitve za geografske informacije, —— različne storitve dostopa.

Splošna pravila in pogoji za sodelovanje v okviru Norway digital so bili objavljeni leta 2008 in se redno posodabljajo. Sporazumi o sodelovanju med deležniki NSDI se obnavljajo vsako leto, to pa vključuje tudi letno določevanje obveznosti posameznih deležnikov. Za določanje finančnih obveznosti (članarine) posameznih deležnikov so na Norveškem razvili fleksibilen mehanizem (Digital Norway – calculator), ki temelji na vrsti zahtevanih podatkovnih nizov osnovni vrednosti in ostalih parametrih (tj. pomen podatkovnih nizov za uporabnike, pogostnost uporabe podatkov z vidika povpraševanja). Sistem ima vgrajen mehanizem za spremljanje rabe podatkov, ki ponuja informacije o uporabi podatkovnih nizov, kar se uporablja za izračun obveznosti deležnika oziroma članarine, mehanizem pa služi tudi za spremljanje pravic o stalnem dostopu in uporabi podatkovnih nizov preko skupne storitve. V letu 2010 so države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) sprejele direktivo INSPIRE, pri čemer so se obvezale, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo. Norveška je v ta namen pripravila Zakon o prostorskih podatkih, katerega namen je izboljšati postopke izmenjave podatkov in razviti sodelovanje med različnimi deležniki na področju geoinformacijskega sektorja.

Eden izmed rezultatov pobude Norway digital je razvoj nacionalne medmrežne vstopne točke (geoNorge). GeoNorge je največji, na standardih utemeljeni, javni sestavni del e-uprave, ki se široko vsakodnevno uporablja. Kot del dejavnosti v skladu z norveško politiko na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), poznane kot informacijska družba za vse, je geoNorge krovni | 24 |

Zbornik_PGD_2015.indd 24

discussions and decisions are made within the Management Board in which the above mentioned stakeholders all have representatives. The current policy for the NSDI development is based on the main components: —— overall agreements between the partners, —— a geodata portal, —— a geographic information metadata service, —— a range of access services.

A document on General Terms and Conditions for Norway Digital Co-Operation has been published in 2008 and is regularly updated. Agreements between the NSDI participants are renewed annually, including the calculation for their contribution.

A system of partnership fees has been elaborated, called the Digital Norway – calculator which is a flexible pricing mechanism based on the type of datasets needed (and related interest factor), base value and other parameters (e.g. the importance of the data set for the users, the intensity of use based on service requests). The system is fed by a monitoring mechanism which provides information on the usage of data sets taken into account for calculating the fee, but also provides some rights regarding permanent accessibility and usability of the data sets through services. In 2010, the countries of European Economic Area decided to implement INSPIRE and to do so by transposing the Directive in national legislation. Norway prepared a Geodata Act. The Act is deemed to improve data sharing and cooperation between the different stakeholders in the GI-sector.

A result of the Norway digital initiative is the development of the national portal (geoNorge).

GeoNorge is the largest open, standards based eGovernment component in daily use in Norway.

Being part of the current Norwegian ICT policy An Information Society for All, the portal constitutes the umbrella for a large number of geospatial eServices, making basic geographic information and a variety of thematic information readily available. The information currently provided by the portal enables geospatial information to be used by different communities and institutions, including public administration and environmental management bodies.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

portal za številne geoprostorske e-storitve in ponuja temeljne geografske informacije in raznolike tematske informacije različnim uporabnikom. Geoprostorske informacije, ki jih danes portal ponuja, so na voljo številnim skupnostim in institucijam, tudi javni upravi in okoljskim institucijam.

Vse institucije, ki sodelujejo v pobudi Norway digital, v sistem prispevajo lastne podatke, ki jih ponujajo ostalim deležnikom. V okviru Norway digital se prostorski podatki delijo v dve temeljni skupini: referenčni prostorski podatki in tematski podatki. Referenčni prostorski podatki vključujejo prostorske in hidrografske podatke ter podatke o cestni in drugi infrastrukturi. Tematski podatki se nanašajo na različne tematske vidike, kot so demografija, tveganja in obvladovanje tveganj, zavarovana območja, onesnaženje, kmetijski in gozdni viri. V pobudi sodeluje več kot 600 partnerjev in vključenih je preko 100 spletnih kartografskih storitev, geoportalov in drugih storitev. Norveška prostorska podatkovna infrastruktura skuša slediti direktivi INSPIRE in dobro pokriva vseh 34 opredeljenih tem: 222 podatkovnih nizov je bilo vključenih v poročilo INSPIRE MR (čeprav slednje za Norveško ni obvezno), ki pokrivajo večino tem treh aneksov direktive. Norway digital in državna geodetska uprava imata sicer veliko izkušenj na področju posredovanja podatkov preko spletnih kartografskih storitev (WMS). Preko teh storitev je mogoče pridobiti podatke v standardnih oblikah zapisov, kjer so metapodatki obvezna priloga.

Nacionalni portal tako podaja aktualne informacije o podatkih, ki so dosegljivi preko vstopne točke, in o sami spletni kartografski storitvi, rešitve pa temeljijo na mednarodnih standardih (ISO in OGC).

Rešitev Norway digital temelji na standardih in specifikacijah SOSI (nacionalni standardi), ki izhajajo iz mednarodnih standardov ISO. Nacionalna prostorska podatkovna infrastruktura na Norveškem nadalje sledi direktivi INSPIRE, izpostaviti pa velja, da so številni norveški deležniki prostorske podatkovne infrastrukture zelo dejavni pri mednarodni standardizaciji na področju obravnave.

KLJUČNE BESEDE prostorski podatki, prostorska podatkovna infrastruktura, geoinformacije, INSPIRE, e-uprava, Norway digital

All institutions participating in Norway digital bring their own data into the infrastructure making it available to the other partners. Norway digital treats geographical data divided in two main categories, reference data and thematic data. Reference data include among other things topographical data, hydrography, roads and other infrastructure. Thematic data include a broad range of information produced by national institutions and municipalities at the local level. The themes cover aspects such as demography, risks and risk management, protected sites, pollution, agricultural and forest resources. More than 600 partners and over 100 operational web map services, geoportal and other services are involved. The Norwegian SDI covers the 34 themes of INSPIRE quite well: 222 data sets were reported under INSPIRE MR (although this is not an obligation for Norway) covering most of the themes of the three annexes.

Norway digital and the National Mapping and Cadastre Authority have a long experience in disseminating data as web map services (WMS).

Downloadable data are available on standard formats and metadata are delivered together with the data. The national portal is giving information about the present status of the available data and web map services, while the technologies used are based on international standards (ISO and OGC).

The NSDI approach Norway digital is based on core and agreed standard and specifications SOSI (The National Standard) which is based on ISO standards. The NSDI is also implementing the data specifications and other INSPIRE Implementing Rules. In addition, several Norwegian stakeholders are very active in the field of the international standardisation.

KEY WORDS spatial data, spatial data infrastructure, geoinformation, INSPIRE, eGovernment, Norway digital

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 25

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 25 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Østensen O. M. (2015). Norway digital – the role of the national land survey services in the national spatial data infrastructure in Norway.

V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 23-26.

Olaf Magnus Østensen Statens kartverk Kartverksveien 21 N-3511 Hoenefoss, Norway e-mail: olaf.ostensen@statkart.no

| 26 |

Zbornik_PGD_2015.indd 26

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

Novi standard AAA – The new AAA-Standard priložnosti in izzivi za – Opportunities and javno upravo v Nemčiji challenges for public administration in Germany

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Markus Seifert UDK: 528.4:332.2(430) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK Delovna skupina Združenja deželnih geodetskih uprav Zvezne Republike Nemčije (AdV) je razvila skupno izvedbeno shemo za uradni informacijski sistem referenčnih geodetskih točk (AFIS), za uradni zemljiškokatastrski informacijski sistem (ALKIS) in za uradni topografski informacijski sistem (ATKIS), ki temelji na skupnem referenčnem modelu AFIS-ALKIS-ATKIS za vse temeljne prostorske podatkovne nize vseh javnih geodetskih uprav v Nemčiji. Tako imenovana AAA-shema, ki temelji na mednarodnih standardih ISO (standardi tehničnega odbora ISO/TC 211, poznani kot niz standardov 19100), določa strukturo in vzpostavitev temeljnih prostorskih podatkov, kjer modeliranje temelji na objektno orientiranem načinu, shema pa podaja tudi pravila za vključevanje različnih tematskih podatkov. Z modelom AAA je Nemčija vzpostavila enotni temelj za javno prostorsko podatkovno infrastrukturo. Model AAA je opisan v dokumentu GeoInfoDok (angl. Documentation on the Modelling of Geoinformation of Official Surveying and Mapping in Germany), ki je na voljo na spletni strani www.adv-online. de. Glavne prednosti skupnega modela AAA so povezljivost prostorskega referenčnega sistema,

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT The Working Committee of the Surveying Authorities of the States of the Federal Republic of Germany (AdV) developed a common AAA-application schema for AFIS, ALKIS and ATKIS based on the AFIS-ALKIS-ATKIS-Reference Model for the basic Geodata sets of all public surveying and mapping authorities in Germany. The AAA-application schema is ISO-based (ISO/TC 211 in form of the 19100 series of standards), and describes the structure and setup of basic geodata in an object-oriented manner, and constitutes a modelling frame for the integration of other thematic data. Thus, with the AAA model a fundamental technical and practical contribution for the German SDI is available now.

AAA is described in the “Documentation on the Modelling of Geoinformation of Official Surveying and Mapping in Germany (GeoInfoDok)”, which is published at www.adv-online.de. The advantages of AAA-modelling are the integration of the Spatial Reference System, the Real Estate Cadastre and Topography in one AAA-application schema, the harmonization of cadastral and topographic data, the AAA basic schema as the basis for the modelling of application-specific thematic schemas, and the data exchange process using NAS (Standard-Based

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 27

| 27 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution katastra nepremičnin in topografskega sistema v eno izvedbeno shemo, uskladitev katastrskih in topografskih podatkov, skupna shema AAA za modeliranje posebnih tematskih shem ter standardizirana rešitev za izmenjavo podatkov NAS (angl. Standard-Based Data Exchange Interface).

AAA vsebuje tako opisne kot grafične podatke za različne skupine podatkov sistemov AFIS, ALKIS in ATKIS, digitalni model površja (ATKIS-DLM), digitalni model reliefa (ATKIS-DGM) in digitalne topografske karte (ATKIS-DTK). Namen AAA je postaviti temelje, da bi deželne geodetske uprave Republike Nemčije strankam zasebnega sektorja in javni upravi ponudile podatke in storitve visoke kakovosti.

KLJUČNE BESEDE zemljišče, usklajevanje podatkov, podatkovni model, izvedbena shema, standardi GIS, Nemčija

Data Exchange Interface). AAA contains descriptive and illustrative data in several product groups for AFIS, ALKIS and ATKIS Digital Landscape Models (ATKIS-DLM), the Digital Terrain Model (ATKIS-DGM) and Digital Topographic Maps (ATKIS-DTK). AAA will enable the surveying authorities to provide their customers in business and administration with data of high quality.

KEY WORDS land, data harmonization, data model, application schema, GIS standards, Germany

1 Introduction The development of the components of the cadastral databases for maps (ALK) and textual descriptions (ALB) started in the 70s and 80s of the last century. They were developed by the surveying and mapping authorities under the technical environment and possibilities in that time. Links from ALK to the topographical information system ATKIS are very difficult because of different object catalogues with same objects but different semantics. The models did not follow national or international GI standards.

The Working Committee of the Surveying Authorities of the States of the Federal Republic of Germany (AdV) decided to design a new and future oriented system ALKIS in combination with a re-design of the Official Topographic and Cartographic Information System ATKIS. ALKIS stands for the Official Cadastral Information System. Adding also the geodetic reference points (AFIS), almost all official data of the surveying and mapping agencies are now defined in a common and harmonized data model, called the AAA data model (AFISALKIS-ATKIS data model).

The AAA data model is designed to: —— process all necessary cadastral and topographical data for a parcel based map and register of land owners, land use and more unified basic data for the entire republic, | 28 |

Zbornik_PGD_2015.indd 28

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

—— control the use and maintenance of the system, and —— enable the use of the entire geographical data of the surveying authorities for all users via a metadata system including quality information for all data and a standardized data interface for ALKIS and ATKIS. Of course existing links of user specific data to the ALK, the ALB or the ATKIS are transferred to the new systems without major additional costs.

The modeling of ALKIS and ATKIS is fully based on the ISO standard Unified Modeling Language (UML) (OMG, 2008) and regarding the definition of the data interface on the Extensible Markup Language (XML).

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

2 The AAA-Standard – The step to an official and standardized geographic information system As mentioned above a number of independent geographic information systems have been developed in the field of cadastre and topographical mapping in the last three decades. The new approach was launched in order to harmonize the models of ALK and the topographic database ATKIS on the one hand and to integrate the cadastral map and the land titles into one single model which was separated into ALK and ALB in the past for historical and technical reasons (see previous chapter). The adding of the geodetic reference points (AFIS) completes the AAA data model (AFIS-ALKIS-ATKIS data model).

For that reason the AdV has started developing a new conceptual data model based on International GIS Standards which helps to fulfill this harmonization. That will provide the surveying and mapping agencies in Germany with a nationwide well defined database that can be used as a baseline for many other thematic application schemas. For the increasing efforts in building up a spatial data infrastructure the AAA data model can generally be used for the standardization of the related thematic data as well and help to standardize the geographic information in Germany brick by brick.

While the data model is a common approach for all states in Germany, the corresponding transposition of this concept and the software development and implementation is up to the states. The task of the surveying, mapping, and cadastral authorities of the federal states of Germany is provision of basic data for spatial referencing (Geobasis Data) for the use in official, industrial and private domains. The demand for this digital data is still increasing with the upcoming spatial data infrastructures and INSPIRE initiative. Most of the Federal States in Germany are encouraged by a political order and a legal advice to use official Geobasis Data as a basis for all other technical information systems.

The former information systems ALK and ALB, which are currently migrated to the new AAA data model, and the topographical data base ATKIS contain a lot of redundant information Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 29

| 29 |

2.4.2015 15:40:35

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

(e.g. topographic objects, buildings, land use objects) with sometimes different semantics.

So, one of the core achievements was to harmonize those different semantics on the level of the conceptual data model which enables the surveying administration to optimize cadastral maintenance processes considering sufficient quality assurance measures.

The AdV projects AFIS, ALKIS and ATKIS, with their nationally standardized features, are described in a common form under the heading Documentation for Modeling Geoinformation of Official Surveying and Mapping (AdV, 2015). They are associated with each other in a common reference model and described in the following Chapters of this document as a common application schema for AFIS, ALKIS and ATKIS (see next sub clause). The common application schema provides for the recording and management of metadata and quality data in accordance with the ISO standards.

The former ALK system was originally used within the surveying organizations, performing as a central information system to fulfill all tasks that had to be carried out related to cadastral issues. Besides that, from the very beginning an objective of the ALK has been also to provide basic geographic data for many GIS applications in various fields in local governments, utilities companies and other customers. Right now there is also a great demand on having access to these valuable data from others like the financial sector, lawyers, and notaries. Generally, all users need up-to-date data for their applications. So a fast data transfer or even an online access to these data using the SDI technology will be very helpful in the future. Currently, a lot of projects are established in order to build up a national spatial data infrastructure (NSDI). That will help to ease the access to the public geodata and reach interoperability between different geographic information systems within various state administrations.

Therefore the approaches aiming at GIS interoperability like those based on the concepts of the ISO (International Organization for Standardization) and the OGC (Open Geospatial Consortium) are very useful in this field and have to be taken into account by modeling the new AAA application schema. The goal of the international standardization is to create foundations for the common, holistic and cross-domain use of geodata at various locations by individuals, applications and systems based on a standard description of the content of existing or planned data inventories, the functionalities of data processing and communication. The modeling is based on the results of ISO/TC 211 in the form of the 19100 series of standards (ISO, 2015) at their current stage of processing. The data exchange interface also uses parts of the OGC specifications (OGC, 2015).

The AAA application schema also provides concepts for the following issues: —— A data versioning concept is integrated for historicizing all object classes and to allow a differential updating of secondary data bases.

—— With the semantic harmonization of the cadastral and topographical information the conceptual possibility is given to store all the spatial data of the cadastral and

| 30 |

Zbornik_PGD_2015.indd 30

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:35

——

—— ——

——

mapping agencies in just one data base. Practical implementations that are able to solve the challenge of generalization currently are research issues but the theoretical possibility is given.

The new data model provides clear advice how the data have to be collected and structured. Therefore only fully compliant data can be stored in the data bases. For example the topological elements for cadastral information (surface, boundary, point) will secure consistent data by avoiding overlaps and gaps. It is expected that the quality of cadastral and other information will be significantly enhanced.

3-D application schema is also modeled based on the AAA Basic Schema which contains fundamental geometrical and topological elements.

By the consequent use of ISO standards the AAA application schema is fully compliant with the INSPIRE data specifications and the ISO/TC 211 standard 19152: Land Administration Domain Model which use the same model driven approach.

The data of the surveying and mapping agencies in Germany are described in a formal and transparent way using a conceptual schema language.

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

The concept of the AAA data model is now publicly available at the website of AdV (www. adv-online.de) and the maintenance is guaranteed for the future. This conceptual data model describes geographic and non-geographic features as well as their relations (associations).

In order to describe this model in a standardized way it has been based on the ISO draft standards in the field of geographic information. The AdV decided to use a standardized conceptual schema language, the Unified Modeling Language (UML) for describing the application schema and the feature catalogue. This language is also used by ISO/TC 211 in the field of standardization of geographic information.

3 The AFIS-ALKIS-ATKIS application schema The application schema provides the formal description for data structures and data content in one or several applications. It contains the complete description of a database and in addition to geographical data, may also contain other associated data. The fundamental concept of abstracting the real world means the introduction of thematic objects and of rules and regulations on how it is documented and managed. Thematic objects are classified by types.

At the type level, the application schema describes the feature types of the real world. Data themselves exist at instance level. They represent individual examples of a feature type in the real world and can be interpreted by the application schema, see also ISO 19101 Reference model and ISO 19109 Rules for application schema. The purpose of an application schema is to achieve a common and unified understanding of data and document the data content for a specific application environment so as to obtain unique information about these data (Figure 1).

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 31

| 31 |

2.4.2015 15:40:36

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Figure 1: Data modeling and application schema.

The common AFIS-ALKIS-ATKIS application schema offers a unified and object-oriented basic model for AFIS, ALKIS and ATKIS, which wherever possible is to be depicted and managed using the commercially available GIS software. An application schema can use specifications from various sub-schemas. In the case of the AFIS-ALKIS-ATKIS application schema, mainly sub-schemas from the ISO 19100 series of standards are used. In those areas, where there are no ISO-standards up to now, additional schemata of the Open Geospatial Consortium are used (e.g. Web Feature Service, Filter Encoding). That OGC specification will be replaced by the corresponding ISO standard once they are available.

4 The AAA application schema as a brick of a spatial data infrastructure The methodology for setting up a spatial data infrastructure in principal is independent from the geographical extent that will be covered. Basically a spatial data infrastructure should meet at least the following requirements: —— Implementation of controlling mechanism for the compliance to the defined SDI standards (monitoring and reporting) —— Organizational framework for the creation process (who will make the decisions?)

—— Defining conditions for data access and data use —— Collecting and providing metadata for discovery services —— Providing the data and services within a geoportal —— Defining harmonized geodetic reference systems —— Harmonized data and services —— Standardized description of the provided data (model driven architecture) and, based on this, methods for model transformation Most of these points are also addressed by the INSPIRE directive for creating a spatial data infrastructure in Europe (INSPIRE, 2007). For the last two bullets the AAA data model | 32 |

Zbornik_PGD_2015.indd 32

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:36

provides methodology that in principle can be used for the official surveying and mapping data as well as in other domains.

With the political acceptance the SDI coordination group in Germany has reflected the requirements above and decided on a three step approach for implementing the SDI in Germany: —— Step 1: Development of a data access based on the ISO 19115 metadata standard and the corresponding catalogue services for queries —— Step 2: Model harmonization using GI standards (possibly also the AAA-model) and decision on commonly used SDI-standards or profiles (e.g. WMS, WFS, Catalogue Service - CSW) —— Step 3: Development of a geoportal

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

In principle, no one will be forced to implement the AAA data model in any other domain.

On the other hand the AAA application schema with the model-driven, ISO-based approach provides a framework and a methodology which could widely be used to describe and provide the spatial data in a standardized way. That will open possibilities to map between one data model to another, maybe to handle semantic model transformation. This is a fundamental precondition to make a SDI alive.

5 Conclusions The implementation of the new AAA data model in Germany is a big task. Currently, not all federal states of Germany have moved the old data to the new system. Additionally, the internal administrative processes have to be adapted to the new software and tools. But once the new system is operational running as in most federal states in Germany, there are measurable benefits for the administration itself but also for the users who now get harmonized official data throughout the country in a standardized data exchange format. The link to the German SDI as well as to the INSPIRE initiative will even increase the benefits by additional data delivery possibilities (e.g. Web Services). The AAA data model with the standardized model-driven approach is well prepared for those requirements.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 33

| 33 |

2.4.2015 15:40:36

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

References: AdV (2015). Documentation on the Modelling of Geoinformation of Official Surveying and Mapping in Germany (GeoInfoDoc) – Version 6.0.1, Working Committee of the Surveying Authorities of the States of the Federal Republic of Germany, AdV. http://www.adv-online.de/AAA-Modell/ Dokumente-der-GeoInfoDok/GeoInfoDok-6-0 INSPIRE (2007). Directive 2007/2/EC of the European Parliament and of the Council of 14 March 2007 establishing an Infrastructure for Spatial Information in the European Community (INSPIRE) 2007. http://inspire. jrc.ec.europa.eu/ ISO (2012). International Standard ISO 19152:2012, Geographic information –

Land Administration Domain Model (LADM), Technical Committee 211, ISO/TC 211. http://www.isotc211.org ISO (2015). ISO/TC 211 Programme of work, Technical Committee 211, ISO/TC 211. http://www.isotc211.org OGC (2015). Open Geospatial Consortium: OGC Standards and Supporting Documents. http://www.opengeospatial.org/specs/ OMG (2008). Object Management Group (OMG): Unified Modeling Language – A specification defining a graphical language for visualizing, specifying, constructing, and documenting the artifacts of distributed object systems. http://www.omg.org

Seifert M. (2015). The new AAA-Standard – Opportunities and challenges for public administration in Germany. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 27-34.

Dr. Markus Seifert, Univ. Grad. Eng. of Geod.

Bavarian Administration for Digitization, High Speed Internet and Surveying Alexandra Str. 4, D-80538 Munich, Germany e-mail: markus.seifert@ldbv.bayern.de

| 34 |

Zbornik_PGD_2015.indd 34

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:36

Stanje in izzivi Status and challenges geodezije na Hrvaškem of geodesy in Croatia

Miodrag Roić

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

UDK: 528(497.5) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.13

IZVLEČEK Hrvaška je mlada država, ki pa ima na področju geodezije dolgo tradicijo. V preteklosti sta bili gonilni sili razvoja stroke zemljiški kataster in izdelava topografskih kart. Pod okriljem Avstro-Ogrske so bile v 19. stoletju vzpostavljene prve institucije, pristojne za evidentiranje topografskih in katastrskih vsebin.

V zadnjih dvajsetih letih je Hrvaška reorganizirala geodetske institucije v podporo procesu tranzicije.

V preteklosti je namreč delovanje geodetske stroke zaznamovala socialistična ideologija, pri čemer zagotavljanju stvarnih pravic nad nepremičninami ni bila namenjena ustrezna pozornost. Številne gospodarske dejavnosti se osredotočajo na zemljišča kot pomemben in omejen vir. Upravljanje zemljišč, kot osnovno področje delovanja geodetov, postaja vse bolj zahtevno in razširjeno. Zemljiški kataster, vzpostavljen v 19. stoletju, je dolgo služil različnim potrebam družbe. Vendar pa danes glavni namen vzpostavitve zemljiškega katastra in njegova položajna natančnost komaj še izpolnjujeta zahteve uporabnikov. V prid posodobitvi prostorskih podatkov smo leta 2004 uvedli nov geodetski datum in kartografske projekcije, ki se uvajajo postopoma.

Dodatno je bilo vzpostavljeno državno omrežje stalno delujočih postaj GNSS, imenovano CROPOS.

Published Professional Conference Contribution Abstract

ABSTRACT Croatia is a young state, but has a long history in geodesy. The development of the profession was mainly driven by the need for cadastre and topographic maps. During the 19th century, under the AustroHungarian influence, topography, cadastre and responsible institutions were established in Croatia for the first time. Over the last twenty years, Croatia has reorganized its institutions to support the transition processes. In the past, the geodetic framework was determined by a socialist ideology without any attention to secure real property rights.

Land as an important and limited resource is the focus of many economic activities. Thereby, land governance, as the primary field of work of surveyors, has become more demanding and has spread. The cadastre of the 19th century has long served many needs. But today, the main purpose for which it was established and its positional accuracy can hardly meet users' needs. In 2004, in support of the modernization of spatial data, a new geodetic datum and projections were introduced that are gradually implemented; subsequently CORS CROPOS was established.

Following the conversion of all cadastral data into electronic form, the renewal and improvement of existing data have been ongoing. The systematic

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 35

| 35 |

2.4.2015 15:40:36

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution Po digitalizaciji vseh katastrskih načrtov potekata obnova in izboljšanje obstoječih podatkov. Hkrati poteka sistematična obnova katastra znotraj katastrskih občin in tudi homogenizacija katastrskih načrtov, kar naj bi postopno izboljšalo in zagotovilo zvezne katastrske načrte na območju celotne države.

Hrvaška uvaja tudi direktivo INSPIRE in tako sledi svetovnim trendom na področju infrastrukture prostorskih podatkov. Skladno s tem je vse več storitev s področja prostorskih podatkov uporabnikom dostopnih na spletu. Boljši dostop do podatkov in usklajeno vzdrževanje zemljiškega katastra in zemljiške knjige se uresničujeta z uvedbo skupnega informacijskega sistema in na njem zgrajenega podsistema »One Stop Shop«.

Današnji izzivi za geodete na Hrvaškem so: vzpostavitev zveznih podatkov in storitev, dostopnih za celotno državo, evidentiranje podatkov o gospodarski javni infrastrukturi, vrednotenje nepremičnin in komasacije, ki bodo razširili obseg strokovnega delovanja geodetov od zemljiške administracije k upravljanju zemljišč.

KLJUČNE BESEDE geodezija, zemljemerstvo, upravljanje zemljišč, zemljiška administracija, Hrvaška

renewal of the cadastre by cadastral municipalities and the homogenization of the cadastral map in progress should gradually improve and provide a seamless cadastral map of the whole country.

Following the trends in the field of SDI in the world, Croatia has been implementing the INSPIRE directive. In accordance with it, more and more spatial data services are available on the Internet.

Better access to data and coordinated maintenance of the cadastre and land books is pursued through the introduction of a Joint Information System, while the One Stop Shop subsystem is based on it.

The challenges for the surveyors in Croatia today are: the establishment of seamless data and services available for the whole country, the registration of public utility infrastructure, real estate valuation and land consolidation which will extend the scope of the profession from land administration to land governance.

KEY WORDS geodesy, surveying, land governance, land administration, Croatia

Roić M. (2015). Status and challenges of geodesy in Croatia. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija. Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 35-36.

Prof. Dr. Miodrag Roić, Univ. Grad. Eng. of Geod.

University of Zagreb, Faculty of Geodesy Andrije Kačića Miošića 26, HR-10000 Zagreb, Croatia e-mail: mroic@geof.hr

| 36 |

Zbornik_PGD_2015.indd 36

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:36

Aktivnosti pri vzpostavitvi sodobnega geodetskega referenčnega sistema v Sloveniji

Recent activities towards a modern geodetic reference system in Slovenia

Bojan Stopar, Jurij Režek, Žarko Komadina, Klemen Medved, Sandi Berk, Katja Bajec,Katja Oven, Božo Koler, Tilen Urbančič, Miran Kuhar, Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle UDK: 528.3/.9(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK V prispevku predstavljamo aktivnosti, ki so bile v okviru podprojekta »Geodetski referenčni sistem« projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« izvedene do zaključka leta 2014. Razdeljene so na aktivnosti za vzpostavitev horizontalne in vertikalne sestavine prostorskega referenčnega sistema. Naloge in aktivnosti v okviru horizontalne sestavine vključujejo analizo obstoječega terestričnega referenčnega sistema, analizo različnih možnosti implementacije nove realizacije geodetskega datuma in opredeljujejo vlogo kombinirane geodetske mreže 0. reda v okviru državnega prostorskega referenčnega sistema. Drugi del nalog in aktivnosti vključuje dela na nivelmanski in gravimetrični mreži, izvedbo regionalne gravimetrične izmere, analizo kakovosti obstoječih modelov geoida v Sloveniji, aktivnosti za realizacijo novega vertikalnega datuma in bodočo vzpostavitev svetovnega višinskega sistema v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE geodetski referenčni sistem, kombinirana geodetska mreža, gravimetrična mreža, nivelmanska mreža, EUREF, svetovni višinski sistem

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT The article presents major activities carried out within the subproject "Geodetic Reference System" of the main project "Modernization of Spatial Data Infrastructure to Reduce Risks and Impacts of Floods" till the end of 2014. They are divided into activities for establishing the horizontal component and, separately, the vertical component of the spatial reference system. The major tasks performed within the horizontal component were the analysis of the terrestrial reference system and various possible implementations of the new geodetic datum. It should be realized through a new combined geodetic network of the zero order within the new national spatial reference frame. The activities within the vertical component of the spatial reference system include the tasks performed in the national levelling and gravimetric networks, regional gravimetric survey, quality analysis of existing geoid models in use, tasks in realizing the new national vertical datum, and the future implementation of the World Height System in Slovenia.

KEY WORDS geodetic reference system, combined geodetic network, gravimetric network, levelling network, EUREF, World Height System

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 37

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 37 |

2.4.2015 15:40:36

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 Uvod V projektu »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«, ki ga ob finančni podpori Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 izvajajo Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), Ministrstvo za okolje in prostor s partnerjema norveška geodetska uprava in islandska geodetska uprava, vključuje podprojekt »Geodetski referenčni sistem« z aktivnostmi za posodobitev državnega geodetskega referenčnega sistema. V okviru tega podprojekta je predvidena izvedba več nalog, tako na področju horizontalne kot vertikalne sestavine državnega prostorskega referenčnega sistema, ki jih v grobem razdelimo na vzpostavitev državne kombinirane geodetske mreže 0. reda, vzpostavitev nove vertikalne sestavine državnega prostorskega referenčnega sistema in vzpostavitev visokokakovostnega državnega modela geoida.

Državni koordinatni sistem je tradicionalno razdeljen na dve sestavini – horizontalno, ki jo predstavljajo državne terestrične in GNSS-mreže, in vertikalno, ki jo sestavljata državna nivelmanska in gravimetrična mreža. Vsaka od sestavin ima zaradi zgodovinskih, tehnoloških in formalnopravnih okvirov, v katerih je bila vzpostavljena, določene pomanjkljivosti in slabosti, obe sestavini državnega koordinatnega sistema med seboj tudi nista strogo povezani. V okviru tega podprojekta so tako predvidene aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti obeh sestavin državnega koordinatnega sistema oziroma obstoječih državnih geodetskih mrež v Sloveniji, za povezavo vseh vrst geodetskih mrež v enotno, na novo vzpostavljeno, t. i. kombinirano geodetsko mrežo (kombinirano geodetsko mrežo 0. reda) in novo realizacijo horizontalne in vertikalne sestavine državnega koordinatnega sistema. Kakovostno realiziran horizontalni koordinatni sistem in dobro določen vertikalni sistem, skupaj s kakovostno določeno in orientirano ploskvijo geoida oziroma kvazigeoida, pa omogočajo učinkovito uporabo sodobnih tehnologij za določanje položaja in opazovanje Zemlje tako, da so v obravnavanju geometrije prostora ohranjena temeljna načela geodezije. To praktično pomeni, da kombinirana geodetska mreža vzpostavlja povezavo med geometričnimi višinami, določenimi na osnovi GNSS, s fizikalno opredeljenimi višinami, ki predstavljajo realno geometrijo prostora z upoštevanjem geometrije težnostnega polja Zemlje. Kombinirana geodetska mreža torej omogoča povezavo posameznih državnih geodetskih mrež oziroma zagotavlja kakovostno realizacijo državnega prostorskega referenčnega sistema oziroma temeljne državne geoinformacijske infrastrukture.

Predvidena je nova realizacija horizontalne sestavine državnega koordinatnega sistema, ki bo nadomestila skoraj 20 let staro realizacijo ETRS89 v Sloveniji oziroma državni koordinatni referenčni sistem D96/TM. Razlogov za novo realizacijo horizontalne sestavine je več, od geodinamike ozemlja do ne najbolj stroge povezave različnih horizontalnih geodetskih mrež.

Trdimo lahko, da je po 20 letih že skrajni čas za novo realizacijo državnega horizontalnega koordinatnega sistema, ki bo vključevala točke vseh horizontalnih geodetskih mrež: točke omrežja SIGNAL, točke pasivne GNSS-mreže, geodinamične točke in točke kombinirane

| 38 |

Zbornik_PGD_2015.indd 38

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:36

geodetske mreže 0. reda. Predvidena je tudi nova EUREF-izmera v Sloveniji, za katero bomo pridobljene rezultate tudi uradno verificirali pri komisiji EUREF. Zaradi geodinamike ozemlja Slovenije, ki je ne moremo zanemariti, pa v okviru projekta potekajo tudi analize možnih bodočih realizacij novega horizontalnega geodetskega datuma.

Nova vertikalna sestavina državnega koordinatnega sistema bo realizirana na osnovi nove izmere nivelmanske mreže Slovenije in gravimetrične izmere. Temeljna višinska geodetska mreža Slovenije je podana z višinami reperjev v normalnem ortometričnem sistemu višin. Strategija vzpostavitve novega višinskega sistema Slovenije pa predvideva uvedbo normalnih višin. Kako bo dejansko izvedena nova realizacija slovenskega vertikalnega sistema, še ni povsem jasno.

Imamo več možnosti – ena od njih je tudi uvedba svetovnega višinskega sistema, ki pa tudi na mednarodni ravni še ni dorečena. Zato v okviru tega projekta potekajo tudi analize možnosti realizacije novega vertikalnega sistema Slovenije in novega višinskega datuma za vmesno obdobje.

2 Državna kombinirana geodetska mreža

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Na konceptualni in globalni ravni predstavlja vzpostavitev kombinirane geodetske mreže združitev treh stebrov geodezije: geodinamike, težnostnega polja in rotacije Zemlje (Plag et al., 2009). Kombinirana geodetska mreža tudi na državni ravni vključuje vse tri stebre geodezije in tako predstavlja referenčno osnovo za državne geodetske mreže, ki omogočajo praktično realizacijo horizontalne (klasične terestrične in GNSS-mreže) in vertikalne (nivelmanske in gravimetrične mreže) sestavine državnega prostorskega referenčnega sistema.

Kombinirana geodetska mreža omogoča ugotavljanje časovno odvisnih sprememb obeh sestavin državnega koordinatnega sistema. Z vzpostavitvijo kombinirane geodetske mreže, v kateri je zagotovljeno neprekinjeno in/ali periodično izvajanje vseh možnih geodetskih opazovanj najvišje kakovosti, je zagotovljena realizacija in vzdrževanje državnega geodetskega referenčnega sistema na dolgi rok.

2.1 Idejni projekt kombinirane geodetske mreže 0. reda Glavni cilji vzpostavitve kombinirane geodetske mreže so: —— zagotovitev kakovostne referenčne osnove za državni horizontalni referenčni sistem in za državno omrežje stalnih GNSS-postaj, —— zagotovitev kakovostne referenčne osnove za državni višinski referenčni sistem, —— zagotovitev kakovostne referenčne osnove za državni gravimetrični referenčni sistem in —— zagotovitev kakovostne večnamenske kalibracijske mreže za preverjanje kakovosti in ustreznosti merilnih instrumentov ter tudi metod in postopkov geodetske izmere.

Zaradi navedenih vlog smo jo poimenovali kombinirana geodetska mreža 0. reda, saj so posamezne mreže 1. redov za posamezne referenčne sisteme že vzpostavljene, mreža 0. reda pa jih bo na kakovosten način povezala v celoto (Berk et al., 2012). V idejnem projektu Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 39

| 39 |

2.4.2015 15:40:36

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

vzpostavitve kombinirane geodetske mreže 0. reda je bila izvedena analiza potreb za vzpostavitev takšne mreže ter analiza možnosti za njeno realizacijo, ki so vključevale ugotovitve možnosti za vzpostavitev takšne mreže glede na obliko in velikost države, relief, geološke, hidrološke in tektonske razmere ter glede na druge vplivne dejavnike.

Na podlagi pripravljenih izhodišč in analiz sta bila izdelana predlog optimalnega števila točk mreže in predlog optimalne razporeditve točk mreže. Predlaganih je bilo šest točk, njihove makrolokacije pa so določene na območjih znotraj krogov polmera 25 km (slika 1).

Slika 1: Šest predvidenih makrolokacij točk kombinirane geodetske mreže 0. reda.

Kombinirana geodetska mreža 0. reda bo vzpostavljena po mednarodnih standardih, ki bodo omogočali njeno vključitev v Evropsko kombinirano geodetsko mrežo – ECGN (Ihde et al., 2005). Vsaka točka kombinirane geodetske mreže 0. reda je zasnovana tako, da omogoča izvajanje vseh danes dostopnih vrst geodetskih meritev. Fizična obeležitev zato vključuje: —— izgradnjo primarne točke in vsaj ene referenčne GNSS-točke (na stebru višine približno 2 m), —— stabilizacijo referenčnih reperjev za nivelmansko in gravimetrično izmero (na temeljni plošči ob vznožju stebra), —— tri do štiri točke zavarovalne terestrične in nivelmanske mikromreže na pilotih, ki dosežejo nosilna tla, in —— na mareografski postaji referenčne točke za mareografska opazovanja. | 40 |

Zbornik_PGD_2015.indd 40

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:36

Merilna oprema na točkah 0. reda za svoje delovanje potrebuje električno energijo ter telekomunikacijsko infrastrukturo, zato je predvidena priključitev vsake točke na ustrezna javna omrežja. Za nemoteno delovanje merilne opreme je na vseh točkah 0. reda predviden prostor velikosti okoli 5 m × 5 m, ki je obdan z zaščitno ograjo. Na ograjeno območje je predviden dostop le za pooblaščene osebe.

2.2 Izbira lokacij točk kombinirane geodetske mreže 0. reda

Potresna opazovalnica KOGS na Kogu

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Letališče Prilozje v Beli krajini

Areh na Pohorju Šentvid pri Stični

Korada

Mareografska postaja Koper

Slika 2: Šest izbranih lokacij za postavitev točk kombinirane geodetske mreže 0. reda.

Prvotna zamisel je bila, da bi vse točke 0. reda postavili na lokacijah potresnih opazovalnic Urada za seizmologijo in geologijo Agencije za okolje RS (v nadaljevanju: ARSO). Za vse Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 41

| 41 |

2.4.2015 15:40:37

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

potencialno primerne potresne opazovalnice smo izvedli testne geodetske terenske meritve in opravili presojo ustreznosti glede izpolnjevanja drugih meril. Na osnovi analiz terenskih meritev in ob upoštevanju mnenja ARSO je bil sklenjen dogovor o postavitvi točke 0. reda na lokaciji potresne opazovalnice KOGS na Kogu (slika 2).

Za vse druge točke 0. reda je bilo treba poiskati nove lokacije, skladno z vsemi merili, ki jih morajo izpolnjevati (lastništvo, dostopnost, razpoložljiva infrastruktura, geološka primernost, geodetski kriteriji glede izvedljivosti meritev, prostorski pogoji …). V prvi iteraciji smo znotraj posamezne makrolokacije izbrali večje število potencialno primernih lokacij, za katere smo izvedli terenske oglede, geološko presojo, opravili presojo ustreznosti vseh zahtevanih pogojev in pridobili prostorske pogoje za samo gradnjo, kakor jih določajo občinski prostorski načrti. Fotografije končnega izbora lokacij po posameznih makrolokacijah (slika 1) so na sliki 2.

2.3 Postavitev prvih točk kombinirane geodetske mreže 0. reda Za vse predvidene točke 0. reda je že izdelana projektna dokumentacija za izvedbo gradbenih in drugih del (PZI), ki jih je s sodelovanjem partnerjev na projektu izdelalo podjetje Terras, s. p. Na osnovi določil v PZI je bila izvedena fizična postavitev dveh točk, in sicer v Prilozju in na Kogu. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Grča, d. o. o., ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Gradnjo so skrbno nadzirali projektant in sodelavci GURS. Prevzem fizično zgrajenih točk Prilozje in Kog je bil opravljen 21.

11. 2014.

Izsek iz projekta za izvedbo točke 0. reda Prilozje.

POGLED:

STRANSKI POGLED:

PREREZ A-A:

PREREZ B-B:

A

GNSS NULTA TOČKA

B

C

C

nerjaveča pločevina termo izolacija-kamnita volna 4cm AB konstrukcija

nerjaveča pločevina termo izolacija-kamnita volna 4cm AB konstrukcija

kablovod

kablovod Nivelmanska točka s ploščo iz nerjavečega. jekla Nivelmanska točka s ploščo iz nerjavečega. jekla

AB temelj

B

A

podložni beton poševni AB "BENOTTO" piloti Ø300mm v naklonu 18° od ver. iz centra temelja

TLORIS: B

PREREZ C-C: B

GNSS NULTA TOČKA

DETAJL PRITRDITVE NERJAVEČE PLOČEVINE Z LESENIMI VLOŽKI M 1:5

termo izolacija-kamnita volna 4cm NIVELMANSKA TOČKA NIVELMANSKA TOČKA termo izolacija-kamnita volna 4cm nerjaveča pločevina debeline 1mm

nerjaveča pločevina debeline 1mm objekt

naročnik

ELEKTRO OMARA 1000X500X300

A

PROSTOR ZA ELEKTRO OMARO 1000X500X300

A

A

A

kablovod

izvajalec št. projekta stopnja obdelave načrt

GNSS NULTA TOČKA

objekt

S.P.

AB konstrukcija Steber NIVELMANSKA TOČKA

leseni vložki

NIVELMANSKA TOČKA

odgovorni projektant

ident. št. IZS u.d.i.geol.

opis

merilo datum

projektant d.teh.str.

B

| 42 |

Zbornik_PGD_2015.indd 42

B

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:38

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

PREREZ A-A:

POGLED:

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Izsek iz projekta za izvedbo točke 0. reda Kog. PREREZ B-B:

STRANSKI POGLED:

B

A

termo izolacija-kamnita volna 4cm

C

C

C

C

C

C

nerjaveča pločevina

AB konstrukcija

B

A

TLORIS:

PREREZ C-C: B

B

ho

d

NIVELMANSKA TOČKA

podložni beton termo izolacija-kamnita volna 4cm

DETAJL PRITRDITVE NERJAVEČE PLOČEVINE Z LESENIMI VLOŽKI M 1:5

za

za

ho

d

nerjaveča pločevina NIVELMANSKA TOČKA

termo izolacija-kamnita volna 4cm

GNSS NULTA TOČKA

A

os proti ARSO jašku

A

nerjaveča pločevina debeline 1mm

A

A

os proti ARSO jašku

objekt

naročnik

AB konstrukcija izvajalec št. projekta stopnja obdelave

NIVELMANSKA TOČKA

načrt

S.P. objekt opis

B

odgovorni projektant

leseni vložki

B

ident. št. IZS u.d.i.geol.

projektant d.teh.str.

merilo datum

Slika 3: Izsek iz dokumentacije za točki kombinirane geodetske mreže 0. reda Prilozje in Kog ter fizični izgled točk po zaključku gradnje.

2.4 Pomen kombinirane geodetske mreže 0. reda za prihodnost Glavni namen vzpostavitve državne kombinirane geodetske mreže 0. reda je praktična realizacija in povezava vseh sestavin koordinatnega sistema v enoten, sodoben prostorski referenčni sistem v Sloveniji, ki bo najvišje stopnje kakovosti na dolgi rok. Z ustrezno izbiro lokacij točk kombinirane geodetske mreže 0. reda ter njihovo kakovostno stabilizacijo (izgradnjo) bo omogočeno spremljanje in modeliranje časovno odvisnih sprememb v prostorskem referenčnem sistemu težnostnega polja Zemlje in sprememb v Zemljini skorji. Glede na to, da bo tudi v bodoče omrežje SIGNAL predstavljalo praktično realizacijo horizontalne sestavine državnega koordinatnega sistema, nova nivelmanska in gravimetrična mreža pa bosta predstavljali novo Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 43

| 43 |

2.4.2015 15:40:41

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

realizacijo vertikalne sestavine prostorskega referenčnega sistema, predstavlja kombinirana geodetska mreža 0. reda referenčno osnovo za vse te skupine državnih geodetskih mrež na dolgi rok. Poleg tega predstavlja referenčno osnovo za orientacijo geoida (kvazigeoida) oziroma nove višinske referenčne ploskve v novem višinskem referenčnem sistemu.

Pomen kombinirane geodetske mreže 0. reda je tudi v mednarodnem vključevanju Slovenije v bodoče geodetske, geodinamične in druge projekte v Evropi in na svetovni ravni. Dodatno bodo po vzpostavitvi operativnega delovanja omrežja oziroma točk 0. reda dejavnosti usmerjene tudi v njihovo vključitev v mednarodna omrežja. Narejen je bil pregled mednarodnih omrežij EPN (EUREF Permanent Network), EPOS (European Plate Observing System), IGS (International GNSS Service), EUPOS (European Position Determination System) in ECGN (European Combined Geodetic Network) v smislu namena in ciljev, pogojev za vključitev, obveznosti, ki iz tega izhajajo, prednosti vključitve in tudi zadržkov. V prvem planu je interes, da se vsaj tri postaje vključijo v EPN in vsaj ena v IGS. V tem smislu so bile zasnovane aktivnosti in delovanje nadzornega centra kombinirane geodetske mreže 0. reda. Vzpostavitev kombinirane geodetske mreže 0. reda predstavlja tudi pripravo novega državnega prostorskega referenčnega sistema za nadaljnjo nadgradnjo in razvoj. Pomen kombinirane geodetske mreže 0. reda v povezavi z realizacijo svetovnega višinskega sistema v Sloveniji in novo realizacijo horizontalne sestavine državnega prostorskega referenčnega sistema podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.

3 Vzpostavitev vertikalne sestavine državnega geodetskega referenčnega sistema Vzpostavitev vertikalne sestavine državnega prostorskega referenčnega sistema vključuje aktivnosti v okviru nove državne nivelmanske mreže, državnih gravimetričnih mrež in gravimetričnih izmer za določitev novega modela geoida oziroma kvazigeoida. Ker vertikalni referenčni sistem še ni podrobno definiran, izvajamo dela na vzpostavitvi vertikalne sestavine državnega geodetskega referenčnega sistema tako, da bodo opravljena opazovanja in vsi drugi postopki omogočali realizacijo katerega koli višinskega sistema v težnostnem polju Zemlje.

3.1 Nova nivelmanska mreža Slovenije Novo nivelmansko mrežo Slovenije sestavlja 15 nivelmanskih zank, ki so zaključene na območju Slovenije (slika 4). Skupna dolžina nivelmanskih zank znaša 2456 km, dolžina nivelmanskih poligonov pa 1931 km. Do konca leta 2014 je bilo izmerjenih 1295 km oziroma približno 67 % nivelmanskih linij. Pri analizi že opravljenih izmer višinskih razlik v nivelmanskih poligonih smo do sedaj opravili: kontrole podatkov iz terenskih zapisnikov, kontrole podatkov o komparaciji nivelmanskih lat, kontrole izračuna popravka metra lat in temperaturnega popravka, kontrole izračuna popravka petih nivelmanskih lat in analizo meritev v nivelmanskih linijah, v katerih je bilo preseženo dovoljeno odstopanje.

| 44 |

Zbornik_PGD_2015.indd 44

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:41

V preciznem nivelmanu lahko ocenimo natančnost meritev višinskih razlik na osnovi različnih meril. Do konca septembra 2014 je bilo izmerjenih 10 nivelmanskih zank, analizirali smo jih devet in v diagramu 1a) prikazujemo odstopanja obojestransko merjenih višinskih razlik, primerjana z dovoljenim odstopanjem, iz katerih je razvidno, da je 44 % odstopanj manjših oziroma enakih 1/4 predpisanega dovoljenega odstopanja, 31 % nivelmanskih linij ima odstopanja med 1/4 in 1/2 predpisanega dovoljenega odstopanja, kar pomeni, da je v 75 % vseh odstopanj obojestransko niveliranih nivelmanskih linij odstopanje manjše od 1/2 dovoljenega odstopanja.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 4: Nivelmanska mreža Slovenije in odstopanja pri zapiranju nivelmanskih zank.

Za primerjavo odstopanj v posameznih nivelmanskih linijah odstopanja preračunamo na utežno enoto oziroma na 1 km (Łyszkowicz in Bernatowicz, 2010). Preračunana odstopanja na km nivelmanske linije prikazujemo v obliki histograma v diagramu 1b). Na podlagi histograma lahko predvidevamo, da so preračunana odstopanja na km dolžine nivelmanske linije normalno porazdeljena. Srednja vrednost odstopanja znaša 0,61 mm/km.

Standardni odklon merjenih višinskih razlik na 1 km dolžine nivelmanske linije v obe smeri znaša od 0,21 mm do 0,62 mm, povprečna vrednost standardnega odklona pa je 0,42 mm.

Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da so dosedanji rezultati nivelmanskih izmer zelo dobri. Če primerjamo odstopanja pri zapiranju nivelmanskih zank z dovoljenim odstopanjem, lahko ugotovimo, da odstopanje znaša od 0,2 % do 30,6 % dovoljenega odstopanja, s povprečno vrednostjo 16,9 %, kar je odličen rezultat. To potrjuje tudi natančnost, določena na osnovi zapiranja nivelmanskih zank, ki znaša 0,57 mm.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 45

| 45 |

2.4.2015 15:40:41

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

a)

b)

Diagram 1: a) Primerjava velikosti dejanskega odstopanja z dopustnim odstopanjem za posamezno nivelmansko linijo v odstotkih; b) odstopanje obojestransko merjene višinske razlike, preračunano na kilometer nivelmanske linije.

Pri razdelitvi nivelmanskih mrež smo ohranili razdelitev na višji in nižji red, kot je predpisano s Pravilnikom o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk (RGU, 1981). V višji red se razvrstijo nivelmanska mreža I. reda, v katero so vključeni novo nivelirani nivelmanski poligoni, ki se tudi na novo oštevilčijo (slika 5), nivelmanska mreža mareografske postaje Koper, slepi nivelmanski poligoni za navezavo na nivelmanske mreže sosednjih držav in nivelmanski poligoni za navezavo različnih točk višjih redov na nivelmansko mrežo. V nivelmansko mrežo II. reda pa se uvrstijo preračunani nivelmanski poligoni starega I. reda, ki niso bili zajeti v novo izmero, če je odstopanje med dano in merjeno višinsko razliko manjše od dovoljenega odstopanja, kot so bila predpisana za stari I. red nivelmanskih poligonov ter mestno nivelmansko mrežo I. reda.

V nižji red se razvrstijo nivelmanske mreže III. in IV. reda, v katere se razvrstijo preračunani stari nivelmanski poligoni II., III. in IV. reda glede na dopustno odstopanje in mestne nivelmanske mreže II. reda. Nivelmanski poligoni se po potrebi na novo oštevilčijo. V nivelmanskih poligonih se na novo oštevilčijo tudi reperji.

| 46 |

Zbornik_PGD_2015.indd 46

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:42

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 5: Predlog oštevilčevanja nivelmanskih poligonov I. reda.

3.2 Gravimetrične meritve V realizaciji novega višinskega sistema bomo v Sloveniji prvič uporabili podatke absolutnih gravimetričnih meritev, kar bo zagotovilo bistveno višjo kakovost novega sistema od obstoječega. Novi višinski sistem bo tako dejansko realiziran v težnostnem polju Zemlje. Praktično realizacijo mednarodnega gravimetričnega referenčnega sistema IGSN 71 v Sloveniji predstavlja osnovna gravimetrična mreža Slovenije, ki je nadomestila staro jugoslovansko temeljno gravimetrično mrežo. Osnovna gravimetrična mreža Slovenije je sestavljena iz mreže 0. reda in mreže I. reda. Gravimetrično mrežo 0. reda sestavlja šest točk, gravimetrično mrežo I. reda pa 29 točk. Gravimetrični datum v Sloveniji je določen z absolutnimi meritvami težnega pospeška na šestih točkah gravimetrične mreže 0. reda (slika 6).

V Sloveniji so absolutne meritve izvajali Bundesamt für Kartographie und Geodäsie (BKG, Frankfurt), Istituto di Metrologia G. Colonnetti (IMGC, Torino), finski geodetski inštitut (Helsinki) in Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen (BEV, Dunaj). Meritve so bile izvedene z različnimi instrumenti v različnih časovnih obdobjih, med letoma 1996 in 2000.

Po letu 2000 v Sloveniji ni bilo izvedenih absolutnih gravimetričnih meritev, zato ni bil mogoč vpogled v časovne spremembe vrednosti težnih pospeškov na absolutnih gravimetričnih točkah. Zato se je med 30. septembrom in 15. oktobrom 2014 ponovno izvedla absolutna Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 47

| 47 |

2.4.2015 15:40:42

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

gravimetrična izmera na vseh šestih obstoječih absolutnih gravimetričnih točkah. Izmero je izvedel BEV z Dunaja z absolutnim gravimetrom FG5/242, proizvajalca Micro-g Solutions iz ZDA, ki je najnatančnejši instrument te vrste na trgu. Na vsaki točki so se meritve izvajale vsaj 24 ur, kar pomeni skupaj med 4000 do 6300 posameznih meritev. Na vseh točkah so bili izmerjeni tudi vertikalni gradienti, ki omogočajo redukcije merjenih težnosti na želeni nivo. Prve ocene rezultatov kažejo, da so bile meritve izvedene kakovostno, nadaljnje analize in izračuni pa bodo pokazali dejanski vpliv teh meritev na gravimetrični datum v Sloveniji.

Slika 6: Absolutne gravimetrične točke v Sloveniji (gravimetrična mreža 0. reda).

V Sloveniji imamo poleg točk gravimetričnih mrež 0. in I. reda tudi veliko regionalnih gravimetričnih točk, ki so potrebne za določitev geopotencialnih kot reperjev nivelmanske mreže in za izračun oblike ploskve geoida oziroma kvazigeoida. Od leta 2006 se sočasno z niveliranjem na vseh reperjih izvaja tudi relativna gravimetrična izmera. Do danes je bilo tako izmerjenih okoli 1500 točk (reperjev), ki so vključene v novo nivelmansko mrežo I. reda.

Seveda se te točke lahko uporabi tudi za izračun ploskve geoida, vendar so neenakomerno razporejene, saj se nahajajo samo vzdolž nivelmanskih linij.

Za izračun ploskve geoida (različica iz leta 2000 in testna različica iz leta 2010) smo uporabili stare jugoslovanske podatke takratne regionalne gravimetrične izmere, opravljene med letoma 1951 in 1964, nekaj pa tudi med letoma 1985 in 1991. Analiza prostorske razporeditve teh meritev je pokazala, da na določenih območjih gostota točk ni ustrezna (slika 7a). Zato je | 48 |

Zbornik_PGD_2015.indd 48

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:42

bil pripravljen predlog zgostitve regionalnih gravimetričnih točk na območju večjega dela osrednje Slovenije, ki obsega ozemlje s površino 13.812 km2 (slika 7b). Predlog zgostitve regionalnih gravimetričnih točk izhaja iz težnje po čim bolj enakomerni razporeditvi teh točk.

Empirično smo določili velikost celice grida na 4 km × 4 km. Tako pridobimo 600 novih regionalnih gravimetričnih točk, ki enakomerno zgostijo izbrano območje.

a)

b)

Slika 7: a) Regionalne gravimetrične točke za določitev ploskve geoida v Sloveniji – stanje oktober 2014; b) šest podobmočij zgostitve s po 100 dodatnimi regionalnimi gravimetričnimi točkami.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Izmera dodatnih 600 regionalnih gravimetričnih točk se je že začela izvajati in bo predvidoma končana do sredine leta 2015.

3.3 Povezava državnega in svetovnega višinskega sistema V ozadju aktivnosti v okviru vzpostavitve novega višinskega sistema Slovenije potekajo tudi dela za potrebe povezave državnega višinskega sistema s svetovnim višinskim sistemom – WHS (World Height System). Trenutno je v svetu na stotine realizacij višinskih sistemov, med katerimi znašajo razlike zaradi različnih višinskih datumov tudi ±2 m. Problem današnjih višinskih sistemov je tudi v tem, da jih obravnavamo kot statične višinske sisteme in pri tem pozabljamo, da so bili realizirani na osnovi meritev, opravljenih v različnih časovnih obdobjih. Omenjena dejstva otežujejo izmenjavo višinskih podatkov med državami ter onemogočajo kakovostno uporabo GNSS-tehnologije v enotnem svetovnem višinskem referenčnem sistemu.

Ob predstavitvi dokumenta Konvencija za definicijo in realizacijo mednarodnega višinskega referenčnega sistema (Ihde et al., 2007) se je začel v Evropi vzpostavljati koncept realizacije svetovnega višinskega sistema na osnovi koncepta realizacije EVRF2007, ki naj bi se razširil na globalno raven in postal eden od glavnih ciljev geodetske znanosti. Vzpostavitev enotnega svetovnega višinskega sistema, s katerim bo omogočeno poenotenje fizikalno definiranih višin (geopotencialnih kot) z navezavo na enoten svetovni višinski datum, bo temeljila na referenčnem težnostnem potencialu, ki bo določen tudi na osnovi opazovanj sodobnih satelitskih in vesoljskih tehnik. Smisel navezave državnega višinskega sistema na svetovni višinski sistem je v zagotovitvi enostavne izmenjave višinskih podatkov kot tudi v Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 49

| 49 |

2.4.2015 15:40:42

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

vzpostavitvi konceptualnega modela spremljanja lokalnih/regionalnih/globalnih višinskih sprememb na določenem območju. Trenutno predlagana realizacija svetovnega višinskega sistema bo potekala postopoma z realizacijami na globalni ravni, po kontinentih in tudi preko oceanov.

Realizacija svetovnega višinskega sistema in poenotenje regionalnih in državnih višinskih sistemov mora potekati v smislu povezav globalnih mrež, ki bodo vključevale referenčne točke s koordinatami in njihovimi časovnimi vrstami v terestričnem referenčnem sistemu, točke absolutne in relativne gravimetrične mreže kot tudi točke nivelmanske mreže. Kombinirana geodetska mreža 0. reda, ki jo trenutno vzpostavljamo, bo imela velik pomen tudi pri realizaciji svetovnega višinskega sistema v Sloveniji. Zato je smiselno in povsem utemeljeno, da so vse dejavnosti v okviru državnega višinskega sistema realizirane tako, da bo v prihodnosti mogoč enostaven prehod na svetovni višinski sistem, in sicer tako, da to ne bo imelo motečih vplivov na uporabnike višinskih sistemov in višinskih podatkov. To pomeni, da so dela v okviru gravimetrične in nivelmanske mreže s ciljem določitve čim boljšega modela geoida večplastna – danes za določitev boljšega modela geoida oziroma kvazigeoida, hkrati pa kot priprava na vključitev v enoten svetovni višinski sistem.

Do uvedbe svetovnega višinskega sistema na globalni ravni in v Sloveniji je treba določiti državni višinski datum oziroma datuma vertikalne sestavine državnega referenčnega sistema.

Glede na pomanjkljivosti obstoječega višinskega datuma (Trst) imamo dve možnosti: vzpostavitev višinskega datuma na osnovi mareografskih opazovanj v Kopru ali pa vzpostavitev višinskega datuma Evropske nivelmanske mreže EUVN, ki je določen z višino normalnega reperja v Amsterdamu – NAP. Z uvedbo katerega koli novega višinskega datuma bo prišlo do dokaj velikih sprememb višin točk. Odločitev o izbiri novega višinskega datuma mora zato vključevati tudi analizo posledic, ki jih lahko povzročijo večje spremembe višin pri uporabnikih.

4 Določitev novega modela geoida in kvazigeoida Večina današnjih »rešitev« naloge določitve oblike Zemlje predstavljajo različni modeli kvazigeoida (Solheim, 2000). Z uvedbo normalnih višin bomo tudi v Sloveniji geoid nadomestili s kvazigeoidom. Trenutno imamo v Sloveniji en uradni globalni model ploskve geoida iz leta 2000 (Pribičević, 2000). V okviru projekta »Vzpostavljanje evropskega prostorskega referenčnega sistema v Sloveniji« je bil oktobra leta 2010 opravljen izračun drugega, testnega modela geoida za območje Slovenije (Kuhar et al., 2011). Glede na rešitev iz leta 2000 so pri novem, testnem modelu geoida iz leta 2010 uporabljeni novejši in izboljšani vhodni podatki (preglednica 5). Uporabljena sta dva nova digitalna modela višin za območje izračuna, kjer se položaji točk nanašajo na ETRS89 (Berk et al., 2009; Oven et al., 2010):

| 50 |

Zbornik_PGD_2015.indd 50

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:42

—— model visoke ločljivosti 3“ × 4,5“ (1200 × 800 = 960.000 celic; približna širina celice je 93 m), —— model nizke ločljivosti 30“ × 45“ (120 × 80 = 9600 celic; približna širina celice je 926 m).

Poleg obstoječih gravimetričnih podatkov na ozemlju Slovenije je bilo v izračun vključenih več kot 700 merjenih vrednosti težnega pospeška, ki jih je GURS določila od 2007 do 2010.

GURS je v okviru izmenjave podatkov z Avstrijo pridobila podatke, ki pokrivajo mejno območje države južno od vzporednika 47°. Gre za skoraj 4000 merjenih vrednosti težnega pospeška (Kuhar et al., 2011).

Preglednica 5: Osnovni podatki o modelih geoida iz leta 2000 in 2010.

Geoid 2000

Geoid 2010

Odklon navpičnice

99 (51 SI, 23 HR, 20 AT, 5 HU) /

Gravimetrične točke

4605

12.000

Vpetje geoida (GNSS/nivel. točke)

163

24

Velikost grida izračunanega modela geoida

1‘ × 1,5‘

30“ × 45“

Območje

13,25° < λ < 16,75° 45,25° < φ < 47°

13° < λ < 17° 45° < φ < 47°

Geoidne višine

od 44,140 m do 48,724 m

od 41,972 m do 49,837 m

Povprečna geoidna višina

46,453 m

45,930 m

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Analizo natančnosti obeh modelov ploskve geoida smo opravili na osnovi geoidnih višin, ki jih dobimo kot razlike merjenih elipsoidnih in nadmorskih višin (»merjene geoidne višine«) s tistimi, ki jih določimo z interpolacijo iz obeh modelov (»interpolirane geoidne višine«). GURS v zadnjih letih sistematično opravlja GNSS-meritve na reperjih državne nivelmanske mreže.

Prav tako so posamezne točke gravimetrične mreže ter posamezne točke omrežja stalnih postaj SIGNAL višinsko povezane z državno nivelmansko mrežo. Tako je nastala obsežna baza »GNSS/ nivelmanskih« točk, ki trenutno obsega več kot 400 točk. Primerjavo »merjenih« in interpoliranih geoidnih višin smo opravili na 345 »GNSS/nivelmanskih« točkah. V preglednici 6 so podana osnovna merila kakovosti obeh modelov geoida, izračunana na podlagi 345 kontrolnih točk.

Preglednica 6: Osnovna merila kakovosti obeh modelov geoida.

Model geoida

Sredina [m]

Maks. odstopanje [m]

Min. odstopanje [m]

σ∆ [m]

Geoid 2000

−0,108

0,099

−0,290

0,082

Geoid 2010

−0,002

0,094

−0,100

0,035

Pri obeh modelih so odstopanja normalno porazdeljena, pri geoidu iz leta 2000 je sredina odstopanj −0,108 m, mediana je −0,101 m. Pri modelu geoida iz leta 2010 je sredina odstopanj −0,002 m in mediana −0,003 m, kar kaže na razliko v orientaciji obeh modelov geoida za okrog 10 cm.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 51

| 51 |

2.4.2015 15:40:42

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

5 Druga dela na področju geodetskega referenčnega sistema Aktivnosti pri vzpostavitvi novega državnega prostorskega referenčnega sistema se v določeni meri povezujejo tudi z rednimi aktivnostmi na področju operativnega delovanja in razvoja omrežja SIGNAL. Te aktivnosti bodo v nadaljevanju projekta združene in jih tudi predstavljamo.

5.1 Operativno delovanje omrežja SIGNAL in priprave na ponovno EUREF-izmero ETRS89 je evropski terestrični referenčni sistem, ki je bil zasnovan kot referenca za prostorske podatke v domeni državnih institucij v Evropi. Te institucije morajo zagotavljati konsistentne prostorske podatke v smislu spreminjanja koordinat v času znotraj dopustnih meja. Trenutna realizacija ETRS89 v Sloveniji temelji na kampanjskih izmerah iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da je stara že 20 let.

Glede na to, da je ozemlje Slovenije podvrženo geodinamičnemu dogajanju, ki znaša do 5 mm/leto glede na stabilno Evrazijo (Weber et al., 2010), je ena od nujnih nalog preučitev posledic tektonskega dogajanja v zadnjih 20 letih na realizacijo horizontalnega koordinatnega sistema.

Ena izmed prvih aktivnosti, ki so predvidene po izgradnji kombinirane geodetske mreže, je tudi ponovitev EUREF GNSS-izmere. Ta mora biti zasnovana tako, da bo omogočala kakovostno določitev sprememb koordinat točk glede na epoho 1995,55. Glede na rezultate te analize bo možnih več scenarijev: —— ugotovitev, da so bile ocene o poteku roka trajanja novega slovenskega koordinatnega referenčnega sistema preuranjene, in preložitev te problematike na prihodnost, —— nova realizacija ETRS89 – nov statični geodetski datum – verjetno z epoho 2016 (D16) in vzpostavitev modela transformacije med D96 in D16, —— ohranitev obstoječe realizacije ETRS89, vendar postopni prehod na poldinamični geodetski datum po zgledu npr. Islandije, Izraela ali Švedske, —— postopni prehod na dinamični (4R) geodetski datum, kjer so koordinate vsake točke funkcija časa.

Ne glede na izbrani scenarij bo treba posebno pozornost posvetiti tudi izračunom (prilagoditvam) koordinat točk v omrežju SIGNAL (Sterle et al., 2009), na osnovi vsakodnevnih opazovanj GNSS. Slednjim bo treba prilagoditi morebitne dodatne storitve omrežja. Vsekakor bo izvedena ponovitev EUREF GNSS-kampanje, kot da bi šlo za novo realizacijo ETRS89, torej vzpostavitev novega koordinatnega referenčnega sistema. Ali bo dejansko uvedena in na kakšen način, pa je odvisno tudi od rezultatov ponovljene kampanjske izmere. Nova realizacija ETRS89 v Sloveniji bo temeljila na: —— kombinirani geodetski mreži 0. reda,

| 52 |

Zbornik_PGD_2015.indd 52

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:42

—— omrežju SIGNAL ter postajah GNSS-omrežij, ki so vključene v čezmejno izmenjavo podatkov, —— čim večjemu številu točk, vključenih v EUREF GPS-izmere v letih 1994–1996, in —— primerno izbranih geodinamičnih točkah.

Kampanjska EUREF GNSS-izmera bo kakovostno povezala vse geodetske GNSS-mreže v Sloveniji ter omogočila njihovo enakovredno uporabo v bodoče. Težišče realizacije nove horizontalne sestavine državnega koordinatnega sistema pa se s predvideno EUREF GNSSkampanjsko izmero dokončno seli v aktivna omrežja postaj GNSS, ki dajejo realizaciji koordinatnih sistemov povsem novo razsežnost, tako v smislu praktične uporabnosti kot v smislu kakovosti storitev.

5.2 Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu Glede na to, da je v predstavljenem projektu ena izmed ključnih nalog vzpostavitev novega prostorskega referenčnega sistema Slovenije, ki ga uvaja Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS, 2014), na tem mestu predstavljamo nekaj poudarkov iz omenjenega zakona (Režek, 2014). Formalnopravno je področje državnega geodetskega referenčnega sistema do nedavnega urejal več kot 40 let star Zakon o temeljni geodetski izmeri.

Več kot očitno je, da je bila potreba po spremembi tega zakona velika, saj gre za »tehnični zakon«, kjer že sam razvoj tehnologije in metod izmere zahteva spremembe. Tako je Državni zbor RS v aprilu leta 2014 sprejel Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu, ki je stopil v veljavo 25. aprila 2014.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Zakon v splošnem ureja področje državnega prostorskega koordinatnega sistema in državnega topografskega sistema. Obe področji ureja v skladu s smernicami mednarodnih strokovnih združenj in direktivo o infrastrukturi za prostorske informacije (INSPIRE), ki je prevzeta v slovenski pravni red. Prav tako zagotovi skladnost slovenskega prostorskega referenčnega sistema s skupnim evropskim.

Zakon s svojimi podzakonskimi akti uvaja nekatere termine in kratice, vezane na geodetski referenčni sistem, ki do sedaj nekako niso bili poenoteni oz. so se v strokovni literaturi uporabljali različno. Naj tu izpostavimo nekatere termine in kratice: —— državni geodetski referenčni sistem določata državni prostorski koordinatni sistem in državni topografski sistem; —— državni prostorski koordinatni sistem (DPKS) je določen s parametri horizontalne sestavine, vertikalne sestavine in državno kartografsko projekcijo; —— oznaka horizontalne sestavine DPKS je D96, pri čemer oznaka temelji na geodetskem datumu in letnici realizacije (epoha 1995,55), v kateri so bile določene koordinate 49 temeljnih državnih geodetskih točk; Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 53

| 53 |

2.4.2015 15:40:42

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

—— vertikalna sestavina DPKS je sestavljena iz višinskega dela in gravimetričnega dela; ime višinskega dela je slovenski višinski sistem 2000 (oznaka SVS2000) in temelji na preračunu (izravnavi) obstoječe nivelmanske mreže, ki je bil izveden leta 2000 v sistemu normalnih ortometričnih višin v višinskem datumu Trst; ime (oznaka) gravimetričnega dela je GD06 in temelji na osnovni gravimetrični mreži, sestavljeni iz 35 temeljnih gravimetričnih točk, ki so bile med seboj povezane z relativnimi gravimetričnimi meritvami v letu 2006; —— oznaka državne kartografske projekcije je TM, ki izhaja iz okrajšave transverzalna (prečna) Mercatorjeva projekcija; matematično je nova državna kartografska projekcija enaka Gauß-Krügerjevi projekciji, razlikujejo se le parametri, ki izhajajo iz parametrov novega referenčnega elipsoida (GRS80).

Vpeljan je nov pojem državnih geodetskih točk, ki so pomembne za realizacijo koordinatnega sistema in s katerimi je (bo) vzpostavljen horizontalni in vertikalni del DPKS. Predvidoma bo teh točk okoli 2100, njihovo število pa navzgor ni omejeno. Prvič je podana tudi opredelitev geodetske izmere in zajema različne strokovno-tehnične metode meritev (terenske meritve, daljinsko zaznavanje, fotogrametrične meritve) in predmete meritev, ki so lahko deli zemeljskega površja, objekti ali deli objektov. Za geodetsko stroko so pomembni tudi nekateri datumi, ki so navedeni v prehodnih določbah ZDGRS. Tako GURS zagotovi transformacijo horizontalnih koordinat podatkov iz uradnih evidenc najpozneje do 23. novembra 2017.

Upravljavci zbirk prostorskih podatkov morajo na svoje stroške zagotoviti podatke v državnem prostorskem koordinatnem sistemu po tem zakonu najpozneje do 31. decembra 2018.

6 Zaključek V okviru podprojekta »Geodetski referenčni sistem« projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« predstavljamo aktivnosti od začetka projekta v novembru 2013 do konca leta 2014. Posebej predstavljamo aktivnosti pri vzpostavitvi horizontalne in vertikalne sestavine novega državnega koordinatnega sistema. V okviru horizontalne sestavine predstavljamo aktivnosti pri vzpostavitvi kombinirane geodetske mreže 0. reda, načrt povezav te mreže z drugimi mrežami v Sloveniji in razloge za izvedbo ponovne EUREF GNSS-izmere ter možne realizacije horizontalne sestavine državnega koordinatnega sistema.

Na področju vzpostavitve vertikalne sestavine državnega koordinatnega sistema predstavljamo problematiko vzpostavitve enotnega svetovnega višinskega sistema, ki je trenutno eden največjih izzivov stroke na svetovni ravni. Vzpostavitev enotnega svetovnega višinskega sistema poteka s ciljem kakovostne povezave geometričnih in fizikalno določenih višin za uvedbo GNSS-višinomerstva centimetrske točnosti, povezovanje državnih višinskih sistemov in vzpostavitev modelov časovno odvisnih sprememb v vseh sistemih višin. Uvedba sodobnega

| 54 |

Zbornik_PGD_2015.indd 54

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

višinskega sistema v Sloveniji je tudi priložnost, da hkrati uvedemo tudi nov vertikalni datum.

Trenutni rezultati aktivnosti pri uvajanju sodobnega višinskega sistema v Sloveniji kažejo, da vzpostavljamo kakovosten višinski sistem. Analiza obstoječega modela geoida kaže, da imamo težave predvsem v obmejnem pasu na zahodu države, ki pa so rešljive s pridobitvijo bolj kakovostnih podatkov iz Italije. Zgoščena bo tudi mreža kakovostnih GNSS/nivelmanskih točk, ki bodo služile za vključitev/povezavo novega modela geoida v nov višinski sistem Slovenije, in izvedene gravimetrične meritve na gridu regionalnih točk, ki pokriva osrednjo Slovenijo.

Po dokončanju fizične vzpostavitve točk kombinirane geodetske mreže 0. reda bo treba ponovno opraviti EUREF-izmero. V izmero bo vključenih precej točk, ki so bile vključene v aktualno realizacijo ETRS89 v Sloveniji, dodatno pa bo zaradi spremljanja geodinamičnih dogajanj vključenih tudi nekaj geodinamičnih točk, vse točke omrežja SIGNAL v Sloveniji in sosednjih državah ter vse točke kombinirane geodetske mreže 0. reda. Trenutno potekajo analize preteklih GNSS-izmer za določitev tistih geodetskih točk, ki naj bi bile ključne za prehod horizontalne sestavine državnega koordinatnega sistema v novo realizacijo.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Zahvala Projekt »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« ob finančni podpori Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 izvajajo Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerja norveška geodetska uprava in islandska geodetska uprava.

Literatura in viri: Berk, S., Bajec, K., Fajdiga, D., Radovan, D., Komadina, Ž., Medved, K., Ambrožič, T., Koler, B., Kuhar, M., Pavlovčič Prešeren, P., Savšek, S., Sterle, O., Stopar, B. (2012). Idejni projekt za kombinirano geodetsko mrežo ničtega reda. V: M. Kuhar (ur.), Raziskave s področja geodezije in geofizike 2011, Ljubljana, 26. januar 2012. Zbornik predavanj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 37–44.

Berk, S., Bajec, K., Triglav Čekada, M., Fajdiga, D., Mesner, N., Arh, I., Žagar, T., Janežič, M., Fabiani, N., Radovan, D., Stopar, B., Koler, B., Kuhar, M., Sterle, O., Pavlovčič Prešeren, P., Ambrožič, T., Kogoj, D., Savšek, S. (2009). Razvoj DGS 2009: Prehod na nov koordinatni sistem. Končno poročilo. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 165 + 9 str. in 597 + 43 str.

Ihde, J., Baker, T., Bruyninx, C., Francis, O., Amalvict, M., Kenyeres, A., Mäkinen, J., Shipman, S., Šimek, J., Wilmes, H. (2005). Development of a European Combined Geodetic Network (ECGN). Journal of Geodynamics, 40 (4–5), 450–460. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jog.2005.06.008 Ihde, J., Mäkinen, J., Sacher, M. (2007). Conventions for the Definition and Realization of a European Vertical Reference System (EVRS) – EVRS Conventions 2007. Draft report, BKG, http://www.bkg.bund.de/geodIS/EVRS/

SharedDocs/Downloads/Publications/EVRFConventions2007,templateId=raw,property=publicationFile.pdf/EVRFConventions2007.pdf, pridobljeno 25. 2. 2015.

Kuhar, M., Berk, S., Koler, B., Medved, K., Omang, O. C. D., Solheim, D. (2011).

Vloga kakovostnega višinskega sistema in geoida za izvedbo GNSSvišinomerstva. Geodetski vestnik, 55 (2), 226–234. DOI: http://dx.doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.226-234 Łyszkowicz, A., Bernatowicz, A. (2010). Accuracy Evaluation of the Successive Campaigns of the Precise Levelling in Poland. Technical Sciences, 13, 165–180. DOI: http://dx.doi.org/10.2478/v10022-010-0015-6 Oven, K., Berk, S., Bajec, K., Pegan Žvokelj, D., Klanjšček, M., Demšar, J., Vrabič, R., Droščák, B., Zore, M., Fabiani, N., Janežič, M., Radovan, D., Stopar, B., Koler, B., Kuhar, M., Sterle, O., Pavlovčič Prešeren, P., Ambrožič, T., Kogoj, D., Savšek, S. (2010). Razvoj DGS 2010: Prehod na nov koordinatni sistem.

Končno poročilo. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije, 318 + 22 str. in 234 + 14 str.

Plag, H.-P., Rothacher, M., Pearlman, M., Neilan, R., Ma, C. (2009). The Global Geodetic Observing System. Advances in Geosciences, 13, 105–127.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 55

| 55 |

2.4.2015 15:40:43

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution Pribičević, B. (2000). Uporaba geološko-geofizičnih in geodetskih baz podatkov za računanje ploskve geoida Republike Slovenije. Doktorska disertacija.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Režek, J. (2014). Novi geodetski zakon. Geodetski vestnik, 58 (2), 358–366.

RGU (1981). Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk. Ljubljana: Republiška geodetska uprava.

Solheim, D. (2000). New Height Reference Surfaces for Norway. V: J. A. Torres in H. Hornik (ur.). Report on the Symposium of the IAG Subcommission for Europe (EUREF), Tromsø, 22.–24. junij 2000. Veröffentlichungen der Bayerischen Kommission für die Internationale Erdmessung, Astronomisch-Geodätische Arbeiten, zv. 61. München: Bayerische Akademie

der Wissenschaften, str. 154–158.

Sterle, O., Pavlovčič Prešeren, P., Kuhar, M., Stopar, B. (2009). Definicija, realizacija in vzdrževanje modernih koordinatnih sistemov. Geodetski vestnik, 53 (4), 679–694.

Weber, J., Vrabec, M., Pavlovčič Prešeren, P., Dixon, T., Jiang, Y., Stopar, B. (2010).

GPS-Derived Motion of the Adriatic Microplate from Istria Peninsula and Po Plain Sites and Geodynamic Implications. Tectonophysics, 483 (3–4), 214–222. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.tecto.2009.09.001 ZDGRS (2014). Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu. Uradni list RS št. 25/2014.

Stopar B., Režek J., Komadina Ž., Medved K., Berk S., Bajec K., Oven K., Koler B., Urbančič T., Kuhar M., Pavlovčič Prešeren P., Sterle O. (2015). Aktivnosti pri vzpostavitvi sodobnega geodetskega referenčnega sistema v Sloveniji. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 37-56.

prof. dr. Bojan Stopar, doc. dr. Božo Koler, asist. Tilen Urbančič, univ. dipl. inž. geod., doc. dr. Miran Kuhar, doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren, asist. mag. Oskar Sterle Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslovi: {bojan.stopar,bozo.koler,tilen.urbancic,miran.kuhar,polona.pavlovcic,oskar.sterle}@fgg.uni-lj.si mag. Jurij Režek, mag. Klemen Medved, Žarko Komadina, univ. dipl. inž. geod.

Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslovi: {jurij.rezek,klemen.medved,zarko.komadina}@gov.si

| 56 |

Zbornik_PGD_2015.indd 56

Sandi Berk, univ. dipl. inž. geod., Katja Bajec, univ. dipl. inž. geod., mag. Katja Oven Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslovi: {sandi.berk,katja.bajec,katja.oven}@gis.si

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

Uporaba satelitskih Application of satellite posnetkov za imagery for Earth opazovanje Zemlje observation

TUJE IZKUŠNJE | Foreign experiences

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Krištof Oštir

UDK: UDK 528.28:528.72 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.13

IZVLEČEK Satelitsko daljinsko zaznavanje postaja vse bolj pomemben vir okoljskih podatkov. Satelitski posnetki se uporabljajo v različnih aplikacijah – od klasifikacije rabe tal oziroma pokrovnosti in odkrivanja sprememb, spremljanja nesreč, zaznavanja poplav, kartiranja vrste pridelka, spremljanja suše, izdelave natančnih modelov reliefa in digitalnih modelov višin, izdelave topografskih in tematskih kart, do arheoloških opazovanj. V zadnjih letih smo priča velikim spremembam na področju satelitskega daljinskega zaznavanja.

Miniaturizacija komponent in zmanjšanje stroškov razvoja sta privedla do hitrega razvoja majhnih satelitov (s težo med 10 in 100 kg), ki omogoča dostop do vesolja tudi za manjše in vesoljsko manj razvite države. Drug pomemben dejavnik je zniževanje cene podatkov, še posebej prost dostop do večine podatkov srednje in nizke ločljivosti, ki ga je leta 2008 spodbudil Landsat.

V predstavitvi bodo opisani trenutni trendi v razvoju tehnologij za opazovanje Zemlje. Posebna pozornost bo namenjena evropskemu programu Copernicus.

Vesoljsko komponento Copernicusa razvija Evropska vesoljska agencija, sestavlja pa jo pet družin satelitov Sentinel (vsaka družina ima vsaj dva satelita).

Published Professional Conference Contribution Abstract

ABSTRACT Satellite remote sensing is becoming an increasingly important source of environmental data. Satellite images are being used in various applications – from land use classification and change detection, disaster monitoring, flood detection, crop type mapping, drought monitoring, high precision relief and digital elevation modelling, topographic and thematic mapping, to archaeological site observations. In recent years we are seeing a paradigm shift in the use of space borne remote sensing. The miniaturisation of components and reduction of development cost have led to rapid development of small satellites (weighting in the range of 10 to 100 kg), enabling access to space also for smaller non-traditional space countries. Another important factor is the reduction in data costs, especially enabling free access to most of medium- and low-resolution data, initiated by Landsat in 2008.

In the presentation, current trends in the development of Earth observation technologies will be described.

Special attention will be given to Copernicus, the European Earth observation programme. The Copernicus Space Component is being developed by the European Space Agency and is composed of five families of Sentinel satellites (each family has at least

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 57

| 57 |

2.4.2015 15:40:43

TUJE IZKUŠNJE | International experience

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution Sentinel-1 bo zagotovil dnevne in nočne radarske posnetke kopnega in oceanov. Sentinel-2 bo v visoki ločljivosti z optičnimi posnetki opazoval kopno in zagotavljal posnetke vegetacije, prsti in vode ter celinskih vodnih poti in obalnih območij. Sentinel-3 bo prinašal optične, radarske in višinske podatke o morju in kopnem. Sentinel-4 bo zagotovil podatke za spremljanje atmosfere, Sentinel-5 pa bo namenjen spremljanju sestave atmosfere. Sateliti Sentinel bodo dopolnjeni s podatki misij, ki jih upravljajo nacionalne, evropske ali mednarodne organizacije. Študije kažejo, da lahko Copernicus prispeva približno 30 milijard EUR k skupnemu evropskemu BDP in ustvari okoli 50.000 delovnih mest v Evropi do leta 2030. Poleg tega bo brezplačno, polno in odprto razširjanje podatkov pomagalo prebivalcem, podjetjem, raziskovalcem in oblikovalcem politik pomagalo v delo vključevati okoljske vidike.

KLJUČNE BESEDE opazovanje Zemlje, Copernicus, Sentinel

two satellites). Sentinel-1 will provide all weather, day and night radar imagery of land and ocean.

Sentinel-2 will provide high-resolution optical images of land, providing imagery of vegetation, soil and water cover, inland waterways and coastal areas.

Sentinel-3 will provide high-accuracy optical, radar and altimetry data for sea and land. Sentinel-4 will provide data for atmospheric composition monitoring, and Sentinel-5 will also be dedicated to atmospheric composition monitoring. The Sentinels will be supplemented by the so-called contributing missions, which are operated by national, European or international organisations.

Studies show that Copernicus could generate a financial benefit of some EUR 30 billion to Europe's total GDP and create around 50,000 jobs in Europe by 2030. Moreover, the free, full and open dissemination of Copernicus data and information will help citizens, businesses, researchers and policy makers to integrate an environmental dimension into their activities.

KEY WORDS Earth observation, Copernicus, Sentinel

Oštir K. (2015). Uporaba satelitskih posnetkov za opazovanje Zemlje. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 57-58.

izr. prof. dr. Krištof Oštir, univ. dipl. inž. fiz.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: kristof@zrc-sazu.si

| 58 |

Zbornik_PGD_2015.indd 58

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

Napredne analize Laser scanning of površja s podatki Slovenia for advanced laserskega skeniranja landscape analysis Slovenije

TUJE IZKUŠNJE | Foreign experiences

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Mihaela Triglav Čekada, Vasja Bric, Domen Mongus

UDK: 528.8:551.4(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Lasersko skeniranje Slovenije bo prvič omogočilo analizo površja Slovenije v visoki ločljivosti, saj bo višinska točnost lidarskega DMR 1 m × 1 m 15 cm (RMSE) in položajna 30 cm (RMSE), kar je občutno izboljšanje glede na predhodni obstoječi fotogrametrični DMR 5 m × 5 m z višinsko točnostjo 1 m (RMSE) na odprtem terenu in 3 m (RMSE) na zaraščenem terenu (Kosmatin Fras et al., 2014). V sestavku predstavljamo izdelke laserskega skeniranja Slovenije in nadzor kakovosti izdelkov, ki bodo nastali na osnovi skeniranja z gostoto 5 točk/ m2 ali za določena območja večjih gozdov 2 točki/ m2. Izdelki so: georeferenciran in klasificiran oblak točk, oblak točk reliefa, DMR 1 m × 1 m in podoba analitičnega senčenja iz DMR 1. Opišemo tudi potenciale teh izdelkov za preučevanje grajenih objektov v Sloveniji na primeru preučevanja sončnega potenciala stavb.

KLJUČNE BESEDE aerolasersko skeniranje Slovenije, lidar, digitalni model reliefa, analize površja, sončni potencial stavb

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Laser scanning of Slovenia will allow, for the first time, detailed surface analysis in high resolution, because the lidar DTM 1 m × 1 m has a height accuracy of 15 cm (RMSE) and a planimetric accuracy of 30 cm (RMSE). This is a significant improvement compared to the previously existing photogrammetric DTM 5 m × 5 m with the height accuracy of 1 m (RMSE) in open terrain and 3 m (RMSE) in vegetated terrain (Kosmatin Fras et al., 2014). Here, the products of laser scanning of Slovenia are presented as well as quality control of these products, which are derived from laser scanning density of 5 points/m2 or – for certain areas covered with large forests – 2 points/m2. The products of laser scanning of Slovenia are the following: georeferenced and classified point cloud, ground point cloud, DTM 1 m × 1 m, and images of DTM hillshading. Also, the potentials of these products for studying manmade structures in Slovenia are presented taking the example of solar potential of buildings.

KEY WORDS aerial laser scanning of Slovenia, lidar, digital relief model, landscape analysis, solar potential of buildings

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 59

| 59 |

2.4.2015 15:40:43

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 Uvod Topografsko lasersko ali lidarsko skeniranje je aktivna metoda daljinskega zaznavanja, kjer za izmero uporabljamo lasersko svetlobo. Uporabljamo ga za izmero tridimenzionalnih podatkov o prostoru, tako za območja, velika nekaj kvadratnih kilometrov, kot za celotne regije ali države (Triglav Čekada et al., 2012). Njegova bistvena prednost pred aerofotografiranjem je možnost zajemanja objektov pod vegetacijo, saj del laserskega žarka prodre do tal skozi špranje med listi dreves. V tem primeru en laserski žarek vrne več laserskih odbojev. Če primerjamo izdelke aerolaserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja Slovenije, lahko govorimo o večji višinski točnosti prve metode in boljših možnostih vizualne interpretacije prostora, ki jo omogoča druga metoda. Zato se aerolasersko skeniranje velikokrat naroča skupaj z aerofotografiranjem, kar krajše imenujemo aerolasersko snemanje. Aerolasersko snemanje se uporablja večinoma le za zajem podatkov na manjših in srednje velikih območjih, saj za velika območja oz. državne projekte ni ekonomično.

Velikost območja snemanja in vrsta uporabe določata tudi osnovne parametre aerolaserskega skeniranja: od gostote točk, širine laserskega snopa, širine preklopa in višine leta (Triglav Čekada et al., 2010; Triglav Čekada 2011; Bric et al., 2012). Na splošno lahko aerolaserske izdelke delimo glede na gostoto vseh odbojev laserskih točk: majhno gostoto do 5 točk/m2, ki jo uporabljamo za regijska ali državna snemanja, srednjo gostoto od 5 do 10 točk/m2, iz katerih izdelamo podrobne digitalne modele reliefa (DMR) za npr. poplavne študije, in gostote večje od 10 točk/m2, ki omogočajo izdelavo podrobnih 3D-modelov mest, arheološke študije, izdelavo kart velikih meril, npr. 1 : 5000 (Triglav Čekada, 2011).

Vsedržavna aerolaserska skeniranja so izvedli že v Švici, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem, Danskem, v Avstriji ter nekaterih deželah Nemčije in nekaterih regijah Italije (Bric et al., 2015). V tem sestavku bomo opisali lasersko skeniranje Slovenije in podali izhodišča za nadaljnjo uporabo teh izdelkov.

2 Projekt Lasersko skeniranje Slovenije Lasersko skeniranje Slovenije je del obsežnega projekta, ki se izvaja v okviru Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Podrobno zgodovino izvajanja laserskega skeniranja Slovenije od leta 2011 naprej opisujejo Pegan Žvokelj et al. (2014). Na tem mestu se bomo osredotočili le na lasersko skeniranje celotne Slovenije (Bric et al., 2015) z gostoto 5 točk/m2 ali 2 točki/m2, ki se je pričelo izvajati v letu 2014 in se bo predvidoma zaključilo do sredine leta 2015 (slika 1).

Geodetski inštitut Slovenije je leta 2013 izvedel javni razpis za najugodnejšega ponudnika izvajanja laserskega skeniranja z gostoto 5 točk/m2 in 2 točki/m2 za tri ločena podobmočja.

Izmed treh predhodno izbranih usposobljenih podjetij je bilo, kot najugodnejši izvajalec za skeniranje na vseh treh ločenih podobmočjih, izbrano podjetje FLYCOM d.o.o. FLYCOM

| 60 |

Zbornik_PGD_2015.indd 60

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

d.o.o. izvede skeniranje ter odda georeferenciran oblak točk (GOT), shranjen v ločenih snemalnih pasovih v ravninskem koordinatnem sistemu D96/TM in elipsoidnih višinah. Same izdelke skeniranja in transformacije med koordinatnimi sistemi pa izvedemo na Geodetskem inštitutu Slovenije z uporabo programa gLidar, izdelanega na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru (FERI).

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 1: Pregled že skeniranih blokov do začetka marca 2015.

Podatke GOT združimo in razrežemo v datoteke velikosti 1 km2 ter iz njih izdelamo izdelke (slika 2): —— georeferenciran in klasificiran oblak točk (GKOT), kjer so točke klasificirane v šest razredov: tla, nizka (do 1 m višine), srednja (med 1 m in 3 m) in visoka vegetacija (nad 3 m višine), stavbe in neklasificirane točke, in shranjene v LAS-formatu, —— digitalni model reliefa 1 m × 1 m (DMR 1), zapisan v ASCI-formatu, —— oblak točk reliefa (OTR): samo točke tal, zapisane v LAS-formatu, in —— podoba analitičnega senčenja DMR 1 (PAS), ki je shranjena v datotekah velikosti 5 km × 5 km v rastrskem geolociranem TIF-formatu.

Vsi izdelki, izdelani na Geodetskem inštitutu Slovenije, so zapisani v obeh ravninskih državnih koordinatnih sistemih (D96/TM in D48/GK) z nadmorskimi višinami. V sodelovanju s FERI smo razvili programski modul za transformacijo med ravninskima koordinatnima sistemoma D96/TM in D48/GK ter med višinskima koordinatnima sistemoma elipsoidnih in nadmorskih višin. Ravninska transformacija je izvedena z uporabo modela trikotniške transformacije, različica 3.0, ki zagotavlja zveznost in povratnost transformacij na celotnem območju Slovenije (Berk in Komadina, 2010; 2013). Višinska transformacija uporablja ploskev Pribičevićevega geoida Slovenije (Pribičević, 2000; Kuhar et al., 2011), vendar Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 61

| 61 |

2.4.2015 15:40:43

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

uporabljeni geoid AMG2000GI.grd vključuje tudi točke zunaj Slovenije, ki so določene z ekstrapolacijo. Vhodni geoid smo interpolirali z metodo bikubične interpolacije zato, da smo lahko za vsako točko izračunali geoidno ondulacijo.

Slika 2: Prikaz izdelkov za 1 km2: a) GKOT, b) OTR, c) PAS, d) ortofoto iz CAS.

Hranjenje podatkov tudi v elipsoidnih višinah omogoča, da bomo lahko ob uvedbi novejšega, izboljšanega modela geoida znova preračunali nadmorske višine vseh izdelkov.

Ker je v imenih datotek izdelkov ravninska koordinata spodnjega levega vogala kvadratnega kilometra, so izdelki po ravninskih transformacijah v D48/GK ponovno razrezani na kvadratne kilometre, kar pomeni, da vsebina v datoteki z istim imenom oz. koordinato v D96/ TM in D48/GK ni identična.

Klasifikacija laserskih izdelkov z gLidar se izvaja po naslednjem vrstnem redu. Najprej se iz neklasificiranih vhodnih podatkov izgradi mreža DMR 1 m × 1 m, ki temelji na iterativnem | 62 |

Zbornik_PGD_2015.indd 62

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

približevanju aproksimiranega površja dejanskemu terenu z uporabo morfoloških filtrov.

Morfološki filtri iz vhodne množice podatkov izločijo informacije o najnižjih točkah. Iz vhodnih podatkov odstranijo izbokline, tako da jih izravnajo z okolico. Velikost filtra se določi na osnovi velikosti izboklin ali objektov, ki naj bi jih filter izravnal. Kadar želimo iz laserskih podatkov izločiti vse objekte in ohraniti samo teren, moramo uporabiti večji filter od največjega vsebovanega objekta. Zaradi možnosti, da bomo na ta način odstranili tudi npr. nasipe ali vrhove gora, gLidar izvaja filtriranje z različnimi velikostmi filtrov (Mongus in Žalik, 2012; Mongus et al., 2013; Mongus in Horvat, 2015).

Ko imamo izdelan DMR, začnemo izvajati klasifikacijo v višinske razrede po naslednjem vrstnem redu: najprej na točke tal, potem na točke stavb in na koncu še na tri vrste vegetacije.

Nazadnje izvozimo OTR kot samostojno datoteko. Klasifikacija se izvaja glede na višinske razlike med danimi točkami in DMR ter s preučevanjem geometrijskih lastnostih množic sosednjih točk (Mongus in Žalik, 2014). Omenimo še, kam se shranijo drugi objekti, ki jih ne bi mogli prišteti med prej naštete klasifikacijske razrede. Električna napeljava po zraku se na primer shrani v visoko vegetacijo, mostovi med stavbe, železniški vagoni in večji tovornjaki se tudi shranijo med stavbe, medtem ko se avtomobili shranijo v razred neklasificirano.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

2.1 Kontrole izdelkov Za same izdelke aerolaserskega skeniranja Slovenije je predpisana višinska točnost v koordinatnem sistemu D96/TM in elipsoidnih višinah 15 cm (RMSE), položajna pa 30 cm (RMSE).

Točnost višin in položaja najprej preveri izvajalec FLYCOM d.o.o., potem jo preverimo še na Geodetskem inštitutu Slovenije in izvedemo še druge kontrole kakovosti vhodnih podatkov.

Po izdelavi izdelkov sledi še tretja kontrola višinske in položajne točnosti samih izdelkov na tretjem neodvisnem setu kontrolnih točk.

Predpisana je tudi povprečna gostota prvih laserskih odbojev na kvadratih velikosti 10 m × 10 m, ki mora ustrezati gostoti 5 točk/m2 ali 2 točki/m2 na združenih snemalnih pasovih za 90 % kvadratov znotraj posameznega snemalnega bloka (preglednica 1).

Ker je programska oprema gLidar uporabljena prvič za tako obsežno obdelavo aerolaserskih podatkov, imamo vpeljano tudi obsežno kontrolo končnih izdelkov. Poleg že omenjene kontrole višinske in položajne točnosti v obeh koordinatnih sistemih preverjamo še popolnost (delež najdenih stavb od dejanskega deleža vseh stavb) in pravilnost (delež pravilnih od najdenih stavb) klasifikacije stavb na 5 % vzorcu klasificiranih datotek iz posameznega snemalnega bloka. Datoteke, na katerih izvajamo kontrolo klasifikacije, morajo biti pokrite v 1/3 z naselji, 1/3 z gozdovi ali srednjo vegetacijo in na njih mora biti vsaj nekaj mostov.

Kot lahko vidimo na primeru končanih blokov, prikazanih v preglednici 1, se rezultati med bloki razlikujejo. Na blokih B34 in B12 vidimo slabšo pravilnost klasifikacije stavb, ki jo Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 63

| 63 |

2.4.2015 15:40:43

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

lahko deloma pripišemo velikemu številu skladovnic lesa, ki so ostale na terenu po hudem žledolomu pomladi 2014 in se zaradi svoje oblike samodejno klasificirajo med stavbe. Kljub temu pa je samodejna klasifikacija stavb še vedno znotraj zahtevane 70 % popolnosti in 85 % pravilnosti klasifikacije stavb, ki naj bi bila dosežena na osnovi laserskih ali kombiniranih laserskih in optičnih podatkov (Mayer et al., 2006; Rottensteiner et al., 2014).

Preglednica 1: Kontrola gostote prvih odbojev in klasifikacije stavb na nekaterih končanih blokih.

Blok

Povprečna gostota prvih odbojev ustreza na

Popolnost klasifikacije stavb

Pravilnost klasifikacije stavb

B11

93,0 %

98,6 %

92,5 %

B15

94,2 %

99,4 %

91,3 %

B24

94,9 %

99,4 %

94,8 %

B16

94,1 % (za 5) in 94,9 % (za 2)

98,5 %

96,0 %

B14

96,1 %

97,7 %

95,0 %

B12

91,9 %

99,5 %

86,3 %

B34

97,3 %

99,0 %

88,5 %

3 Primer napredne aplikacije – izračun sončnega potenciala streh Lasersko zajeto 3D-površje Slovenije odpira številne nove možnosti pri izvajanju prostorskih študij in njihovi vključitvi v napredne uporabniške storitve z velikim potencialom za zagotavljanje trajnostnega razvoja in izboljševanje kakovosti življenja slehernega posameznika. Na tem mestu predstavljamo le primer takšne storitve, ki omogoča oceno sončnega potenciala streh stavb in temelji na integraciji 3D-podatkov površja Slovenije, podatkov evropskega satelitskega sistema Copernicus in meteoroloških podatkov ter omogoča ocenjevanje sončnega potenciala streh.

Pred samim izračunom sončnega potenciala je potrebna predobdelava podatkov, med katero najprej izračunamo naklon in orientacijo vsake ravne površine v oblaku točk. Nato uporabimo lokalni klimatski model, ki zajema podatke urnega globalnega in difuznega obsevanja.

Te pridobimo iz meteorološke postaje, ki je najbližje dani lokaciji. V ta namen uporabljamo desetletno povprečje. Če ti podatki niso na voljo, lahko namesto tega uporabimo tudi satelitske podatke obsevanja, ki jih zbira EUMETSAT v okviru programa Copernicus. Nad oblakom točk nato izvedemo simulacijo senčenja, kar omogoča natančen izračun sončne energije, ki pade na dane ploskve. Natančno simulacijo senčenja je možno doseči le z upoštevanjem širše okolice, ki vključuje DMR ter okoliške stavbe in vegetacijo. Prav pri simulaciji senčenja vegetacije je treba biti še posebej pozoren, saj je ta časovno variabilna in je odvisna od velikosti listov. V ta namen uporabljamo satelitske meritve indeksa ploščine listov (angl. Leaf Area Index), ki ga lahko prav tako pridobimo v okviru programa Copernicus. Na podlagi tako natančno izvedene simulacije pa lahko tudi izračunamo oceno sončnega potenciala | 64 |

Zbornik_PGD_2015.indd 64

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:43

in predlagamo najbolj primerne površine za postavitev fotovoltaičnih sistemov (Lukač et al., 2012). Slednje pa nam hkrati dovoljuje, da s pomočjo genetskega algoritma poiščemo najprimernejšo postavitev stavbe za izkoriščanje dane energije, pasivno ogrevanje stavbe in posledično za zmanjšanje emisij (Bizjak et al., 2015). Tovrstna metoda je še posebej zanimiva za postavitev energetsko učinkovite infrastrukture. Pri tem optimiziramo model stavbe glede na več parametrov, kot so geografski položaj, orientacija, višina in naklon strehe. Laserski podatki nam omogočajo iskanje optimalne postavitve stavbe na določeni parceli ob upoštevanju dejanske topografije površja in senčenja iz okolice. Iskanje lahko razširimo tudi na modeliranje celotnih naselij, kar je izrednega pomena predvsem na področju prostorskega načrtovanja, za namene načrtovanja energetsko učinkovitih naselij.

4 Zaključki Ob pokritju celotne Slovenije z laserskimi podatki bo Slovenija postala primerljiva z drugimi, prej omenjenimi evropskimi državami, kjer so tako snemanje že izvedli. Z laserskim DMR 1 m × 1 m in višinsko točnostjo 15 cm bo omogočena izdelava podrobnih poplavnih študij ter študij ogroženosti pred plazovi za celotno območje Slovenije. Poleg preučevanja ogroženosti pred naravnimi nesrečami pa bodo laserski izdelki uporabni tudi za prostorsko načrtovanje, preučevanje vegetacije ter tudi za oceno sončnega potenciala streh stavb, kot smo opisali v tem prispevku. Nenazadnje lasersko skeniranje Slovenije, ki bo na večini ozemlja izvedeno v letih 2014–2015, predstavlja presečno stanje enotne točnosti, ki bo lahko služilo kot podlaga za preučevanje različnih sprememb prostora skozi čas.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Literatura in viri: Berk, S., Komadina, Ž. (2010). Trikotniško zasnovana transformacija med starim in novim državnim koordinatnim sistemom Slovenije.

Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2009–2010. Založba ZRC, 291–299.

Berk, S., Komadina, Ž. (2013). Local to ETRS89 Datum Transformation for Slovenia: Triangle-Based Transformation Using Virtual Tie Points. Survey Review, 45 (328), 25–34. DOI: http://dx.doi.org/10.1179/17522706 11y.0000000020 Bric, V., Triglav Čekada, M., Bitenc, M. (2012). Uporaba laserskega skeniranja pri zaščiti in reševanju ter vojaških aktivnostih, Geoprostorska podpora obrambnemu sistemu Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo RS, 181–204.

Bric, V., Berk, S., Oven, K., Triglav Čekada, M. (2015). Aerofotografiranje in aerolasersko skeniranje Slovenije, Raziskave s področja geodezije in geofizike 2014, SZGG, 57–71.

Bizjak, M., Žalik, B., Lukač, N. (2015). Evolutionary-driven search for solar building models using LiDAR data. Energy and Buildings, 92, 195–203.

DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.enbuild.2015.01.051

Kosmatin Fras, M., Fabiani, N., Triglav Čekada, M. (2014). Kakovost državnega ortofota v različnih letnikih njegove izdelave. Geodetski vestnik, 58 (4), 695–709. DOI: http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2014.04.695-709 Kuhar, M., Berk, S., Koler, B., Medved, K., Omang, O. C. D., Solheim, D. (2011).

Vloga kakovostnega višinskega sistema in geoida za izvedbo GNSSvišinomerstva. Geodetski vestnik, 55 (2), 226–234. http://dx.doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.226-234 Mayer, H., Hinz, S., Bacher, U., Baltasivias, E. (2006). A test of automatic road extraction approaches. International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, 36 (Part 3), 209–214.

Lukač N., Žlaus D., Seme S., Žalik B., Štumberger G. (2012). Rating of roofs’ surfaces regarding their solar potential and suitability for PV systems, based on LiDAR data. Applied Energy, 102, C, 803–812. DOI: http:// dx.doi.org/10.1016/j.apenergy.2012.08.042 Mongus, D., Žalik, B. (2012). Parameter-free ground filtering of LiDAR data for automatic DTM generation. ISPRS Journal of Photogrammetry and Remote Sensing, 67, 1–12. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.isprsjprs.2011.10.002

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 65

| 65 |

2.4.2015 15:40:44

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution Mongus, D., Triglav Čekada, M., Žalik, B. (2013). Analiza samodejne metode za generiranje digitalnih modelov reliefa iz podatkov lidar na območju Slovenije. Geodetski vestnik, 57 (2), 245–258. DOI: http://dx.doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2013.02.045-259 Mongus, D., Žalik, B. (2014). Ground and building extraction from LiDAR data based on differential morphological profiles and locally fitted surfaces.

ISPRS Journal of Photogrammetry and Remote Sensing, 93, 145–156.

DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.isprsjprs.2013.12.002 Mongus, D., Horvat, D. (2015). gLidar: Napredno orodje za obdelavo lidarskih podatkov. Geodetski vestnik, 59 (1), 153–158.

Pergan Žvokelj, B., Bric, V., Triglav Čekada, M. (2014). Lasersko skeniranje Slovenije. Geodetski vestnik, 58 (2), 349–351.

Pribičević, B. (2000). Uporaba geološko-geofizičnih in geodetskih baz podatkov za računanje ploskve geoida Republike Slovenije. Doktorska disertacija.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Rottensteiner, F., Sohn, G., Gerke, M., Wegner, J. D., Breitkopf, U., Jung, J. (2014).

Results of the ISPRS benchmark on urban object detection and 3D building reconstruction. ISPRS Journal of Photogrammetry and Remote Sensing, 93, 256–271. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.isprsjprs.2013.10.004 Triglav Čekada, M. (2011). Možnost uporabe zračnega laserskega skeniranja (lidar) za geomorfološke študije. Geografski vestnik, 83 (2), 81–93.

Triglav Čekada, M., Bric, V., Oven, K. (2012). Prvo vsedržavno lasersko skeniranje Slovenije. Geografski informacijski sitemi v Sloveniji 2011–2012.

Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 191–196. Čekada Triglav, M., Crosilla, F., Kosmatin Fras, M. (2010). Teoretična gostota lidarskih točk za topografsko kartiranje v največjih merilih. Geografski vestnik, 53 (3), 391–402.

Triglav Čekada M., Bric V., Domen Mongus D. (2015). Napredne analize površja s podatki laserskega skeniranja Slovenije. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 59-66.

dr. Mihaela Triglav Čekada, univ. dipl. inž. geod.

Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: mihaela.triglav@gis.si mag. Vasja Bric, univ. dipl. inž. geod.

Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: vasja.bric@gis.si

| 66 |

Zbornik_PGD_2015.indd 66

doc. dr. Domen Mongus, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17, SI-2000 Maribor e-naslov: domen.mongus@uni-mb.si

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:44

Uporaba malih Use of small unmanned brezpilotnih letalnikov vehicles for spatial za zajem prostorskih data acquisition podatkov

Mojca Kosmatin Fras, Rok Valič, Matej Bone, Marko Mesarič UDK: UDK 528.7:629.7 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK Mala brezpilotna plovila (letalniki) se hitro uveljavljajo kot platforma za fotografiranje, videosnemanje in lasersko skeniranje površja z nizkih višin (50–300 m). Za fotogrametrične namene in izdelavo kakovostnih izdelkov, kot so digitalni model površja ali reliefa, ortofoto in različni 3D-modeli, je treba poleg ustrezno kakovostnih senzorjev na krovu plovila uporabiti tudi primerne postopke obdelave. V prispevku opišemo postopek snemanja in obdelave.

Ob nekaj primerih iz prakse prikažemo sposobnost te tehnologije za pridobivanje prostorskih podatkov.

KLJUČNE BESEDE brezpilotni letalniki, digitalni model površja, ortofoto, kakovost, primeri uporabe

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT Small unmanned aerial vehicles (UAV) are quickly becoming a platform for taking photographs, video filming and laser scanning of the surface from low heights above the ground (50–300 m). For photogrammetric purposes and production of quality products, as are digital surface or terrain model and various 3D models, it is necessary to use proper processing procedures in addition to having quality sensors onboard. In the paper, the steps of aerial surveying and data processing are described. Giving some examples from the practice we demonstrate the capability of this technology for spatial data acquisition.

KEY WORDS unmanned vehicles, digital surface model, orthophoto, quality, examples of use

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 67

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 67 |

2.4.2015 15:40:44

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 Uvod Uporaba malih brezpilotnih plovil (letalnikov) kot platforme za fotografiranje ali lasersko skeniranje površja z nižjih višin (50–300 m) se v geodetski praksi hitro uveljavlja. Gre za sistem (angl. unmanned aerial system, brezpilotni aerosistem), ki poleg samega letalnika (angl. unmanned aerial vehicle) vsebuje enega od senzorjev za zajem površja (fotoaparat, videokamero, laserski skener), sistem za navigacijo oziroma določanje položaja in orientacije (GNSS/INS) ter zemeljsko kontrolno postajo s komunikacijsko povezavo. Več informacij o razvrščanju in delovanju brezpilotnih sistemov je v Bitenc (2014) in Kerin (2014). V tem prispevku bomo obravnavali le sisteme za zajem fotografij.

Projekt se začne z načrtovanjem misije fotografiranja in terenskih točk, ki so potrebne za izvedbo postopkov georeferenciranja (oslonilne točke) in kontrole izdelkov (kontrolne točke).

Nato se izvede fotografiranje območja in merjenje terenskih točk. Sledi postopek orientacije fotografij, iz katerih se s samodejnimi algoritmi izdela fotogrametrični oblak točk. Iz oblaka točk se lahko oblikujejo različni digitalni modeli (terena, površja, stavb idr.), ki so lahko že končni izdelki ali pa vhodni vir za izdelavo ortofota (ortomozaika).

Uporaba letalnikov za fotografiranje površja je nizkocenovna alternativa klasični aerofotogrametriji, predvsem ko gre za zajem manjših območij z večjo podrobnostjo (ločljivosti okrog cm ali nekaj cm). Nizkocenovnost pa s seboj prinaša tudi ovire, saj manjša nosilnost plovila omejuje uporabo visokokakovostnih naprav. Zato je treba uporabiti bolj kompleksne postopke obdelave, ki so za komercialno uporabo »zapakirane« v programskih paketih.

Najbolj ključni fazi v celotnem opisanem postopku sta določitev parametrov notranje orientacije fotoaparata (kalibracija fotoaparata) in georeferenciranje fotografij. V tradicionalni fotogrametriji sta ta dva postopka običajno ločena, saj so laboratorijsko določeni parametri časovno stabilni. V nizkocenovnih aplikacijah pa se običajno vse izračuna sočasno v izravnavi bloka fotografij. Georeferenciranje fotografij pomeni določitev šestih parametrov zunanje orientacije vsake fotografije v bloku (tri translacije in tri rotacije slikovnega koordinatnega sistema glede na prostorski koordinatni sistem) in ga lahko izvedemo na dva različna načina: indirektno ali direktno (Nex et al., 2014). Direktno georeferenciranje omogoča določitev parametrov zunanje orientacije fotografij brez uporabe terensko izmerjenih točk (oslonilnih točk, OT). Izognemo se – običajno ročnega –postopka merjenja OT na fotografijah, zato je možna popolna avtomatizacija postopka, ki vključuje samodejno merjenje velikega števila veznih točk. Zato pa potrebujemo merjenje položaja in orientacije med samim letom s pomočjo dodatnih sistemov (globalni navigacijski satelitski sistem, inercialni navigacijski sistem in druge pomožne naprave, npr. žiroskop, pospeškomer, magnetometer). Na kakovost tako določenih parametrov ima največji vpliv kakovost uporabljenih naprav, vse meritve je treba časovno sinhronizirati in izmeriti medsebojni položaj vseh naprav na plovilu (kalibracija sistema, ki vključuje znane razdalje med izhodišči koordinatnih sistemov posameznih naprav

| 68 |

Zbornik_PGD_2015.indd 68

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:44

(angl. level arm), in kote zasukov med fotoaparatom in napravo za merjenje zasukov, t. i. kotne neporavnanosti (angl. boresight misalignment)).

Iz orientiranih fotografij se nato z uporabo tehnik zelo gostega slikovnega ujemanja (angl. very high density matching) izračunajo naključne 3D-točke površja, ki predstavljajo fotogrametrični oblak točk, ki je podoben lidarskemu oblaku točk, vendar se pomembno razlikujeta v načinu, kako sta bila pridobljena. V odvisnosti od uporabljene programske opreme sta fazi orientacije fotografij in izračun oblaka točk lahko preko izravnave navidezno združena.

Na tržišču so tudi programske rešitve, in to s področja računalniškega vida (angl. computer vision, CV). Osnovni koncepti in terminologija se v primerjavi s fotogrametrično razlikujejo, vendar pa je cilj obdelave enak. Postopek sočasne določitve notranjih in zunanjih parametrov orientacije in 3D-»struktur« se v CV imenuje Structure from Motion (SfM), ki temelji na prepoznavanju velikega števila značilnih točk. Zasledimo pa tudi druge izraze, kot sta MVS (angl. multi-view stereo) in DMVR (angl. dense multi-view 3D reconstruction). Pogosto uporabljena algoritma za prepoznavanje velikega števila značilnih homolognih točk sta SIFT (angl. scale invariant feature transform) in SURF (angl. speed-up robust features). Na voljo je precej komercialnih in razširjenih programov, ki omogočajo postopke obdelave fotografij, pridobljenih z letalnikom, kot npr. PhotoScan (Agisoft), Pix4Dmapper (Pix4D) in 123D Catch (Autodesk), izdelan pa je tudi domač zmogljiv programski paket 3Dsurvey (Modri planet), katerega uporaba na primeru je predstavljena v poglavju 3.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Iz fotogrametričnega oblaka točk z dodatnimi programskimi orodji, ki so lahko integrirani v osnovnih programskih paketih ali pa samostojni, podatke uredimo (klasificiramo, interpoliramo, razredčimo, rasteriziramo itd.) in običajno izdelamo digitalni model reliefa, površja, stavb ipd. To so lahko samostojni izdelki ali pa iz njih in orientiranih fotografij izdelamo ortofoto mozaik, ki ga lahko uporabljamo na enak način kot tradicionalni ortofoto. Pomembno je vedeti, da morebitne napake v digitalnem modelu reliefa oz. površja neposredno vplivajo na kakovost, predvsem planimetrično točnost ortofota. Kakovost končnih izdelkov, ki so bili izdelani z uporabo letalnikov, moramo preverjati na enak način kot druge tradicionalne fotogrametrične in geodetske izdelke.

2 Mala brezpilotna plovila kot platforma za fotogrametrično snemanje Začetki brezpilotnih sistemov za namen fotogrametrije so zelo povezani z razvojem tehnologije – pojavom zmogljivejših računalnikov, digitalnih kamer in LiPo baterij. V tradicionalni fotogrametriji se uporabljajo veliki letalski sistemi, za upravljanje katerih je nujno potrebna prisotnost pilota in snemalca, so pa tudi bistveno dražji od brezpilotnih sistemov, saj je na njih nameščena draga profesionalna oprema. Z razvojem malih brezpilotnih letalnikov se je Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 69

| 69 |

2.4.2015 15:40:44

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

pojavila možnost uporabe običajnih digitalnih fotoaparatov (kompaktni ali zrcalnorefleksni), ki so seveda veliko cenejši. Če ima letalnik večjo nosilnost, lahko nanj namestimo večji fotoaparat, ki vsebuje boljši slikovni senzor in zato izdela kakovostnejše slike. Postopoma so brezpilotni letalniki postali primerna ter predvsem cenovno dostopnejša platforma za fotogrametrično snemanje.

Letalnike ločimo glede na obliko (slika 1), in sicer so v fotogrametriji najpogosteje uporabljeni multikopterji (proizvajalci: Microdrones, Aibotix ...) in leteča krila (proizvajalci: SenseFly, C-Astral, Gatewing-Trimble ...) (Nex et al., 2014). Vsaka oblika letalnika ima svoje prednosti in slabosti, zato se uporabniki za nakup odločajo predvsem na osnovi lastnih potreb in želenih lastnosti letalnika.

Slika 1: Multirotor M icrodrones md 4-1000 – levo (vir: md 4-200, 2015); Leteče krilo Bramor rTK – desno (vir: Bramor rTK, 2015).

Multikopterji so tri- ali večrotorski sistemi, katerih prednost se kaže v zmožnosti počasnejšega leta in tudi lebdenja v zraku. To pomeni, da se uporabnik s pravilno stabilizacijo kamere večinoma izogne nejasnim in zamaknjenim slikam ter tako pridobi kakovostne podatke za nadaljnjo obdelavo. Multikopterji se zaradi svoje okretnosti lažje premikajo med ovirami, lahko slikajo tudi vertikalne površine (npr. mostove za namen rekonstrukcije, fasade objektov za namen prenove) ter vzletajo in pristajajo v omejenem prostoru.

Po drugi strani pa je največja slabost takih sistemov njihova manjša vzdržljivost, kar onemogoča snemanje večjih površin. Med letom namreč neprenehno trošijo energijo, saj ne morejo jadrati, kot to lahko delajo leteča krila. Vzdržljivost sistemov v povprečju znaša okoli 30 minut, čeprav je tudi nekaj izjem. Take enote so v primerjavi z letečimi krili tudi bolj občutljive na vetrne pogoje, saj letenje pri hitrosti vetra nad 40 km/h ni več priporočljivo.

Glavna prednost letečih kril je v njihovi zmogljivosti daljših letov. Baterije sistema zdržijo do treh ur in tako omogočajo, da leteča krila preletijo tudi do deset kvadratnih kilometrov in pri tem posnamejo več tisoč slik (npr. za volumske kalkulacije odprtega kopa, za načrtovanje cestne infrastrukture). Tako se leteča krila po zmogljivosti približujejo večjim lidarskim sistemom in jim močno konkurirajo. So manj občutljiva na vremenske razmere, saj lahko | 70 |

Zbornik_PGD_2015.indd 70

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:44

letijo pri hitrosti vetra nad 60 km/h. Leteča krila so običajno enostavnejša za uporabo, ker so vodena z avtopilotom tudi pri vzletu in pristanku; upravljajo jih lahko tudi manj izkušeni uporabniki. Slabosti tovrstnih sistemov sta nezmožnost mirovanja v zraku in potreba po širšem, neoviranem prostoru za vzlet in pristanek. Slednji mora za varen vzlet in pristanek imeti dimenzije vsaj 100 m x 100 m.

Danes prihajajo na trg novi sistemi, ki uporabljajo direkten način georeferenciranja posnetkov, ki, kot že omenjeno, ne potrebujejo oslonilnih točk za orientacijo, kar znatno skrajša proces snemanja. Uporabni so predvsem v primerih, ko je na težje dostopna območja nemogoče namestiti oslonilne točke (npr. v gozdovih, gorskih stenah). Vgrajen imajo natančen GNSSsprejemnik, ki z uporabo diferencialnih popravkov in precizne inercialne enote (angl. inertial measurement unit, IMU) omogoča natančno določanje položaja kamere v zraku. Taki sistemi lahko v določenih pogojih dosegajo absolutno horizontalno natančnost dveh centimetrov ali manj ter absolutno vertikalno okoli štirih centimetrov (MAVinci Sirius PRO, 2015). Primeri sistemov so Sirius PRO, Bramor rTK in eBee RTK.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Cenovni razpon običajnih letalnikov za potrebe fotogrametrije je od 1000 do 50.000 EUR, na kar najpogosteje vplivajo uporabljeni sestavni deli (Nex et al., 2014). Letalniki, ki so sestavljeni iz certificiranih materialov in kakovostnejših delov, so običajno zanesljivejši in varnejši, a tudi dražji.

Slika 2: PixHawk avtopilot – levo (vir: PixHawk, 2015); Kestrel avtopilot – desno (vir: Kestrel, 2015).

Za namene letenja je najpomembnejši in najdražji del letalnika avtopilot (slika 2). Cenovno dostopnejši avtopiloti, kot sta npr. PixHawk in Ardupilot Mega, niso specializirani za posamezno platformo (za multikopter ali leteče krilo), imajo običajno slabše sestavne dele in so manj zanesljivi. Prednost, a tudi slabost teh avtopilotov je v odprti kodi, ki je delo več programerjev – odprta koda namreč omogoča pregled nad delovanjem avtopilota, a je večkrat zasnovana kot nedokončan projekt, ki vsebuje veliko »hroščev«. Dražji avtopiloti, kot so npr. Micropilot, Kestrel in Piccolo, so posebej prilagojeni za posamezno platformo in vsebujejo kakovostnejše dele. Imajo dovršeno programsko kodo, kar omogoča varno in zanesljivo uporabo avtopilota.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 71

| 71 |

2.4.2015 15:40:44

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

3 Obdelava podatkov na primeru kamnoloma Z razvojem programskih rešitev in komercializacije brezpilotnih plovil, ki so praktično dostopne vsakemu geodetskemu podjetju, lahko nekatere geodetske naloge opravimo tudi do 10-krat hitreje, rezultati pa so lahko vsebinsko precej bolj popolni in predstavljivi (slika 3). S sodobnimi fotogrametričnimi programi lahko vektorske točke, linije in območja zamenjamo s kompleksnimi ploskvami, digitalnimi ortofoto mozaiki visoke ločljivosti in realističnimi 3D-modeli, ki nam ponujajo veliko boljšo predstavo izmerjenega terena v primerjavi s klasičnimi meritvami. Za primer predstavljamo izmero kamnoloma, pri katerem smo za zajem podatkov uporabili letalnik, ki poleg zajema vertikalnih fotografij omogoča tudi zajem stranskih fotografij, ki so ključne za izračun modela vertikalnih in previsnih sten (slika 4). Gre za območje velikosti 4,5 hektarja in relativne višinske razlike reliefa več kot 160 metrov. Za obdelavo smo uporabili 82 fotografij in 8 oslonilnih točk, ki so bile označene s tarčami in izmerjene z GNSS-metodo. Podatki so bili obdelani v fotogrametričnem programu 3Dsurvey (razvit v podjetju Modri planet). Program omogoča samodejno obdelavo vhodnih podatkov in izračun gostega oblaka točk, digitalnega modela terena in natančnega ortofoto mozaika (načrta) (slika 6). S pomočjo uporabnih funkcij enostavno poizvedujemo po 3D-podatkih, izračunamo volumen nasutega ali izkopanega materiala, primerjamo razliko med zaporednimi meritvami, izrišemo profil na poljubnem območju ali kombiniramo fotogrametrične meritve s klasičnimi geodetskimi meritvami (slika 5). Program omogoča tudi izdelavo poročila kakovosti obdelave, v katerem so prikazana odstopanja fotogrametričnih meritev od klasične izmere. Ne gre za enostaven program za kartiranje (angl. mapping program), temveč za razvite rešitve na podlagi konkretnih primerov geodetskih nalog, zato v nobenem koraku ne popačimo (ukrivimo) matematičnega modela za dosego boljših rezultatov na območju oslonilnih točk, ki so vključene v izravnavo.

Slika 3: Digitalni model terena kamnoloma – prikaz višinskega modela. | 72 |

Zbornik_PGD_2015.indd 72

Slika 4: DMR – žični prikaz s trikotniško mrežo.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:45

Napredek tehnologije in razvoj matematičnih algoritmov je omogočil razvoj novega geodetskega orodja, ki olajša vsakodnevno delo na projektih in se hitro uveljavlja v geodetski praksi v Sloveniji in po svetu. Gre za kompleksen paket, ki pa vsekakor zahteva pravilno metodologijo zajema fotografij, pravilno določitev števila oslonilnih točk in njihovo razporeditev na izbranem območju ter poznavanje delovanja programskega paketa za izračun rezultatov in doseganje geodetske natančnosti. Več na: www. modriplanet.si.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 5: Izračun volumna materiala na poljubnem območju.

Slika 6: Ortofoto detajla kamnoloma.

4 Izdelava geodetskega načrta dolžinskega objekta V decembru 2014 je podjetje Geavis d.o.o. prejelo naročilo za izdelavo geodetskega načrta novega stanja elektroenergetskega omrežja, ki je bilo sanirano po februarskem žledolomu.

Odsek v dolžini 4,2 km poteka od industrijske cone Logatec do zaselka Storžev grič zahodno od Vrhnike, po gozdni poseki v širini približno 80 m (slika 8). Kraški teren je posejan z vrtačami s skoraj 400 m skupne višinske razlike (slika 7). Na klasičen način bi terenska ekipa za izmero potrebovala nekaj dni. Pri Geavisu pa smo takoj pomislili na uporabo brezpilotnega letala, ki bi obseg terenskega dela zmanjšalo na minimum, hkrati pa obdržalo ekonomiko projekta v predvidenih okvirjih.

Slika 7: Višinski profil trase (vir Google Earth).

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 73

| 73 |

2.4.2015 15:40:45

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Priprava načrta aerofotografiranja Dolžinski objekti se od ploskovnih razlikujejo v dveh pomembnih značilnostih, in sicer: —— po geometriji bloka in s tem povezano slabšo »togostjo« modela in —— po razpotegnjenosti, ki povzroči otežen stik z letalnikom med aerofotografiranjem.

Izkušnje so pokazale, da se zanesljivost rekonstrukcije modela povečuje, če zagotovimo, da se vsaka točka terena preslika na vsaj štiri do pet aerofotografij. Zato načrtujemo aerofotografiranje po trasi naprej in nazaj. To poleg povečanega preklopa izničuje tudi nekatere sistematske pogreške, ki jih lahko prinašajo enostransko orientirane aerofotografije.

Parametri aerofotografiranja: —— —— —— ——

območje aerofotografiranja: poligon s površino 38 ha je določen kot 90 m širok koridor, načrtovana povprečna ločljivost posnetkov je bila 4,6 cm, vzdolžni preklop fotografij je 75 % in načrtovano število aerofotografij: 206.

Slika 8: Perspektivni pogled načrta leta v eBee simulatorju (podlaga Google Earth).

Signalizacija oslonilnih točk Ob pripravi aerofotografiranja smo ocenili, da je v območju aerofotografiranja zadostna količina detajla, ki lahko predstavlja oslonilne točke. Zato posebne signalizacije pred aerofotografiranjem nismo izvedli.

Aerofotografiranje Aerofotografiranje smo izvedli v enem poletu, ki je trajal 25 minut, kar je približno 60 % maksimalne avtonomije. Zaradi sorazmerno močnega JZ vetra s hitrostjo od | 74 |

Zbornik_PGD_2015.indd 74

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:46

5m/s do 7 m/s je bila ostrina nekaterih aerofotografij slabša. Povečan preklop nam je omogočil, da smo jih nadomestili s sosednjimi. Na ravnini oprema omogoča stik operaterja z letalom na razdalji do 3 km, v hribovitem terenu pa se zaradi ovir lahko nepričakovano skrajša. Da bi preprečili izgubo stika z letalom, smo mu z avtom sledili po vzporednih cestah.

RTK GNSS izmera oslonilnih točk Oslonilne točke so izmerjene v skupinah od ene točke do štirih točk, ki so med seboj oddaljene približno 500 metrov. Na ta način je bilo zajetih 30 točk, ki smo jim z metodo GNSS RTK določili položaj v koordinatnem sistemu D96/TM. Na vsaki točki je bila meritev izvedena dvakrat, vsakič z novo inicializacijo GNSS-sprejemnika. Če sta meritvi med seboj odstopali za manj kot 5 cm, je bila shranjena povprečna vrednost obeh meritev, sicer smo meritev ponovili.

Aerotriangulacija

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Postopek georeferenciranja smo izvedli z 10 oslonilnimi točkami. Natančnost postopka je razvidna iz preglednice 1 in je znotraj velikosti dveh slikovnih elementov. Poleg rezultatov aerotriangulacije program za obdelavo izpiše tudi povzetek kontrole kakovosti (preglednica 1) in z zeleno oznako potrdi ali z rdečo izpostavi kritične elemente vzpostavitve fotogrametričnega modela.

Preglednica 1: Samodejna kontrola kakovosti v programu za obdelavo (vir: Postflight Terra 3D).

Izdelava oblaka točk Oblak točk (slika 9) je rezultat algoritmov zelo gostega slikovnega ujemanja. Gre za samodejni postopek, ki prepoznava isti detajl na dveh ali več orientiranih fotografijah. Gostota oblaka je odvisna od ločljivosti fotografij in teksture površin. Zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov (zmanjšanja šuma) točko določimo s presekom vsaj treh žarkov. Tak oblak točk lahko dosega gostoto od 20 do prek 100 točk na m2. Zavedati se je treba, da so točke tega oblaka točke površja, zato fotogrametrični oblak točk nima informacij o površju pod vegetacijo. Če gre za posamezna mesta, lahko točke nadzemnih objektov s postopki klasifikacije odstranimo in vmesne vrednosti interpoliramo.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 75

| 75 |

2.4.2015 15:40:46

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 9: Oblak točk v perspektivnem pogledu.

Slika 10: Izluščeni model terena.

Izdelava ortofota Ortofoto izdelamo iz aerofotografij z natančnimi parametri zunanje orientacije, ki jih projiciramo na ploskev DMR (ortofoto) oz. DMP (popolni ortofoto) (slika 10). Izhodno ločljivost ortofota smo nastavili na 5 cm (slika 11), izbrali parametre barvnih izenačitev ter uredili šivne linije. Tako izdelan ortofoto je bil osnova za vektoriziranje posameznih ploskovnih, linijskih in točkovnih elementov geodetskega načrta (slika 12).

Slika 11: Izsek iz ortofota s prostorsko ločljivostjo 5 cm.

Slika 12: Izsek iz geodetskega načrta.

5 Zaključki Mali brezpilotni letalniki so obetavna alternativa klasičnim načinom fotogrametričnega zajema prostorskih podatkov, ki se hitro uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Pomembni izdelki so različni digitalni modeli in ortofoto mozaik, ki se z uporabo ustreznih računalnikih programov izdelajo dokaj hitro in v veliki meri samodejno. Največja težava v celotnem procesu je določitev parametrov notranje orientacije fotoaparata in izvedba kakovostne orientacije fotografij, saj se za merjenje potrebnih podatkov med poletom uporabljajo manjše in nizkocenovne naprave. Za doseganje visoke točnosti izdelkov (razpona nekaj centimetrov) je potrebna skrbna izvedba celotnega postopka in uporaba dobre programske opreme. Uporabljeni programi in algoritmi za izravnavo bloka morajo biti zanesljivi, sposobni odkrivati šume in grobe pogreške v podatkih ter zagotoviti ustrezno statistično poročilo z oceno | 76 |

Zbornik_PGD_2015.indd 76

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:46

rezultatov. Omejitve pri uporabi letalnikov so tudi v objektivnih vremenskih okoliščinah, predvsem vetru in slabih svetlobnih pogojih za fotografiranje. Sicer gre razvoj brezpilotnih letal kot platforme za fotogrametrijo v smeri izboljšav postopkov direktnega georeferenciranja, v prihodnosti pa pričakujemo izboljšanje tudi drugih delov sistema, na primer specializiranih digitalnih fotoaparatov za tovrstna snemanja.

V prispevku zaradi omejenega prostora nismo mogli obravnavati nekaterih drugih vidikov, npr. v zvezi s pravno regulacijo in omejevanjem tovrstnega snemanja, ki lahko z bolj restriktivno zakonodajo precej zavre izvedbo projektov. Sicer avtorji menimo, da gre za zelo obetavno tehnologijo, ki bo že v bližnji prihodnosti morda poskrbela za pravo geodetsko (r)evolucijo.

Literatura in viri: Bitenc, M, J. (2014). Brezpilotni letalniki – od igrače do večnamenskih robotov.

Geodetski vestnik, 58 (1), 155–158. http://geodetski-vestnik.com/cms/ images/58/1/gv58-1_bitenc.pdf, pridobljeno 15. 2. 2015.

Kerin, A. (2014). Uporaba posnetkov z brezpilotnega zračnega plovila za izdelavo digitalnega modela reliefa. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Nex, F., Remondino, F. (2014). UAV for 3D mapping applications: a review.

Applied Geomatics, 6 (1), 1–15. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ s12518-013-0120-x Turner, D., Lucieer, A., Wallace, L. (2014). Direct georeferencing of ultrahigh-resolution UAV imagery. IEEE Transactions on geoscience and remote sensing, 52 (5), 2738–2745. DOI: http://dx.doi.org/10.1109/ tgrs.2013.2265295

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Kosmatin Fras M., Valič R., Bone M., Mesarič M. (2015). Uporaba malih brezpilotnih letalnikov za zajem prostorskih podatkov. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 67-77. doc. dr. Mojca Kosmatin Fras, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: mojca.kosmatin-fras@fgg.uni-lj.si Rok Valič, univ. dipl. inž. geod.

Geavis d.o.o.

Ukmarjeva ulica 4, SI-1000 Ljubljana e-naslov: rok.valic@geavis.si

Marko Mesarič, univ. dipl. inž. geod.

Modri planet d.o.o.

Topniška 45, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marko.mesaric@modriplanet.si Matej Bone, univ. dipl. inž. geod.

C-Astral d.o.o.

Gregorčičeva ulica 20, SI-15270 Ajdovščina e-naslov: matej.bone@c-astral.com

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 77

| 77 |

2.4.2015 15:40:46

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Program projektov eSpatial Programme eProstor

Tomaž Petek, Jurij Mlinar

UDK: 528.44:556.04:338.465(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK Za uspešno upravljanje prostora in nepremičnin je nujna vzpostavitev prostorske podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Sem sodijo kakovostni in informacijsko posodobljeni prostorski podatki, vodeni in vzdrževani v enostavno dostopnih zbirkah, in tudi sodobne in elektronsko podprte storitve na podlagi prostorskih podatkov. V Republiki Sloveniji je večina ključnih zbirk podatkov o prostoru že vzpostavljena, nekaj pa jih je še v vzpostavljanju ali pa jih je treba dopolniti.

Nekatere zbirke podatkov o nepremičninah (npr. zemljiški kataster in kataster stavb) so vzpostavljene v zastarelih informacijskih rešitvah, kar otežuje njihovo povezovanje in sodobno uporabo v smislu zagotavljanja medopravilnosti. Z namenom izboljšanja trenutnega stanja sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije že pred časom pripravila načrt ukrepov in aktivnosti pod skupnim imenom »program projektov eProstor«. Uresničitev tega programa projektov je odvisna od razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov. Ker redna proračunska sredstva niso omogočila dovolj hitre izvedbe programa projektov, je Vlada RS vsebino programa projektov eProstor vključila v partnerski sporazum in Operativni program za | 78 |

Zbornik_PGD_2015.indd 78

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT For a successful management of space and real estate it is essential to establish the spatial data infrastructure in Slovenia. This includes high-quality information and updated spatial data managed and maintained in easily accessible databases, as well as contemporary and electronic-based services on the basis of the spatial data. In Slovenia, most of the key spatial databases are already in place, but some are still in the process of establishment or they must be completed. Some real estate property databases (e.g. Land Cadastre and Building Cadastre) have been established in outdated IT solutions, which complicates their integration and modern use in terms of interoperability. In order to improve the current state, the Ministry of the Environment and Spatial Planning and the Mapping Authority of the Republic of Slovenia long time ago drew up a plan of measures and activities under the name 'program projektov eProstor' (eSpatial Programme).

The realization of this project program is of course dependent on the available financial and human resources. As regular appropriations do not allow a fast enough implementation of the program of projects, the Government included the eProstor program content in the partnership

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:46

izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 z namenom zagotovitve financiranja iz evropskih strukturnih skladov. Namen tega prispevka je predstavitev dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor ter Geodetske uprave Republike Slovenije v zvezi z uresničevanjem programa projektov eProstor. Cilj programa projektov eProstor je vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema in izvedba informacijske prenove nepremičninskih evidenc.

KLJUČNE BESEDE prostorska podatkovna infrastruktura, INSPIRE, prostorsko prežeta družba, izzivi upravljanja zemljišč, prostorsko načrtovanje in upravljanje nepremičnin

agreement and the Operational Programme for the Implementation of the EU Cohesion Policy in the Period 2014–2020 in order to ensure funding from the European Structural Funds. The purpose of this paper is to present the activities of the Ministry of the Environment and Spatial Planning and the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia regarding the realization of the projects under the eProstor programme. The aim of the programme is to establish a common infrastructure for spatial information in Slovenia, the establishment of a spatial information system, and information renovation of real estate records.

KEY WORDS spatial data infrastructure, INSPIRE, spatially permeated society, land management challenges, spatial planning and real estate management

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 UVOD Prostor je omejena dobrina. Če so zagotovljeni ustrezni podatki, lahko učinkovito upravljamo prostor in okolje ter nudimo dovolj trdno podlago za kakovostne odločitve. Pri tem moramo zagotoviti pogoje za usklajeno delovanje različnih sektorjev (okolje, kmetijstvo, promet, energetika, gospodarstvo …) pri načrtovanju in gradnji objektov v prostoru. Premik od nadzorovanega in omejenega dostopa k javnemu in odprtemu dostopu do informacij o prostoru, ki nas obdaja, predstavlja nove izzive za celotno javno upravo in tudi celotno družbo.

Za uspešno upravljanje prostora je nujna vzpostavitev prostorske podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Sem sodijo tako kakovostni in informacijsko posodobljeni prostorski podatki, vodeni in vzdrževani v enostavno dostopnih zbirkah, kot tudi sodobne in elektronsko podprte storitve na podlagi prostorskih podatkov. Eden od temeljnih pogojev za usklajeno in učinkovito upravljanje prostora med različnimi sektorji je zagotavljanje in dostop do kakovostnih podatkov o prostoru ter njihova dosledna uporaba v procesih načrtovanja prostora in graditve objektov. Prostorske evidence so bistvene tudi pri načrtovanju investicij (oziroma za učinkovito umeščanje posegov v prostor) in so zato pogoj za uspešno izvedbo temeljnih strateških investicij Slovenije, za katere namenjamo lastna in evropska sredstva. S kakovostnimi podatki in dobrim načrtovanjem lahko dosežemo, da bo celotna gradnja objektov hitrejša, učinkovitejša in zato tudi bolj racionalna.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 79

| 79 |

2.4.2015 15:40:46

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

2 OPIS STANJA V Republiki Sloveniji je večina ključnih zbirk podatkov o prostoru že vzpostavljena, nekaj pa jih je še v vzpostavljanju. Toda nekatere zbirke podatkov o nepremičninah (zemljiški kataster in kataster stavb) in prostoru so vzpostavljene v zastarelih informacijskih rešitvah, kar otežuje njihovo povezovanje in sodobno uporabo v smislu interoperabilnosti. Nekatere zbirke niso popolne oziroma sploh še niso vzpostavljene, nekatere pa se celo podvajajo pri različnih upravnih organih in se vodijo prav tako nepovezano. Takšno stanje onemogoča učinkovito ponovno uporabo in medopravilnost na področju prostorskih podatkov ter ovira enostavno izvajanje procesov na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin.

2.1 Pravne podlage in strateški dokumenti V Sloveniji obstaja ustrezni pravni okvir za vzpostavitev sodobne informacijske infrastrukture za prostorske informacije in tudi za črpanje evropskih strukturnih sredstev v ta namen.

Republika Slovenija je z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI, 2010) v pravni red Republike Slovenije prenesla Direktivo 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE, 2007). Zakon ureja vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje infrastrukture za prostorske informacije kot sestavnega člena evropske infrastrukture za prostorske informacije, ki vodi v poenotenje podatkov in podatkovne infrastrukture v Sloveniji.

Potreba po ureditvi tega področja je bila vključena tudi v Operativni program »razvoj človeških virov« v poglavju Učinkovita in uspešna javna uprava, institucionalna in administrativna usposobljenost in interoperabilnostni okvir ter posredno tudi v Operativni program »krepitev regionalnih potencialov« v poglavju Prostorski podatki za razvoj regiji. Področje je bilo že doslej posredno ali neposredno uvrščeno v nacionalne in mednarodne pravne podlage, strateške politike in dokumente, kot so: Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc (SREP, 2009: poglavje 8.2.9), Slovenska izhodna strategija 2010–2013 (Slovenska izhodna strategija, 2010), Strategija razvoja informacijske družbe Si2010 (SRITES, 2010), priporočili Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, načrt informatizacije in druge.

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, 2007, IV. poglavje: Prostorski informacijski sistem (PIS) in prikaz stanja prostora) nalaga Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije (MOP) vodenje in vzdrževanje PIS. Vlada RS se je na seji dne 9. 4. 2009 seznanila z informacijo o stanju podatkovnih baz nepremičnin ter podprla nujnost izvedbe prenove informacijskih sistemov Geodetske uprave RS (gradivo številka 3531-6/2009 z dne 8. 4. 2009).

Mnenje državnega sveta RS k predlogu Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije (št.

800-1/09-005 z dne 4. 12. 2009) in Stališče Vlade RS k temu mnenju (št. Oo71-152/2009

| 80 |

Zbornik_PGD_2015.indd 80

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:46

z dne 21. 12. 2009) sta potrdila obvezo po zagotovitvi ustreznega financiranja te vsebine iz evropskih sredstev. Program projektov eProstor je bil vključen tudi v Akcijski načrt elektronskega poslovanja javne uprave od 2010 do 2015. Dejanske možnosti za izvedbo programa projektov eProstor pa so bile dane šele z vključitvijo te vsebine v Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo in v Operativni program evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020.

3 NAMEN IN CILJ VZPOSTAVITVE SISTEMA Procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin želimo pospešiti in izboljšati s povezljivimi (medopravilnimi) prostorskimi zbirkami podatkov.

Na podlagi kakovostnih podatkov o (slika 1): —— nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture), —— dovoljenih posegih in predpisanih ureditvah iz prostorskih aktov (zbirka prostorskih aktov), —— omejitvah glede rabe prostora na podlagi splošnih pravnih aktov, s katerimi so določena varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja (zbirka pravnih režimov), —— referenčnih prostorskih podatkih (topografski, kartografski, referenčni geodetski sistem), —— drugih potrebnih prostorskih podatkih (zbirka upravnih aktov, dejanska raba prostora) ter —— z uporabo skupne informacijske infrastrukture za prostorske podatke (metapodatki, portal, storitve v skladu z INSPIRE)

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

bo vzpostavljen sistem, ki bo nudil podporo pri odločanju v procesih prostorskega planiranja, graditve objektov, upravljanja nepremičnin, vodenja stanovanjske in okoljske politike itd.

Ob zaključku programa projektov eProstor bo imela: —— država na enem mestu zbrane, enostavno dostopne in razumljive ter povezane in standardizirane najpomembnejše informacije o stanju prostora in vzpostavljeno enotno informacijsko infrastrukturo za prostorske informacije (vstopno točko – portal) za podporo procesom prostorskega načrtovanja, graditve objektov, upravljanja nepremičnin, vodenja stanovanjske in okoljske politike ter vodenja vseh drugih politik, ki potrebujejo kakovostne prostorske podatke, —— strokovna javnost dostop do vseh potrebnih informacij o prostoru in nepremičninah (Geoportal kot enotna vstopna točka in portal PIS), —— širša javnost transparentne informacije in informacijsko podprte življenjske dogodke na področju graditve in upravljanja z nepremičninami.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 81

| 81 |

2.4.2015 15:40:47

Cilj programa projektov eProstor je:

Prostorske evidence

—— vzpostavitev skupne informacijske infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji, —— vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema in

—— izvedba informacijske prenove nepremičninskih evidenc.

Nepremičninske evidence

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 1: Povezava podatkov in procesov v programu projektov eProstor.

Poleg vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema in zagotavljanja povezljivosti in ponovne uporabe podatkov o nepremičninah in prostoru bo ključna pozornost v okviru programa projektov eProstor namenjena informacijski prenovi nepremičninskih evidenc in izboljšavi lokacijske natančnosti posameznih delov evidenc. Obstoječe programske rešitve za nepremičninske evidence so namreč nepovezane in izdelane na različnih osnovah v različnih časovnih obdobjih, prehod podatkov iz ene v drugo povzroča napake na podatkih, hkrati pa po nepotrebnem troši človeške vire. Informacijski sistem bo vključeval tako grafične kot atributne podatke. Za prenovo procesov vodenja in vzdrževanja podatkov bo verjetno treba prenoviti tudi Zakon o evidentiranju nepremičnin. Tehnične zahteve za posamezne sklope informacijskega sistema bodo izdelane že v letu 2015. Do konca izvedbe celotnega projekta bo treba posamezne sklope izdelave informacijskega sistema še posodobiti s spremenjenimi zahtevami zakonodaje (geodetske in povezane) v letih 2015–2020, prav tako bo treba dodati še dodatne minimalne nadgradnje z vidika uporabnikov sistema. Sklopi izvedbe projekta se bodo izvajali tudi vzporedno, zato jih bo treba pred končanjem projekta še povezati (npr. vključiti izdelane sloje dejanske rabe urbanih zemljišč v grafične sloje zemljiškega katastra). | 82 |

Zbornik_PGD_2015.indd 82

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:47

Naloga vključuje tudi migracijo podatkov v nov informacijski sistem. Kot predpripravo podatkov za nov informacijski sistem je treba podatke o dejanski rabi prostorov urediti že v obstoječem sistemu. Zato je treba prilagoditi obstoječe programske rešitve in prilagoditi že evidentirane podatke ter novemu sistemu prilagoditi tudi obstoječe distribucijsko okolje.

Del obstoječih podatkov nepremičninskih evidenc danes ne omogoča polne in predvsem racionalne uporabe v obstoječih rešitvah in tudi ne v načrtovani novi informacijski rešitvi.

Zato bo v okviru programa projektov za zagotovitev racionalnega poslovanja ter funkcionalno povezanost informacijskega sistema za vodenje nepremičninskih evidenc in prostorskega informacijskega sistema izvedeno skeniranje preostalega arhivskega gradiva zemljiškega katastra in katastra stavb ter vektorizacija etažnih načrtov iz arhiva KS. Z uvedbo novega informacijskega sistema bo uveljavljena zahteva po oddaji etažnih načrtov v vektorski obliki. Del podatkov zemljiškega katastra je lokacijsko že pravilnih oz. imajo podatki ustrezno položajno natančnostjo, ki omogoča neposredno uporabo lokacijskih podatkov zemljiškega katastra za izvedbo grafičnih presekov zemljiškega katastra z drugimi prostorskimi podatki (npr: dejanska raba, namenska raba). Za del podatkov, ki še nimajo ustrezne lokacijske natančnosti, pa se v okviru programa projektov načrtuje izboljšanje lokacijske natančnosti, ki vključuje določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu in opredelitev stopnje natančnosti izboljšanih podatkov. Prednosti in obseg zajema podatkov bodo usklajeni z zajemom podrobnejše dejanske rabe urbanih zemljišč. Obseg zajema podatkov je odvisen tudi od sofinanciranja zajema podatkov s strani zainteresiranih občin oz. drugih sofinancerjev (npr. izboljšave na območju infrastrukturnih projektov – plinovod, železnice).

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

3.1 Uporabniki sistema Kot uporabniki sistema so predvideni predvsem: —— ministrstva —— pri dostopu do prostorskih podatkov in informacij o prostoru, —— pri spremljanju stanja na področju prostorskega razvoja, —— pri načrtovanju in vodenju investicij v javne objekte, —— pri izdaji gradbenega dovoljenja, —— pri vodenju zemljiške politike, —— pri pripravi pravnih režimov, —— upravne enote —— pri dostopu do prostorskih podatkov in informacij o prostoru, —— pri izdaji gradbenega dovoljenja, —— občine —— pri dostopu do prostorskih podatkov in informacij o prostoru, Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 83

| 83 |

2.4.2015 15:40:47

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

—— pri vodenju zemljiške politike, —— pri načrtovanju in vodenju investicij v javne objekte, —— pri pripravi pravnih režimov, —— inšpekcijske službe —— pri dostopu do prostorskih podatkov in informacij o prostoru, —— pri opravljanju nadzora nad gradnjo objektov, —— pri vodenju upravnih postopkov na področju inšpekcijskega nadzora pri graditvi objektov, —— državljani —— pri dostopu do prostorskih podatkov in informacij o prostoru, —— pri postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Koncept celotnega sistema prikazuje slika 2, kjer so nakazane tudi povezave do posameznih predvidenih uporabnikov sistema.

Slika 2: Koncept povezljivih zbirk v programu projektov eProstor.

3.2 Terminski plan za vzpostavitev sistema Celotni program projektov eProstor je načrtovan za petletno obdobje. Začetek bo predvidoma v letu 2015. V letu 2015 bo veliko aktivnosti namenjenih predvsem vzpostavitvi organizacije in načrta programa projektov ter zagotavljanju ustreznih kadrovskih in finančnih virov, v letih 2016 in 2017 predvsem izvedbi programskih rešitev ter v | 84 |

Zbornik_PGD_2015.indd 84

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:47

letih 2018 in 2019 predvsem operativnemu delovanju posameznih sistemov znotraj programa projektov in uvajanju uporabnikov sistema. Do konca leta 2020 bo potekalo zaključevanje prehoda na nove informacijske sisteme na področju nepremičninskih in prostorskih evidenc.

3.3 Finančna ocena programa projektov Ocenjena vrednost programa projektov eProstor je 18,5 mio EUR sredstev ESSR in 20 % slovenske udeležbe. Na podlagi primerljivih podatkov in izkušenj držav članic EU in Evropske komisije ocenjujemo, da je faktor koristi v primerjavi z vložkom 1 : 10.

V primeru programa projektov eProstor bi to pomenilo 36,6 mio EUR prihranka na letni ravni.

4 ZAKLJUČEK Cilj programa projektov eProstor je vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije v Sloveniji, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema ter izvedba informacijske prenove nepremičninskih evidenc. Po zaključku programa projektov eProstor bodo uporabnikom na voljo povezane obstoječe in vzpostavljene manjkajoče (medopravilne), enostavno dostopne in zanesljive zbirke prostorskih podatkov in z njimi povezane storitve. Program projektov eProstor bo prispeval k odpravi administrativnih ovir, omogočil elektronsko poslovanje z javno upravo in zagotovil kakovostne podatke o nepremičninah in prostoru, kar bo izboljšalo poslovanje tako javnega sektorja kot tudi gospodarstva. Omogočeno bo hitrejše in enostavnejše poslovanje gospodarskih subjektov pri dogodkih povezanih z urejanjem prostora, graditvijo objektov in upravljanja z nepremičninami.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Literatura in viri: INSPIRE (2007). Direktiva 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

Operativni program za obdobje 2014-2020 (2014). Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. http:// www.eu-skladi.si/, pridobljeno 31. 3. 2015.

Operativni program »razvoj človeških virov« (2008). Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Ljubljana: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. http://www.eu-skladi.si/ ostalo/operativni-programi/op-rcv.pdf, pridobljeno 1. 3. 2015.

Operativni program »krepitev regionalnih potencialov« (2007). Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013.

Ljubljana: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/ Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_OPRR_pomembni_dokumenti. pdf, pridobljeno 1. 3. 2015.

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 – 2020 (2014). Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. http://www.eu-skladi.si/, pridobljeno 31.

3. 2015. SREP (2009).

Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. https://nio.gov.si/nio/asset/strategija+razvoja+elektronskega+poslovanja+ter+izmenjave+podatkov+iz+uradnih+evidenc+srep-352, pridobljeno 1. 3. 2015.

Slovenska izhodna strategija (2010). Slovenska izhodna strategija 2010–2013. http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/ IZHODNA_STRATEGIJA.pdf, pridobljeno 1. 3. 2015.

SRITES (2010). Strategija razvoja informacijske družbe Si2010 (SRITES).

Ljubljana: Vlada Republike Slovenije. http://www.arhiv.mvzt.gov. si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 85

| 85 |

2.4.2015 15:40:47

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution 61405-EN_Strategija_razvoja_informacijske_druzbe_v_RS_si2010. pdf, pridobljeno 1. 3. 2015.

ZIPI (2010). Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije. Uradni list RS št. 5/2010.

ZPNačrt (2007). Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS št. 33/2007.

Petek T., Mlinar J. (2015). Program projektov eProstor. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 78-86.

Tomaž Petek, univ. dipl. inž.

Geodetska uprava RS Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.petek@gov.si

| 86 |

Zbornik_PGD_2015.indd 86

Jurij Mlinar, univ. dipl. inž. geod.

Ministrstvo za okolje in prostor RS Dunajska cesta 47, SI-1000 Ljubljana e-naslov: jurij.mlinar@gov.si

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:47

Kavelj 22, geodeti in Catch-22, land geoprostorski podatki surveyors and geospatial data

Joc Triglav

UDK: 528.4:332.02 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK V prispevku je predstavljena tema razumevanja kakovosti geoprostorskih podatkov med geodeti in drugimi deležniki prostorske podatkovne infrastrukture (PPI) v državi, pomen tega razumevanja za običajne uporabnike ter vpliv neupoštevanja hierarhije kakovosti geoprostorskih podatkov na pravice, omejitve in obveznosti posameznega lastnika nepremičnin. Vodilna tema je zemljiški kataster, v okviru katere je predstavljena problematika koordinat, površin, dejanske rabe, lastništva in primer starostne strukture zaposlenih na Geodetski upravi Republike Slovenije. Opisane teme so po kratkem opisu za ponazoritev slikovno podprte z nazornimi primeri iz avtorjeve lastne prakse.

KLJUČNE BESEDE geoprostorski podatki, zemljiški kataster, kakovost podatkov, lastniki nepremičnin, pravice, omejitve in obveznosti

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT The paper presents the topic of understanding the quality of geospatial data among surveyors and other stakeholders in the spatial data infrastructure (SDI) of Slovenia, the importance of this understanding for common users, and the impact of non-compliance with the hierarchy of geospatial data quality on the rights, restrictions and responsibilities (RRR) of the individual property owner. The main topic is land cadastre, presenting the problem of coordinates, areas, land cover, ownership, and the example of the age structure of employees at the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia.

These topics are briefly described and supported by illustrative examples from the author’s own practice.

KEY WORDS geospatial data, land cadastre, data quality, land owners, rights, restrictions and responsibilities (RRR)

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 87

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 87 |

2.4.2015 15:40:47

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

1 Uvod Eden od svetovno najbolj znanih pojmov, ki na najenostavnejši način opiše stanje ujetosti neke aktivnosti ali cilja v medsebojno nasprotujoča si pravila, je »kavelj 22« (angl. Catch-22), kot ga je pred dobrega pol stoletja v svojem istoimenskem vojnem romanu poimenoval ameriški pisatelj Joseph Heller (1961 in 1977), da bi z njim opisal trdno logiko nesmiselnih birokratskih pravil. Roman je po vsem svetu dosegel izjemno popularnost in spada v vrh literarne klasike 20. stoletja (Modern Library, 2015). S priljubljenostjo romana se je izraz prenesel tudi v vsakdanji jezik in pomeni situacijo, iz katere ni izhoda zaradi logične zanke.

Tipični primeri kavlja 22 so situacije, v katerih sta dve možnosti upoštevanja pravil, ki se hkrati medsebojno pogojujeta in izključujeta. Birokratsko razumevanje pravil se v takih primerih pogosto »izkaže« kot dodatna zavora, ko je treba izpeljati kaj, kar narekuje zdrav razum.

Prostorske politike določajo vrednosti, cilje in pravno zakonodajni okvir za urejanje prostora kot glavne dobrine družbe.

Prostorsko urejanje vključuje vse aktivnosti, povezane z urejanjem prostora in naravnih virov, ki so potrebne za trajnostni razvoj. Te aktivnosti vključujejo jedrne funkcije prostorskega upravljanja: lastništvo zemljišč, vrednost zemljišč, rabo zemljišč in razvoj zemljišč.

Sistem prostorskega upravljanja zagotavlja infrastrukturo za izvedbo prostorskih politik in strategij prostorskega urejanja ter podpira delovanje učinkovitega zemljiškega trga in upravljanja rabe prostora.

PPI – prostorska podatkovna infrastruktura (angl. Spatial Data Infrastructure – SDI) zagotavlja medopravilni dostop do katastrskih in drugih prostorskih informacij.

Kataster zagotavlja prostorsko celovitost in enolično identifikacijo vsake zemljiške parcele, običajno s pomočjo katastrskega načrta, ki se vzdržuje in posodablja s katastrskimi geodetskimi meritvami. Parcelna oznaka določa povezavo za zavarovanje zemljiških pravic in nadzor nad rabo zemljišč.

Zemljiška parcela je ključ za identifikacijo zemljiških pravic ter upravljanje omejitev in odgovornosti pri uporabi zemljišč. Zemljiška parcela preprosto povezuje sistem z ljudmi.

Slika 1: Prikaz hierarhije prostorsko relevantnih zadev, ki zagotavlja optimalno prostorsko upravljanje in izvajanje prostorskih politik v prostorsko usposobljeni družbi (Williamson et al., 2010; prirejeno po Triglav, 2010).

Številni uporabniki geoprostorskih podatkov so tako tudi v sodobnem času in sodobni družbi izpostavljeni neizprosni birokratski logiki hiperproduktivne zakonodaje in/ali nas birokratov, ki to zakonodajo izvajamo. V razmerah, kjer se različni zakoni, ki obravnavajo geoprostorske podatke, ponekod prekrivajo s svojimi določili, s svojimi novelami in dopolnitvami, pa včasih kar »prehitevajo« en drugega. Tudi strokovnjaki v praksi pogosto naletimo na primere medsebojnih neskladij ali kar navzkrižij posameznih vrst geoprostorskih podatkov, v katerih se težko znajdemo. Pojavi se dvom, kateri geoprostorski podatek je pravilen in kakšna je hierarhija podatkov. Pogostost in obsežnost teh dvomov privede do situacije, ko se pod vprašaj postavlja pravilnost geoprostorskih podatkov tudi v primerih, kjer za to ni objektivne osnove. Stanja po drugi strani ne izboljšuje ravnanje javnih služb in upravljavcev posameznih vrst geoprostorskih podatkov, ki bodisi proti drugim upravljavcem ali proti uporabnikom teh podatkov nastopajo s položaja birokratske moči in nezmotljivosti, | 88 |

Zbornik_PGD_2015.indd 88

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:48

ne da bi pokazali potreben interes za proučitev dejstev o izvoru in vzrokih neskladja med posameznimi vrstami geoprostorskih podatkov ter nujno potrebno voljo, da vse vzroke za ta neskladja in neskladja sama tudi celovito in temeljito odpravijo. Velikemu številu problemov bi se na področju geoprostorskih podatkov lahko izognili že, če bi upoštevali osnovno hierarhijo prostorsko relevantnih zahtev (slika 1). Prej bomo vsi upravljavci geoprostorskih podatkov skupaj z uporabniki teh podatkov to hierarhijo začeli spoštovati, prej se bomo v državi razvili v prostorsko usposobljeno družbo (Williamson et al., 2010).

V prispevku so za ponazoritev uvodnih navedb nanizani le nekateri od številnih primerov kavlja 22, s katerimi se geodeti srečujemo v vsakdanji praksi, in predlogi, kako te kavlje odstranimo.

2 Kavelj 22 – primeri iz prakse 2.1 Koordinatni in površinski kavelj V Sloveniji se nam v geodetski službi hitro bliža čas prehoda, t. i. migracije geodetskih evidenc, iz koordinatnega referenčnega sistema D48/GK v D96/TM. Obsežni pripravljalni postopki za celovito izvedbo migracije na geodetski upravi potekajo že nekaj časa in se bodo intenzivno nadaljevali v letošnjem in prihodnjem letu. Z migracijo bo poleg tehničnih in operativnih problemov treba rešiti tudi več zahtevnih vsebinskih vprašanj. V tem prispevku je na kratko opisano le eno od njih, povezano pa je s površinami parcel in s postavitvijo pravil za spreminjanje uradnih katastrskih površin neposredno ob migraciji grafičnih zemljiškokatastrskih podatkov v novi koordinatni sistem in po njej. Vprašanje se na prvi pogled mogoče zdi banalno in nepomembno, vendar so površine parcel za lastnike nepremičnin pogosto ključni podatek, na katerega so lastniki še posebej »občutljivi«. Spremembe površine in oblike parcel, ki imajo vse mejnike oziroma mejne točke določene neposredno samo v sistemu D48/GK, bodo z migracijo zanemarljivo majhne in nas v kontekstu tega članka ne zanimajo. Pomemben pa je površinski kavelj, ki se bo pojavil v primeru parcel, ki imajo pred migracijo koordinatno izračunane površine v D48/GK in nekatere mejnike določene neposredno v D48/GK, nekatere pa v D96/TM. Za ponazoritev je v spodnji sliki (slika 2) prikazan primer spremembe grafike take obstoječe parcele neposredno po migraciji in nato pri vzdrževanju v novem koordinatnem sistemu. Za lažjo predstavitev in razumevanje problema je prikaz močno karikiran. Ocena dejansko pričakovanih koordinatnih premikov po transformaciji je za območje Pomurja, na testnem vzorcu položajnih odstopanj za približno 62.000 zemljiškokatastrskih točk s pari koordinat v koordinatnih referenčnih sistemih D48/ GK in D96/TM, razvidna iz članka, ki je bil predstavljen na Geodetskem dnevu na Ptuju (Berk et al., 2011). V tem testnem vzorcu je dobra tretjina položajnih odstopanj velika do 5 cm, nadaljnja slaba polovica položajnih odstopanj je med 5 in 10 cm, preostala dobra petina položajnih odstopanj pa presega vrednost 10 cm.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 89

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 89 |

2.4.2015 15:40:48

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 2: Shematski prikaz relativnih medsebojnih sprememb koordinat mejnih točk urejene parcele in posledičnih sprememb površin iz koordinat mejnih točk ob migraciji iz sistema D48/GK v D96/TM (zgoraj) in v nadaljnjih geodetskih postopkih po migraciji (spodaj); različne barve mejnikov parcele označujejo določitev njihovih D96/TM koordinat v različnih postopkih in časih od začetka uporabe D96/TM leta 2008 naprej.

Tovrstna problematika površin se nam bo pojavljala povsod, kjer za posamezno parcelo v novem koordinatnem referenčnem sistemu koordinate njenih mejnih točk niso določene v D96/TM v istem postopku ali na enak način oz. z isto transformacijo, hkrati pa se bo problematika tudi po migraciji v novi koordinatni sistem vsakič znova pojavljala tudi pri sosednjih parcelah parcel, ki bodo predmet geodetskih postopkov. Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) v 4. odstavku 20. člena za urejene parcele določa (cit.): »Podatek o površini urejene parcele lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti spremeni zaradi spremembe koordinatnega sistema ali zaradi natančnejše določitve in izračuna zemljiškokatastrskih točk. | 90 |

Zbornik_PGD_2015.indd 90

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:48

O spremembi površine urejene parcele obvesti lastnika parcele.« Geodetska uprava mora pravočasno narediti potrebne korake, da se izogne nepotrebnemu pošiljanju množice obvestil lastnikom o (praviloma) majhnih spremembah površin parcel, izračunanih iz novih koordinat njenih obstoječih mejnih točk. V ta namen bo v zemljiškem katastru treba s predpisom na novo določiti, kaj je uradna površina in kakšna so dopustna odstopanja med površino iz koordinat in uradno površino, znotraj katerih ob spremembah površine iz koordinat pri obstoječih parcelah ni treba spremeniti njihove uradne površine in o tem obveščati lastnika.

Zgled razumne in enostavne rešitve, s katero je odpravljen opisani kavelj za vse parcele, ne samo za urejene, lahko najdemo npr. v sodobnem nemškem predpisu (Richtlinie Flächenberechnung, 2014), kjer so pravila za spremembo uradne površine obstoječe parcele povezali s položajno kakovostjo njenih mejnih točk tako, da se uradna površina obstoječe parcele spremeni le, če je razlika med obstoječo uradno površino in površino obstoječe parcele iz koordinat večja, kot je dopustno odstopanje v m2, izračunano po enačbi:

dP = K · √� ,

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

kjer je

—— dP – dopustno odstopanje površin, —— K – konstanta (po šifrantu), odvisna od mejne točke z najslabšo položajno točnostjo (po šifrantu objektnega kataloga ALKIS), in —— P – površina parcele.

V prilogah navedenega predpisa so dopustna odstopanja zapisana tudi v preglednico, iz katere je za posamezne položajne točnosti mejnih točk parcele neposredno razvidno dopustno odstopanje površin v odvisnosti od velikosti parcele. Prav tako so v prilogah dodani primeri koristnih načinov izboljšanih metod izračunov površine parcele (npr. zmanjšanje dopustnih odstopanj z upoštevanjem linijskih točk ali z izračuni vsot delnih površin parcele).

Pripravi in uveljavitvi podobnega tovrstnega predpisa v naši zakonodaji mora geodetska služba nameniti potrebno pozornost in s pravočasnim proaktivnim medijskim obveščanjem na problematiko določanja in spreminjanja uradnih površin parcel tudi ciljno »pripraviti« slovensko javnost in lastnike nepremičnin, v prvi vrsti pa predvsem slovenske geodete. V nasprotnem primeru bo to po nepotrebnem postal kavelj, s pojasnjevanjem katerega se bomo v geodetski službi v naših stikih z lastniki parcel morali dnevno ukvarjati.

2.2 Kavlji dejanske rabe, parcelnih mej in prometne infrastrukture Problematika nekakovostnega zajema območij dejanske rabe je še posebej nazorna na območjih kakovostnega zemljiškega katastra, med temi območji pa je še posebej očitna na območjih upravnih komasacij, izvedenih po zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB2, 2011). V Prekmurju je bilo v preteklih desetletjih izvedeno veliko število komasacij, intenzivnost izvajanja je velika tudi Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 91

| 91 |

2.4.2015 15:40:48

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

trenutno in se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v naslednjih letih (Triglav, 2008). Upravne postopke komasacij po zakonu o kmetijskih zemljiščih vodijo oddelki za kmetijstvo pristojnih upravnih enot, ki o novi razdelitvi zemljišč v komasaciji udeležencem komasacije izdajo odločbo. Vse do lanskega leta je ta odločba vsebovala tudi podatke o vrsti rabe novih parcel. Kljub temu, da elaborati komasacij vsebujejo vse potrebne podatke v digitalni obliki, ki omogočajo neposredni zajem grafičnih podatkov nove razdelitve parcel v komasaciji v evidenco kmetijske dejanske rabe in z združevanjem parcel v enote obdelave tudi v evidenco grafičnih enot rabe kmetijstva (GERK), se na komasacijskih območjih vris mej dejanske rabe in vris mej GERK-ov še vedno izvaja s približnim ročnim vrisovanjem. Posledica takega načina dela je neskladnost mej dejanske rabe in mej GERK-ov s podatki zemljiškega katastra. Najhitreje in očitno je to vidno pri parcelah prometne infrastrukture (slika 3). Parcele npr. državnih cest, železnic, vodotokov, občinskih cest in poti, ki so v komasacijah enako kot vse ostale parcele geodetsko koordinatno izmerjene, zamejničene v naravi s seznanitvijo vseh strank in v zemljiškem katastru evidentirane na podlagi pravnomočnih komasacijskih odločb, imajo zaradi nenatančnih ročnih vrisov mej dejanskih rab pripisane velike površine kmetijskih dejanskih rab, ki to dejansko niso (npr. parcele nove železnice niso kmetijska zemljišča v zaraščanju). Položajna kakovost katastrskih podatkov ni upoštevana, komasacijske odločbe kmetijskega upravnega organa prav tako ne.

Slika 3: Prikaz primera območja komasacije ob novi železnici z označenimi nekaterimi primeri mej dejanske rabe in mej GERK-ov, ki niso skladne z urejenimi mejami koordinatnega katastra nove razdelitve zemljišč, ki so bile določene z odločbo kmetijskega upravnega organa (vir: RKG-GERK, 2015). | 92 |

Zbornik_PGD_2015.indd 92

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:48

Ta kavelj je enostavno rešljiv z upoštevanjem temeljne veljave podatkov zemljiškega katastra v hierarhiji geoprostorskih podatkov v prostorski podatkovni infrastrukturi pri zajemu ostalih slojev geoprostorskih podatkov. Na to dejstvo in na položajno kakovost podatkov zemljiškega katastra morajo biti pri svojem zajemu mej dejanske rabe pozorni predvsem upravljavci prometne infrastrukture (DRI – državne ceste, DARS, DRI – železnice, občine) in vodne infrastrukture (ARSO, občine). Kmetijski sektor pa mora uskladiti svoje postopke vzdrževanja kmetijske dejanske rabe tako, da bo upoštevano pravilo, da se katastrski podatki na podlagi odločbe kmetijskega upravnega organa neposredno digitalno upoštevajo pri zajemu mej dejanske rabe in mej GERK-ov.

2.3 Sodni mejni kavelj: meja ni ena, meji sta dve Predstavljen je primer pravnomočnega sklepa sodišča v nepravdnem postopku (slika 4), v katerem je zapisano, da se morata v sodnem postopku urejene meje držati udeleženca sodnega postopka, ne pa tudi vsi solastniki. Sklep sodišča vsebuje tudi določilo, da se tako ugotovljena meja ne more vnesti v zemljiški kataster na podlagi tega pravnomočnega sklepa. Sodišče je obrazložilo, da po določilu 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, 1986) lahko vloži predlog za ureditev meje tudi samo eden od solastnikov zemljišča. Toda če predloga ne vložijo vsi solastniki, imajo solastniki pravico znova zahtevati ureditev meje, kajti odločba, ki je izdana brez sodelovanja vseh solastnikov, ne učinkuje nasproti nesodelujočim solastnikom in se tudi ne evidentira v zemljiškem katastru, ampak učinkuje samo med udeležencema nepravdnega postopka.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 4: Anonimiziran izsek iz sodnega sklepa o ureditvi meje z zanimivim zadnjim stavkom prvega odstavka (vir: Arhiv OGU Murska Sobota, 2015).

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 93

| 93 |

2.4.2015 15:40:48

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Geodetska uprava je po prejemu pravnomočnega sklepa sodišča nastali sodni kavelj glede evidentiranja v zemljiškem katastru »salomonsko« odpravila tako, da je v zemljiškem katastru evidentirala le v sodnem postopku postavljene mejnike kot zemljiškokatastrske točke, katastrska meja med parcelama pa je ostala nespremenjena. Na ta način imata udeleženca sodnega postopka v zemljiškem katastru evidentirane mejnike, ki določajo njuno sodno določeno mejo, ostalim solastnikom in drugim uporabnikom pa ostane evidentirana dotedanja katastrska meja. Uporabljena rešitev seveda ni dobra, a boljše v okviru obstoječih pravil nismo našli.

Za bolj razumno rešitev bo treba počakati na spremembe zakona o nepravdnem postopku.

2.4 Inšpektorski kavelj goloseka na travniku Sledi primer inšpekcijskega postopka na območju Krajinskega parka Goričko (slika 5). Po nakupu parcel ob potoku se je novi lastnik odločil, da bo očistil zarast na delih površine parcel, na katere se je od potoka širilo zaraščanje, in da bo parcelo spet v celoti usposobil za kmetijsko rabo. Pred tem je lastnik preveril stanje dejanske rabe zemljišč v geodetskih in kmetijskih evidencah. Ugotovil je, da so po dejanski rabi v evidenci MKGP parcele vodene kot trajni travnik, v geodetskih evidencah pa posledično kot kmetijska zemljišča.

Lastnik pozna veliko primerov po Goričkem, ko so kmetijski inšpektorji v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB2, 2011) od lastnikov parcel pisno, z izdanimi odločbami zahtevali, da v postavljenem roku izkrčijo zaraščena kmetijska zemljišča in vzpostavijo prvotno stanje kmetijskih površin. Kot dober gospodar je v skrbi za kmetijske površine očistil zarast na svojih parcelah, tudi zato, da ne bi tudi sam prejel odločbe kmetijskega inšpektorja. A kmalu po čiščenju zarasti je lastnik prejel dopis okoljskega inšpektorja z dolgim opisom škodljivih posledic goloseka in navedbo vrste okoljskih predpisov, ki jih je pri tem kršil na zavarovanem območju krajinskega parka in Nature 2000.

Lastnik od upravne enote ali občine ni prejel nobene ugotovitvene odločbe o zavarovanem območju krajinskega parka ali Nature 2000 in tudi v zemljiški knjigi nima vpisanega nobenega pravnega dejstva o tem, kar oboje določa 63. člen Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, 2004). Lastnik je nastali kavelj v pogovoru z inšpektorjem odpravil z listinsko podprtim pojasnilom, da je kupil travnike in na travniku o goloseku sploh ni možno govoriti. Pojasnil je, da je res izvedel čiščenje zarasti na svojih parcelah, da bi vzpostavil prvotno stanje, skladno s stanjem, ki ga za njegove parcele vodijo v kmetijskih in uradnih katastrskih evidencah. Za podkrepitev, da je bilo njegovo ukrepanje za preprečitev zaraščanja nujno, je poleg slike zadnjega stanja DOF iz leta 2013 predložil zgodovinsko stanje na načrtih DOF iz let 2003, 2006 in 2010. Iz zaporedja stanj na načrtih DOF je razvidno, da leta 2003 na njegovih travniških parcelah zarasti še ni bilo. Glede na navedena dejstva je v omenjenem primeru okoljski inšpektor ustavil postopek in s tem snel lastnika s kavlja medsebojno si nasprotujoče kmetijske in okoljske zakonodaje.

| 94 |

Zbornik_PGD_2015.indd 94

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:48

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 5: Izsek iz prikaza dejanske rabe RKG-GERK, iz katerega je razvidno, da je dejanska kmetijska raba parcel trajni travnik. Območje očiščene zarasti je razvidno ob levem notranjem robu občrtanih parcel (vir: RKG-GERK, 2015).

2.5 Lastniški kavelj V praksi niso redki primeri, ko geodeti pri izvajanju geodetskih postopkov naletimo na lastnike, ki so pokojni, hkrati pa so še vedno vpisani v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru kot lastniki nepremičnin. V primerih, ko gre za nedavno umrle osebe, je to razumljivo in večinoma tudi ni problematično, saj so dediči praviloma znani in tudi sodni postopki dedovanja so praviloma zaključeni v razumno kratkem času. Večjo težavo predstavljajo lastniki nepremičnin, za katere je iz evidence centralnega registra prebivalstva razvidno, da so pokojni že nekaj let, celo deset, dvajset let ali več, a so kot lastniki nepremičnin še vedno vpisani v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Gre za resen in obsežen problem, saj je število takih lastnikov v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru zelo veliko, po lanskih podatkih blizu sto tisoč in se v zadnjih letih postopoma celo povečuje. Geodetska uprava RS je seznam vseh takih lastnikov in njihovih parcel lani posredovala Vrhovnemu sodišču kot pristojnemu organu za nadaljnje ukrepanje.

Kadar geodeti pri svojem delu naletimo na takšne lastnike, začnemo svoje praviloma mukotrpno »detektivsko« raziskovanje poti do dejanskih in po možnosti z nekaj sreče tudi do pravih oz. upravičenih lastnikov takih nepremičnin ali vsaj do začasnih zastopnikov. Pogosto se taka raziskovanja končajo v slepi ulici. Treba je poudariti, da v tem kontekstu govorimo le o lastnikih, fizičnih osebah, z znanim EMŠO in znanim naslovom v času smrti. Enako problematična, Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 95

| 95 |

2.4.2015 15:40:48

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

potencialno s še večjimi gospodarskimi posledicami, je tudi zgodba z lastniki, pravnimi osebami, z znano matično številko in znanim naslovom v času prenehanja obstoja firme.

Na vprašanje, kako so takšni lastniki sploh še lahko vpisani v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, je več možnih odgovorov, npr. za fizične osebe: —— dedovanje po pokojnem lastniku na pristojnem sodišču ni bilo uvedeno ali izvedeno, —— dedovanje po pokojnem lastniku je bilo izvedeno, a so bile pri dedovanju izpuščene nekatere nepremičnine, —— dedovanje je bilo izvedeno za vse nepremičnine, a so bile nekatere pomotoma izpuščene iz sklepa o dedovanju, —— dedovanje je bilo izvedeno za vse nepremičnine, sklep o dedovanju je bil pravilen, a pomotoma ni bil poslan zemljiški knjigi ali pa v zemljiški knjigi ni bil v celoti ali pravilno izveden, ipd.

Enak nabor možnih odgovorov je tudi pri lastnikih nepremičnin, pravnih osebah, ki so prenehale obstajati, a njihovi pravni nasledniki niso vpisani v zemljiško knjigo. K temu je treba prišteti še možnost napak pri prevzemanju podatkov zemljiške knjige v geodetske evidence, a tovrstne napake so enostavno rešljive z uskladitvijo lastniških podatkov geodetskih evidenc s podatki zemljiške knjige.

Lastniki tipa »Janez Novak, Amerika«, o katerih nihče več ne ve, kdo so in kje so in ali so sploh še živi, pomenijo dodaten težak kavelj pomanjkljivih lastniških podatkov, ki po desetletjih pomanjkljivih vpisov prav tako zahteva rešitev. Tudi državni in občinski upravljavci morajo na področjih pravilnosti zemljiškoknjižnih vpisov lastništva in urejanja vpisov upravljavskih pravic v geodetske evidence še ogromno postoriti.

Kako se naj država, geodeti in druge službe snamemo s tega kavlja množice pokojnih in neznanih lastnikov? Zemljiška knjiga zahteva, da za to poskrbi lastnik sam ali njegovi pravni nasledniki, kar v praksi pogosto in iz različnih razlogov predstavlja nerešljive probleme. Razumno ravnanje bi moralo vključevati javni razglas v vseh zvrsteh medijev, na oglasnih deskah državnih organov in občin, na spletnih portalih državne uprave, na vseh veleposlaništvih Slovenije po svetu, v katerem bi država pozvala upravičence do lastništva nepremičnin v lasti pokojnih fizičnih oseb ali ukinjenih pravnih oseb ter lastnikov z nepopolnimi podatki, da svojo upravičenost do lastništva v določenem časovnem roku (npr. eno leto) z verodostojnimi listinami in dokazili priglasijo pri zemljiški knjigi z vložitvijo zemljiškoknjižnih predlogov. Za nepremičnine, za katere v tem roku predlog vpisa pravilnega dejanskega lastništva s popolnimi lastniškimi podatki v zemljiški knjigi ne bi bil vložen, bi moral biti sprejet zakon, da preidejo v upravljanje pristojnih občin, po preteku določenega obdobja (npr. deset let) pa tudi v last pristojnih občin. Vse nepremičnine v državi bi tako pridobile pravega in znanega lastnika, ki bi s tem prevzel tudi vse pravice, omejitve in obveznosti, povezane s temi nepremičninami.

| 96 |

Zbornik_PGD_2015.indd 96

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:48

2.5.1 Poštni podkavelj Geodetska uprava lastnikom nepremičnin, ki živijo na znanem naslovu v tujini, bodisi tujim ali našim državljanom, in so stranke v geodetskih postopkih, v skladu z zakonskimi določili pošilja dokumente postopka (npr. poziv, odločbo, sklep) s pošiljkami, ki od naslovne pošte v tujini zahtevajo osebno vročitev stranki in vrnitev poštne vročilnice pošiljatelju. Nekatere države takih storitev ne poznajo, nekatere države so jih ukinile, vse redkejše pa so države, iz katerih se vročilnice sploh še vrnejo na geodetsko upravo. V primerih, ko geodetska uprava vročilnice iz tujine ne prejme, se pojavi kavelj 22. Za vročeno pošiljko pričakujemo vrnjeno vročilnico, ki pa je ne moremo prejeti, ker pošta v naslovni državi takega vročanja ne pozna ali pa ga ne izvaja več. S kavlja se glede te problematike lahko snamemo le z zakonsko uvedbo navadnega pošiljanja vseh pošiljk v geodetskih postopkih in s predpisanimi rokovnimi pravili fikcije vročitve pošiljke na znane naslove v Sloveniji in tujini.

2.6 Abrahamov kavelj

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Za konec povejmo nekaj besed še na temo starosti uslužbencev geodetske uprave in dolžine delovne dobe teh uslužbencev. Na sliki 6 je za ponazoritev predstavljen primer starostne strukture uslužbencev Območne geodetske uprave (OGU) Murska Sobota, razporejene v stolpce diagrama po petletnih obdobjih starosti. V začetku pomladi 2015 je povprečna starost vseh uslužbencev že dosegla okroglih 50 let! V levi polovici diagrama je skoraj popolna praznina, desna polovica diagrama pa je najbolj zapolnjena pri najstarejših uslužbencih. Iz dvajsetletne praznine v levi polovici diagrama je torej razvidno popolno pomanjkanje mladega in mlajšega kadra, kar je predvsem posledica dolgoletne državne politike nenadomeščanja upokojenih državnih uslužbencev in krčenja števila zaposlenih na geodetski upravi. Povprečna višina delovne dobe uslužbencev je tako že tik pod 30 let. Slika je verjetno precej podobna tudi po drugih območnih geodetskih upravah. »Sahara« v levi polovici diagrama in »Manhattan« v desni polovici diagrama sta dovolj zgovorna in jasna, da ne potrebujeta dodatnih pojasnil in ne dopuščata nobenega dvoma v to, da je nujno takojšnje ukrepanje pristojnega ministrstva za redno zaposlitev večjega števila mlajših geodetov in geodetk na Območni geodetski upravi Murska Sobota in drugih območnih geodetskih upravah. Brez obsežne pomladitve in v razmerah stalne preobremenjenosti ter obsežne izpostavljenosti službe in uslužbencev v odmevnih državnih projektih geodetska služba zelo kmalu svojih obsežnih nalog, pomembnih za državo in celotno družbo, enostavno ne bo več zmogla. Uravnoteženost medsebojnega učinkovanja stalnega prenosa znanja in izkušenj s starejše na mlajšo generacijo po eni strani ter mladostne energije, elana in tehnološke usposobljenosti mladih po drugi strani so ključni za uspeh vsake organizacije. Še posebej pa to velja za geodetsko službo z neprekinjeno večstoletno tradicijo ter bogato znanstveno in strokovno zgodovino. Zato mora v danih kritičnih razmerah temeljita pomladitev geodetske službe postati ena od temeljnih strateških zahtev za njen kakovosten in učinkovit bodoči razvoj!

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 97

| 97 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Slika 6: Prikaz starostne strukture uslužbencev Območne geodetske uprave Murska Sobota, stanje konec leta 2014 (vir: Kadrovski podatki OGU Murska Sobota).

3 Zaključki V prispevku predstavljeni primeri nazorno kažejo, kako pomembno je spoštovanje hierarhije in kakovosti geoprostorskih podatkov. Kakovostne in natančne evidence zemljiške knjige in zemljiškega katastra neposredno pripomorejo k doseganju osnovnega cilja geodetske službe: kakovostne evidence za kakovostno upravljanje zemljišč. Zemljiški kataster je v razvitem svetu znan in upoštevan kot temeljni sloj prostorske podatkovne infrastrukture. V Sloveniji pa že desetletja ne spoštujemo v potrebni meri dejstva, da je kakovsten zemljiški kataster pomemben pogoj in instrument prostorskega, gospodarskega, kmetijskega in splošnega družbenega razvoja. Razmere se bistveno niso spremenile niti po pred leti sprejetem Zakonu o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI, 2010).

Iz vsebine tega prispevka je razvidno, da je večina kavljev dejansko nepotrebnih. Če jih ugotovimo pri delu, pa naj bo to v kateri koli službi, je treba hitro ugotoviti razloge zanje ter jih trajno in temeljito odpraviti. Pogosto ali celo praviloma je za to treba pogledati tudi preko »plota« posamezne službe in/ali njenih evidenc in z medsebojnim sodelovanjem poiskati pravilne in učinkovite ukrepe za kakovostne evidence. Tega sodelovanja nam na področju geoprostorskih evidenc krepko manjka – in to je pravzaprav naš največji kavelj 22. Ta pri| 98 |

Zbornik_PGD_2015.indd 98

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

spevek je skromen poizkus v smeri, da bi potrebno medsebojno sodelovanje in razumevanje v bodoče razvili vsaj do te mere, da ne bodo nastajali novi kavlji 22 in da se starih kavljev 22 čim prej znebimo.

Sodobne tehnologije so nam pri prostorskem upravljanju lahko v veliko pomoč, a nesporno dejstvo je, da ne morejo nadomestiti osnovnega primanjkljaja celovite vsebinske in hierarhično skladne obravnave prostora in vseh njegovih virov. Nenadomestljiva izvirna dolžnost in odgovornost vseh aktivnih dejavnikov sistema prostorskega upravljanja je, da se mu z vsem svojim znanjem in aktivnim delom posvetimo, ampak ne zaprti za sodelovanje in omejeni v razmišljanju zgolj v svoje ozko sektorsko področje delovanja, temveč celovito in medsebojno usklajeno ter s stalnim kritičnim razmislekom o svoji znanstveni, strokovni in etični odgovornosti do celotne družbe. Le s takim pristopom in ob racionalni izrabi javnofinančnih sredstev bomo strokovnjaki upravičili svojo družbeno vlogo in začeli zagotavljati kakovostne, celovite in medsebojno usklajene evidence za kakovosten sistem prostorskega upravljanja (Triglav, 2010) in sodobno prostorsko usposobljeno družbo.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Literatura in viri: Berk, S., Komadina, Ž., Triglav, J. (2011). Analiza skladnosti D48/GK- in D96/ TM-koordinat zemljiškokatastrskih točk v Pomurju. Geodetski vestnik, 55 (2), 269–283. http://www.geodetski-vestnik.com/55/2/gv55-2_269283.pdf, pridobljeno 15. 2. 2015.

Heller, J. (1961). Catch-22. New York: Simon & Schuster, 453 p.

Heller, J. (1977). Kavelj 22. Zbirka Levstikov hram. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2 zv. (268 in 317 str.).

Modern Library (2015). Modern Library. 100 Best Novels. http://www. modernlibrary.com/top-100/100-best-novels/, pridobljeno 15. 2. 2015.

Richtlinie Flächenberechnung (2014). Ergänzende Regelungen zur Liegenschaftsdatenerhebungsanweisung (LEA) vom 27. August 2014, Stand: 01. November 2014, Hessische Verwaltung für Bodenmanagement und Geoinformation.

RKG-GERK (2015). http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, pridobljeno 15. 2. 2015.

Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52 (4), 795–811. http://www.geodetski-vestnik.com/52/4/gv52-4_795-811.pdf, pridobljeno 24. 2. 2015.

Triglav, J. (2010). Kakovostni prostorski podatki kot podlaga za razvoj podeželja = Quality Spatial Data as a Basis for Rural Development. V: A. Zavodnik Lamovšek, A. Fikfak in A. Barbič (ur.), Podeželje na preizkušnji: Jubilejna monografija ob upokojitvi izr. prof. dr. Antona Prosena. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 187–195.

Williamson, I., Enemark, S., Wallace, J., Rajabifard, A. (2010). Land Administration Systems for Sustainable Development. Redlands, CA: ESRI Press, 487 str.

ZEN (2006). Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Uradni list RS, št.

47/2006.

ZIPI (2010). Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI). Uradni list RS, št. 8/2010.

ZKZ-UPB2 (2011). Zakon o kmetijskih zemljiščih – uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2). Uradni list RS, št. 71/2011.

ZNP (1986). Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 77/08 – ZDZdr. ZON-UPB2 (2004). Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo). Uradni list RS, št. 96/04.

Triglav J. (2015). Kavelj 22, geodeti in geoprostorski podatki. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija,Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 87-99. dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod.

Območna geodetska uprava Murska Sobota Slomškova ulica 19, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 99

| 99 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Delovanje geodetske Functions of the službe v samostojni public surveying Sloveniji service in the independent Slovenia Roman Novšak, Andrej Mesner, Matej Kovačič

UDK: 528:338.465(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK Namen prispevka je predstaviti delovanje geodetske službe v povezavi z geodetsko dejavnostjo v času po osamosvojitvi Slovenije. Predstavljene so temeljne dejavnosti, dosežki, mejniki ter pomembni podatki o geodetski službi in zasebnem sektorju.

Obravnavani so predvsem Geodetska uprava RS, zasebni sektor in Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev ter Matična sekcija geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije.

KLJUČNE BESEDE geodetska služba, geodetska dejavnost, Geodetska uprava RS, zasebni sektor, pooblaščeni inženir geodezije, Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev, Matična sekcija geodetov, Inženirska zbornica Slovenije

| 100 |

Zbornik_PGD_2015.indd 100

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT The purpose of this paper is to present the function of surveying services in connection with the surveying profession in the period after the independence of Slovenia. Important activities, achievements, milestones and information about the surveying services and the private sector are presented.

Moreover, the Surveying and Mapping Authority, the private sector and the Economic Interest Association of Geodetic Service Providers, and the Section of Surveyors in the Slovenian Chamber of Engineers are discussed.

KEY WORDS surveying service, surveying profession, Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, private sector, licenced surveyor, Economic Interest Association of Geodetic Service Providers, Section of Surveyors, Slovenian Chamber of Engineers

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

1 Uvod Termin geodetska služba je opredeljen v Zakonu o geodetski dejavnosti iz leta 2010. Geodetska služba je del geodetske dejavnosti, ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Zakon jo opredeljuje kot državno in lokalno, pri čemer organiziranost in financiranje lokalne geodetske službe prepušča občinam. Geodetska služba je skozi zgodovino vedno opravljala pomembne naloge, ki so bile v interesu države, občin in občanov, ter skrbela za najpomembnejše prostorske podatke v državi in je bila kot taka nosilec razvoja prostorskih podatkov.

Osamosvojitev Slovenije je prinesla korenite spremembe družbenoekonomskega sistema, ki so vplivale tudi na organiziranost celotne geodetske dejavnosti in geodetske službe. V tem obdobju so se začela ustanavljati nova geodetska podjetja, nekdanji državni geodetski zavodi so se privatizirali ali šli v stečaj, celotna geodetska dejavnost se je preoblikovala. Geodezija je iskala svoj prostor v novi državi. Pomemben dejavnik sprememb je bilo tudi preoblikovanje občinskih geodetskih uprav kot sestavni del državne geodetske uprave, vključno s spremenjenim načinom državnega financiranja novih evidenc in vzdrževanjem obstoječih.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Geodetska služba zagotovo pomembno vpliva na razvoj celotne geodetske dejavnosti. V tem članku želimo predstaviti delovanje geodetske službe, zasebnih podjetij in pooblaščenih inženirjev geodezije v obdobju po osamosvojitvi Slovenije.

2 Geodetska služba na državni in lokalni ravni Geodetska služba je bila v obdobju osamosvajanja Slovenije razdeljena na občinsko raven (občinske geodetske uprave) in državno raven (Republiška geodetska uprava). Organizacijsko je bila izvedbena raven geodetske službe blizu delovanju takratnih občin, ki jih je bilo v tistem času (le) 60 in so bile kot take usposobljene za opravljanje večine nalog s področja lokalne uprave. V letih od 1991 do 1995 smo na področju geodezije iskali odgovore na pomembno vprašanje, kam v novem družbenem okolju postaviti geodezijo. Delni odgovor je bil podan leta 1995, ko so se občinske geodetske uprave združile z Republiško geodetsko upravo. V okviru reorganizacije so bile glasne tudi razprave o številu novo nastajajočih območnih geodetskih uprav, pri čemer so bili na mizi različni argumenti za 6 do 12 območnih uprav. Na koncu je bila izbrana različica z 12 območnimi upravami in 36 izpostavami, ki so se kasneje preimenovale v geodetske pisarne. Reorganizacija geodetske službe je bila izpeljana za reorganizacijo davčne uprave in vzporedno z reorganizacijo zemljiške knjige na Vrhovnem sodišču in vzpostavitvijo upravnih enot. Vsaka sprememba ima svoje pozitivne in svoje negativne plati. Med pozitivne spremembe uvrščamo lažje usklajevanje med geodetskimi pisarnami, boljše pogoje za poenotenje dela in standardizacijo ter s tem boljše temelje za vzpostavljanje Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 101

| 101 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

centralnih nepremičninskih evidenc. Med negativne prištevamo počasno odtujevanje geodetskih pisarn od delovanja prostorske politike v občinah in regijah.

Po združitvi občinskih geodetskih uprav z Republiško geodetsko upravo je bilo na novo organizirani Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju GU RS) 619 zaposlenih.

Obdobje po osamosvojitvi je bilo za geodetsko službo pomembno tudi zaradi nacionalnih interesov. V ta sklop zagotovo sodi državna meja, za katero se je v tem obdobju začela vzpostavljati evidenca, razumljivo brez kakršnega koli sodelovanja z Beogradom, vendar z dobrim sodelovanjem s sosednjimi državami. Drugo pomembno področje je bila kartografija, ki je bila v Jugoslaviji pod okriljem Vojnogeografskega inštituta iz Beograda. Slovenija je morala pokazati vso iznajdljivost, da je z nakupom pridobila karte merila 1 : 25.000. V tem obdobju velja omeniti še nastavitev evidence elaboratov v enotni podatkovni bazi, ki je zagotavljala pregled nad izvedenimi elaborati v preteklosti.

Sledilo je obdobje vzpostavljanja nepremičninskih evidenc v digitalnem svetu geografskih informacijskih sistemov v obdobju od 1996 do 2005. Z organizacijskega vidika je bilo to obdobje, ko so se razmere za delo v večini geodetskih pisarn izboljšale z novimi prostori in opremo. Zaradi organizacijskega preoblikovanja so nekatere nekdanje občinske geodetske uprave izgubljale vpliv in pomen na občinski oz. medobčinski ravni. Zaradi poenotenja dela tudi z enotnimi informacijskimi rešitvami je večina pisarn dobila višji standard podpore, nekatere, ki so bile napredne, pa so nekoliko nazadovale. Omeniti velja, da se je vzporedno z reorganizacijo geodetske službe odpiralo tudi veliko geodetskih podjetij, in sicer s prehodom kadra iz geodetske službe v zasebna podjetja. Tudi zato so imele geodetske pisarne velike zaostanke, ki so jih zmanjševale s predajanjem dela geodetskim podjetjem, proti plačilu. To je bilo obdobje, ko zakonodajni okvir delovanja geodetske dejavnosti še ni bil opredeljen, zaradi česar je bilo v odnosu med državno geodetsko službo in geodetskimi podjetji veliko nedorečenega. V tem obdobju sta bila izvedena tudi dva pomembna projekta, ONIX (projekt vzpostavljanja slovenske geoinformacijske infrastrukture) in Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki je bil financiran s kreditom Svetovne banke. V projektu Svetovne banke se je odvijala digitalizacija analognih katastrskih načrtov in vzpostavitev enotne programske rešitve za vzdrževanje zemljiškega katastra. Na drugi strani se je vzpostavljala baza katastra stavb z zajemom vseh stavb v Sloveniji. Usmeritev GU RS je bila predvsem v nepremičninske evidence, začele pa so se tudi aktivnosti za množično vrednotenje nepremičnin. Kot zanimivost omenimo, da je bila leta 2002 vzpostavljena katastrska občina Morje.

Obdobje 2006 do 2010 sta zaznamovala sprejem novega Zakona o evidentiranju nepremičnin (2006) ter popis nepremičnin kot osnova za vzpostavitev večnamenske zbirke podatkov – Registra nepremičnin. Pomembni koraki so bili narejeni tudi na področju vrednotenja nepremičnin in leta 2010 je bilo izvedeno prvo obveščanje o poizkusnem izračunu vrednosti nepremičnin. V tem obdobju je operativno začelo delovati omrežje permanentnih

| 102 |

Zbornik_PGD_2015.indd 102

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

GNSS-postaj SIGNAL, ki je bilo osnova za začetek uporabe novega koordinatnega sistema D96/TM, v pogovornem jeziku pogosto imenovanega ETRS, tudi v katastrih. Po mnogih letih neurejenega področja evidentiranja gospodarske javne infrastrukture je bil na državni ravni vzpostavljen Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Gospodarska kriza je povzročila zastoj v razvoju tako zaradi nenehnega zmanjševanja zaposlenih (pravilo naravnega zmanjševanja zaposlenih za 1 % na leto) kot tudi zaradi zmanjševanja sredstev, namenjenih razvojnim projektom.

Obdobje od 2011 do 2015 je zaznamovala javna objava posplošene tržne vrednosti vseh nepremičnin v Sloveniji ter obveščanja lastnikov o njihovih nepremičninah. Vrednost nepremičnine je postala pomemben podatek v nekaterih postopkih, s čimer ta ni bila vezana le na uvedbo davka na nepremičnine. Poizkus uvedbe davka na nepremičnine v letu 2014 ni bil uspešen, saj je Ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki je bil v prvi vrsti naravnan k polnjenju proračunske luknje. Tudi zaradi poizkusa uvedbe davka se je pospešil proces povezovanja geodetskih evidenc z drugimi evidencami in institucijami. Geodetske evidence se tako tesno povezujejo s Centralnim registrom prebivalstva, Poslovnim registrom Slovenije, Zemljiško knjigo, dejansko rabo, ki jo vodi kmetijstvo, ter namensko rabo zemljišč, ki jo vodijo občine.

GU RS je povezana tudi s Finančno upravo RS, predvsem na področju katastrskega dohodka in različnih oblik davka na nepremičnine (npr. davek na nepremičnine večje vrednosti). Zadnje obdobje pa je zaznamovalo tudi večje število postopkov komasacij predvsem na kmetijskih zemljiščih, kjer geodetska služba in njeni posamezniki igrajo pomembno vlogo.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

V obdobju po osamosvojitvi se je redno izvajalo ciklično aerosnemanje in izdelava digitalnega ortofota. Izdelek je uporaben v številnih procesih in danes si GIS-pregledovalnika brez podlage ortofoto ne znamo več predstavljati. Še ena izmed zelo razširjenih evidenc je Register prostorskih enot in najširše uporabljeni podatki hišnih številk, brez katerih si ne moremo predstavljati številnih procesov tako v javni upravi, na pošti kot tudi pri drugih večjih podjetjih. Lahko ugotovimo, da velika večina procesov v življenju nosi vsaj kakšen prostorski podatek, ki je v pristojnosti geodetske službe.

Po organizacijski plati ugotovimo, da je bilo na GU RS leta 2000 zaposlenih 576 ljudi, leta 2010 538 in danes 482. Število zaposlenih se podobno kot v drugih državnih organih počasi, a vztrajno zmanjšuje, povprečna starost zaposlenih pa se nenehno dviguje. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih se obseg del ne zmanjšuje, temveč se ob večjih projektih, povezanih z nepremičninami, celo bistveno poveča.

Geodetska služba na lokalni ravni se je delno razvila le v redkih mestnih občinah, kjer imajo oddelke za prostorske informacije, ki izvajajo del nalog lokalne geodetske službe. Sistemsko pa se geodetska služba na lokalni ravni ni razvila, čeprav vedno znova spoznavamo, da potrebe zanjo na lokalni ravni obstajajo. Delno lahko vzroke za nastalo situacijo iščemo v veliki Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 103

| 103 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

razdrobljenosti slovenskih občin in v nevzpostavljenosti regionalne ravni vodenja in odločanja.

Vrzel potreb na lokalni ravni zapolnjujejo posamezni zunanji izvajalci, ki izvajajo storitve za občine, vse bolj pa spoznavamo, da določene pomembne funkcije sploh niso pokrite, zaradi česar se pogosto dela precejšnja škoda.

3 Razvoj in združevanje podjetij Takoj po osamosvojitvi Slovenije je tudi v geodetski stroki prišlo do hitrega razmaha podjetništva. Prvo zasebno geodetsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno v tem obdobju, leta 1990, je bilo podjetje PARS d.o.o. iz Idrije. V tem obdobju so se lastninsko preoblikovali geodetski zavodi, ki so bili prej v družbeni lasti, ustanovila so se tudi številna druga geodetska podjetja. Že v tem obdobju so bile podane prve pobude glede nujnosti povezovanja in skupnega nastopanja. Tako je bila leta 1993 ustanovljena iniciativna skupina, ki je predstavila množico problemov in neurejenih zadev na področju geodetske dejavnosti in si zadala cilj, da se ustanovi geodetska zbornica.

Zaradi neurejene zakonodaje, nelojalne konkurence, dumpinških cen in podobnih težav so sklenili, da je treba organizirati »zaščitno telo«, ki bo delovalo izključno v interesu izvajalcev v geodeziji in bo določilo pravila obnašanja na trgu. Tako je v letu 1996 53 geodetskih podjetij ustanovilo Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev (v nadaljevanju: GIZ GI). Osnovni cilji so bili združevanje geodetov v inženirsko zbornico, sodelovanje z GU RS pri pripravi geodetske zakonodaje in izobraževanje članov. Ko je bila leta 2000 sprejeta nova zakonodaja na področju geodezije (Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, 2000) in Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD, 2000)) in je bila pri Inženirski zbornici Slovenije ustanovljena še Matična sekcija geodetov, so bili glavni cilji prvega obdobja delovanja združenja že doseženi.

Leta 2001 je bilo registriranih 151 geodetskih podjetij, od tega jih je bilo v združenje vključenih 72. V nadaljnjih letih delovanja GIZ GI se je izoblikoval grozd geodetskih podjetij, znotraj katerega so se izvajali različni razvojni projekti, ki so bili sofinancirani tudi s strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Poslovno-razvojni vidik, ki je pozitivno vplival na vse člane, je bil v tem obdobju zelo močan in podjetja v združenju so se uveljavljala tako na domačem kot na tujem trgu.

Konec leta 2002 je bilo v zasebnem sektorju zaposlenih skoraj 800 geodetov, 430 v večjih geodetskih podjetjih (zavodih) in 350 v manjših geodetskih podjetjih in drugih dejavnostih (gozdarstvo itn.). V naslednjih letih so bile razmere v geodeziji dobre. Razvijale so se nove tehnologije, geodetska podjetja so imela veliko dela in so za opravljene storitve prejemala solidno plačilo. Zaradi novih zahtev evropskega pravnega reda in vzporednih reform visokega šolstva (stopenjski študij) se je morala zakonodaja, ki ureja geodetsko dejavnost in javno

| 104 |

Zbornik_PGD_2015.indd 104

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

geodetsko službo, spremeniti. Leta 2010 je bil sprejet spremenjeni Zakon o geodetski dejavnosti (ZGeod-1, 2010), ki je vnesel manjše spremembe pri opredelitvi značilnosti geodetske dejavnosti in pogojev za njeno opravljanje.

Vpliv gospodarske krize po letu 2010 je povzročil zmanjšanje obsega del, povečanje neplačevanja opravljenih storitev in posledično zapiranje večjih geodetskih podjetij in odpiranje manjših – s. p.-jev. Pričel se je trend drobljenja podjetij, ki še vedno traja. V letu 2010 je bilo delujočih 281 zasebnih geodetskih podjetij, ki so zaposlovala kar 899 oseb. Žalostno dejstvo je, da od tedaj število geodetskih podjetij narašča (drobljenje podjetij), a se število zaposlenih v njih zmanjšuje. V tem času je prenehal delovati tudi Geodetski zavod Slovenije, ki se je iz težkega položaja poskušal rešiti, a mu žal ni uspelo. Edini zavod, ki že vsa leta uspešno krmili v vodah gospodarske krize, je Geodetski zavod Celje, ki bo letos praznoval 60-letnico obstoja in je podjetje z najdaljšo tradicijo na področju geodetske dejavnosti v Sloveniji. Leto 2010 je prineslo spremembe tudi v GIZ GI, saj so zaradi pritiskov krize in nezmožnosti plačevanja članarine člani začeli izstopati iz združenja, vendar je bilo do tedaj še vedno vključenih 93 geodetskih podjetij. Od ustanovitve do danes se je v združenje vključilo že 109 geodetskih podjetij. Nekaj se jih je z leti tudi izpisalo, tako da danes združenje šteje 86 večjih in manjših geodetskih podjetij v Sloveniji. V letu 2014 je bilo pri nas v panogi geofizikalnih meritev in kartiranja (M 71.121) delujočih 323 podjetij (d. o. o., s. p., d. d.), ki zaposlujejo 683 oseb (geodetov in drugih). Cilj združenja je še vedno vsem svojim članom zagotavljati pogoje za uspešno poslovanje na področju geodezije in sorodnih področjih dela, s povezovanjem teh področij, za lažje doseganje skupnih ciljev – predvsem čim bolje preživeti krizo in iz nje izstopiti še močnejši.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

4 Matična sekcija geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije V novembru leta 1996 je bil sprejet nov Zakon o graditvi objektov, ki je podal formalne pogoje za ustanovitev Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS). Še v istem mesecu so izvedli ustanovna zbora zbornice (arhitektov in gradbenikov) ter spomladi leta 1997 objavili prvi statut zbornice. Istega leta so bili izvedeni še ustanovni zbori sekcije arhitektov, gradbenikov, strojnikov, elektroinženirjev in tehnologov. 17. 3. 1997 je bila prva skupščina zbornice, na kateri so bili izvoljeni organi zbornice, in zbornica je lahko začela delovati.

Z ustanovitvijo in delovanjem IZS so bile postavljene strokovne osnove za združevanje vseh strok, ki sodelujejo pri gradnji objektov. To dejstvo je vplivalo na pripravo geodetske zakonodaje in v začetku leta 2000 je bil sprejet Zakon o geodetski dejavnosti, ki je podal zakonsko podlago, da se zaradi zagotavljanja strokovnosti, varovanja javnega interesa in interesa tretjih oseb geodeti združujejo v IZS. 7. 11. 2000 je bil sklican ustanovni zbor Matične sekcije geodetov, kjer je bilo izvoljenih 11 članov upravnega odbora, ki so bili zadolženi za vodenje sekcije, pet članov strokovnega sveta, predsednik in podpredsednik sekcije. Vzpostavili so Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 105

| 105 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

imenik geodetov, kamor je bilo v prvem letu vpisanih 121 geodetov (pooblaščenih inženirjev), in imenik geodetskih podjetij, ki je vseboval 84 geodetskih podjetij. V prvih letih delovanja so bile aktivnosti sekcije usmerjene predvsem k vzpostavitvi pogojev za delovanje, ustanovljeni so bili vsi organi in komisije ter sprejeti podzakonski akti. Veliko aktivnosti je bilo na področju ustvarjanja čim boljših pogojev za delovanje geodetskih podjetij (oblikovanje Pravilnika o minimalnih tarifah, urejanje zavarovanja odgovornosti, organizacija izobraževanj). Takoj v prvem letu sta bila pripravljena program in vsebina strokovnih izpitov in v letu 2001 so prvi štirje kandidati že opravljali izpit iz geodetske stroke. Veliko je bilo narejenega tudi na vzpostavitvi sistema, ki omogoča stalno in pravočasno obveščanje članov (dopolnjen imenik z elektronskimi naslovi, vzpostavitev geodetskega foruma).

Konec leta 2002 je bil sprejet nov Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ki je začel veljati 1. 1. 2003. Zakon je podal podlago za ustanovitev samostojne Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), sekcija geodetov pa je ostala znotraj IZS. Zakon je ukinil obvezno članstvo podjetij v imenik projektivnih in geodetskih podjetij ter s tem odpravil administrativne ovire za podjetništvo, vendar s tem tudi zmanjšal nadzor nad njihovim delovanjem.

V letu 2004 je bil pripravljen in sprejet Pravilnik o geodetskem načrtu, ki je predvideval tudi pripravo topografskega ključa, ki je bila zaupana matični sekciji. V ta namen je bila ustanovljena posebna skupina za pripravo topografskega ključa, ki ga je v avgustu 2004 izdala v tiskani in digitalni obliki. Intenzivno se je začela zbiranja pobud, analiza in priprava konkretnih sprememb obstoječega Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZENDMPE).

V juniju 2006 je bil sprejet nov Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). V teh letih je veliko aktivnosti potekalo skupaj z GIZ GI, predvsem pri pripravi podzakonskih aktov in uvajanju novega koordinatnega sistema v zemljiškem katastru. Namesto neuspešne uveljavitve tarifnega pravilnika je bil na podlagi ZEN sprejet Priporočen cenik geodetskih storitev. V ta namen je bil izdelan tudi računalniški program za izračun cene geodetskih storitev.

Leta 2009 so na volilni skupščini IZS izvolili nove člane v organe sekcije in novo vodstvo.

Matična sekcija je postala polnopravna članica evropskega združenja pooblaščenih geodetov (CLGE). Zaradi uskladitve predpisov z direktivami EU so se na IZS aktivno vključili v pripravo novega Zakona o geodetski dejavnosti. Z njegovim sprejetjem je zbornica pridobila nova pooblastila za izvajanje obveznega izobraževanja, vodenje imenika geodetov z geodetsko izkaznico in izvajanje posebnega strokovnega izpita za pridobitev geodetske izkaznice oz. izvajanje nekaterih geodetskih storitev po ZEN. Ena od bistvenih nalog sekcije geodetov, namreč da mora skrbeti za ozaveščanje in informiranje svojih članov, je privedla do sklepa, da je bil v letu 2011 skupaj z GIZ GI izdelan geodetski portal GEOblog. V dobrih treh letih je portal presegel začetna pričakovanja in

| 106 |

Zbornik_PGD_2015.indd 106

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

poleg primarne naloge bistveno pripomogel k dobri praksi, poenotenju geodetskih storitev in s svojo vsebino prispeval tudi k dodatnemu gradivu za strokovne izpite.

Z ustanovijo sekcije geodetov v okviru IZS je bil izpolnjen zastavljeni cilj GIZ GI po geodetski zbornici. Kljub manjši avtonomnosti pa ji način delovanja IZS (enakopravnost strok) omogoča, da izpolnjuje svoje poslanstvo. Zbornica z več kot 6000 pooblaščenimi inženirji ji omogoča celo večjo prepoznavnost in moč pri vplivanju na spremembe. Danes je v IZS registriranih 366 pooblaščenih inženirjev geodezije in 641 imetnikov geodetske izkaznice.

5 Zaključek Geodetska služba in z njo geodetska dejavnost se mora razvijati in spreminjati skupaj z družbenimi spremembami. Letos mineva 20 let od reorganizacije občinskih geodetskih uprav.

V tem času so bile vzpostavljene vse ključne nepremičninske evidence in nepremičnine so dobile tudi svojo vrednost. Čas gospodarske krize kliče po tem, da z nepremičninami in prostorom ravnamo gospodarno. Morda ni naključje, da tudi druge stroke na področju prostora opozarjajo, da nekateri podsistemi na področju prostorskega načrtovanja in varovanja okolja ne delujejo dobro in da kličejo po spremembah. Glede na razmere je morda danes spet pravi čas za razmislek, kako geodetsko službo organizirati v prihodnjem obdobju.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Zagotovo nas čaka še veliko dela na področju kakovosti, ki se je z drobljenjem geodetskih podjetij in gospodarsko krizo gotovo poslabšala. Zagotavljanje visoke kakovosti naših izdelkov je naloga vseh akterjev na področju geodetske dejavnosti, pri čemer bi morala geodetska služba v prihodnje odigrati pomembnejšo vlogo. Tudi to lahko geodetom v prihodnje zagotovi večji ugled v družbi, ki je še kako pomemben za uspešno delo. Če želimo premikati zidove, moramo sodelovati in s konstruktivnimi razpravami najti skupne rešitve, ki jih bomo znali zagovarjati pred družbo in politiko. Večkrat smo že dokazali, da znamo in zmoremo sodelovati, kar nam daje upanje za svetlejšo prihodnost.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 107

| 107 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Literatura in viri: GIZ GI. (2014). Ekonomska analiza 2014.

Naprudnik, M. (2004). Geodezija v Sloveniji v obdobju 1945–2000 (6. del).

Geodetski vestnik, 48 (1), 54–64.

Naprudnik, M. (2003). Kaj bomo merili čez nekaj let? Geodetski vestnik, 47 (1), 144–149.

Mlinar, A. (2014). Analiza organizacije geodetske dejavnosti v izbranih državah. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo (samozaložba A. Mlinar), 86 str.

ZEN. Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47/2006, 5029–5056.

ZENDMPE. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Uradni list RS št. 52/2000, 6921–6936.

ZGeod. Zakon o geodetski dejavnosti. Uradni list RS št. 8/2000, 949–955.

ZGeod-1. Zakon o geodetski dejavnosti. Uradni list RS št. 77/2010, 11281–11291.

Novšak R., Mesner A., Kovačič M. (2015). Delovanje geodetske službe v samostojni Sloveniji. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 100-108.

Roman Novšak, univ. dipl. inž. geod.

Območna geodetska uprava Sevnica Trg svobode 9, SI-8290 Sevnica e-naslov: roman.novsak@gov.si Andrej Mesner, univ. dipl. inž. geod.

Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: andrej.mesner@igea.si

| 108 |

Zbornik_PGD_2015.indd 108

Matej Kovačič, univ. dipl. inž. geod.

Inženirska zbornica Slovenije Jarška cesta 10b, SI-1000 Ljubljana e-naslov: matej.kovacic@gz-ce.si

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

Priložnosti in izzivi Opportunities and javne geodetske službe challenges of the v Sloveniji public surveying service in Slovenia Anka Lisec, Bojan Stopar, Mojca Kosmatin Fras, Marjan Čeh, Tomaž Petek

UDK: 528:338.465(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.09

IZVLEČEK V preteklem desetletju se je na mednarodni ravni kot tudi pogosto na nacionalnih ravneh okrepilo zavedanje o strateški vlogi prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije.

Delovanje tako pomembnega segmenta javne uprave, kot je geodetska služba z zagotavljanjem kakovostne prostorske podatkovne infrastrukture in sistema zemljiške administracije, zahteva jasno poslanstvo in vizijo. Namen prispevka je predstaviti dejavnosti na področju oblikovanja predloga strategije državne geodetske uprave v Republiki Sloveniji za obdobje 2015–2025, ki ga Geodetska uprava Republike Slovenije pripravlja v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. V okviru dosedanjih dejavnosti smo analizirali stanje in ureditev javne geodetske službe v izbranih evropskih državah. Pri analizi stanja in za namen oblikovanja vizije in strateških ciljev javne (državne) geodetske službe v Sloveniji poskušamo preko delavnic, anketnih vprašalnikov in intervjujev k aktivnemu sodelovanju privabiti vse zaposlene na geodetski upravi, v prihodnje pa tudi zunanje uporabnike, »odjemalce«. Javna geodetska služba je v Sloveniji tesno povezana tudi z zasebnimi podjetji. Predvsem velja izpostaviti

Published Professional Conference Contribution

ABSTRACT Over the past decade, there has been a growing awareness regarding the strategic role of spatial data infrastructure (SDI) and the land administration system at the international level and often also at the national levels. Activities of public surveying and mapping services, which are among the essential parts of the public administration, require a clearly defined mission and vision. The main purpose of this paper is to introduce the current activities of the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia in cooperation with the Faculty of Civil and Geodetic Engineering at the University of Ljubljana aiming to elaborate the Strategy of the Surveying and Mapping Authority in the Republic of Slovenia for the period 2015–2025. In the framework of earlier activities, the current state of the public surveying services in Slovenia and in the selected European countries has been analysed.

For the purpose of defining the vision and strategic goals of the public (state) surveying and mapping service in Slovenia, the employees at the Surveying and Mapping Authorities are included as actively as possible in the recent activities through workshops, questionnaires and interviews; in the future, cooperation with “external costumers” is foreseen. In

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2014

Zbornik_PGD_2015.indd 109

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

| 109 |

2.4.2015 15:40:49

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution del geodetske dejavnosti, ki se nanaša na katastrske postopke in je močno reguliran, zato smo v nadaljevanju dejavnosti predvideli vključevanje širše strokovne javnosti.

KLJUČNE BESEDE prostorska podatkovna infrastruktura, zemljiška administracija, poslanstvo, vizija, strategija, geodetska uprava, Slovenija

Slovenia, the public surveying and mapping service is closely linked to private companies. The private– public partnership in the field of land cadastre is highlighted, where private surveying services are strictly regulated. For this reason, cooperation with the wider professional community is planned in the next phase.

KEY WORDS spatial data infrastructure, land administration, mission, vision, strategy, surveying and mapping authority, Slovenia

1 Uvod Razvoj novih tehnologij ter metod za zajem in obdelavo prostorskih podatkov, vzporedno s splošnim družbenim razvojem, je v preteklih desetletjih tako na mednarodni kot državni in lokalni ravni prinesel veliko izzivov na področju delovanja javne geodetske službe. Pri tem je treba izpostaviti, da se pomen in nujnost uradne prostorske podatkovne infrastrukture z zemljiško administracijo med drugim utemeljujeta z oceno, da se več kot 80 % naših odločitev neposredno ali posredno nanaša na prostor, lokacijo. Zemljišča in prostor nasploh so prepoznani kot največje bogastvo sleherne države; zemljišča so od nekdaj predstavljala ključno dobrino za človeka, saj predstavljajo prostor, kjer človek živi in deluje, so pomemben naravni vir, v tržnem gospodarstvu pa tudi pomemben vir kapitala (Larsson, 1991). Države se z izzivi na področju prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije soočajo na različne načine. Skupno večini razvitih držav je, da sta prostorska podatkovna infrastruktura in sistem zemljiške administracije med ključnimi javnimi infrastrukturami, kjer to široko področje pogosto sistematično pokriva ali vsaj koordinira javna geodetske služba. Prednosti celovitega pristopa so večplastne – od zagotavljanja kakovostnega geodetskega referenčnega sistema, kakovostnih uradnih podatkov o prostoru in nepremičninah, do razvoja človeških virov, optimizacije postopkov in porabe javnih finančnih virov v ta namen (Lisec et al., 2014).

Uspešen razvoj javne uprave izpostavlja kot eno od ključnih prioritet Slovenije tudi osnutek gradiva Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije iz decembra 2014 (Javna uprava, 2020), saj je od javne uprave pomembno odvisen razvoj države in družbene blaginje. Poglavit| 110 |

Zbornik_PGD_2015.indd 110

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:49

na naloga javne uprave je zagotavljati kakovostne, hitre, dostopne, jasne in enostavne storitve državljanom in gospodarstvu, ki jih uporabnikom nudijo prijazni, strokovni, odgovorni in motivirani javni uslužbenci z visokimi etičnimi standardi ter usmerjeni v rešitve. Državljani kot tudi poslovni subjekti namreč potrebujemo fleksibilno in odzivno javno upravo, ki bo delovala transparentno, strokovno, odgovorno ter skladno z načeli dobrega upravljanja (Javna uprava, 2020). Na nujnost prenove razvoja in posodobitve javne uprave, tudi javne geodetske službe, kažejo nizke uvrstitve Slovenije na različnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti.

Geodetska uprava RS je tako pred velikimi izzivi, s katerimi se bo lahko soočala veliko bolj sistematično in uspešno, če bodo jasno določeni njena vizija, poslanstvo in strateški cilji.

Leta 2006 je geodetska uprava začela z dejavnostmi na področju oblikovanja strateških ciljev svojega delovanja (Pečar et al., 2006), pripravljena so bila delovna gradiva, a strategija ni bila oblikovana in tako tudi ni zaživela v praksi. Namen dejavnosti, ki jih Geodetska uprava RS izvaja v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, je do konca septembra 2015 pripraviti zasnovo strategije javne (državne) geodetske službe v Sloveniji, to je strategijo Geodetske uprave RS. Prva faza dejavnosti je bila namenjena predvsem analizi obstoječega stanja, v drugi fazi pa se bo k sodelovanju povabilo širšo strokovno javnost, saj je delovanje javne geodetske službe močno prepleteno s številnimi subjekti v javni upravi in gospodarstvu.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

2 Metodologija Metodološki okvir za oblikovanje izhodišč za strategijo Geodetske uprave RS vključuje analizo okoliščin (vrednote Geodetske uprave RS, poslanstvo Geodetske uprave RS, dolgoročni trendi v razvoju stroke in silnice, srednjeročni scenariji zunanjih okoliščin, analiza zunanjih interesnih skupin in njihova pričakovanja, analiza primerljivih institucij, analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti), opredelitev temeljnih strateških dilem, opredelitev vizije Geodetske uprave RS, opredelitev temeljnih strateških tem in usmeritev, opredelitev strateških ciljev, zasnova strateškega plana in strateških projektov ter opredelitev kazalnikov uresničevanja ciljev (Lisec et al., 2014).

Pri oblikovanju izhodišč za strategijo Geodetske uprave RS smo izbrali metodološki pristop, ki temelji na tako imenovani »strateški matriki« (slika 1). Pri tem so strateške teme opredeljene kot elementi, ki se ponavljajo skozi vse elemente obravnavane organizacije (glej Rohm et al., 2013). Strateške teme imajo večrazsežnostni značaj in vključujejo verigo ciljev preko vseh štirih vidikov: —— —— —— ——

notranje kapacitete – kadri, notranji poslovni procesi, odjemalci – vrednost za uporabnike in deležnike ter skrbništvo in finance – skrb za javni interes.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 111

| 111 |

2.4.2015 15:40:49

VIZIJA REZULTATI

Kako ustvarjamo vrednost za naše uporabnike (odjemalce) in deležnike?

VIDIKI

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

4

FINANCE, SKRB ZA JAVNI INTERES

3

VREDNOST ZA UPORABNIKE in DELEŽNIKE

2

NOTRANJI POSLOVNI PROCESI (Geodetska uprava RS)

1

NOTRANJE KAPACITETE, ZAPOSLENI (Geodetska uprava RS)

STRATEŠKE TEME VREDNOTE

Slika 1: Strateška matrika – metodološki okvir (povzeto po Rohm et al., 2013).

Poslanstvo Vizija Strateške teme in rezultati Strateški cilji v strateški mapi

Komentarji

Lastnik cilja

Izvedbene mere

Ciljne vrednosti

iniciative/projekti

SKRBNIŠTVO ((finance, infrastruktura)

VREDNOST ZA ODJEMALCE in DELEŽNIKE NOTRANJI POSLOVNI PROCESI NOTRANJE KAPACITETE, ZAPOSLENI

Slika 2: Metodološki okvir oblikovanja strategije (povzeto po Rohm et al., 2013).

Strateške teme so splošne teme, ki se ponavljajo skozi vse elemente obravnavane organizacije.

Strateške teme zagotavljajo strukturo, podporo in pogosto tudi omejitve za strateško uravnotežene kazalnike. Strateške teme določajo nadalje poslovne strategije in poslovni model.

Za opredelitev strateških tem je potrebna predhodna opredelitev vizije, ki jo razgradimo v strateške teme (stebre odličnosti).

Strateške teme zagotavljajo strukturo, podporo in pogosto tudi omejitve za strateško uravnotežene kazalce. Določajo poslovne strategije in poslovni model. Vsaka strateška tema ima | 112 |

Zbornik_PGD_2015.indd 112

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:50

svoj strateški rezultat, ki opisuje želeno končno stanje. Ko je rezultat dosežen, vemo, da smo vzpostavili »strateško temo« oziroma posledično tudi njene strateške cilje (slika 2). Strateški rezultati so merljivi in kot taki postanejo usmeritve za organizacijsko preoblikovanje. Za zasnovo strategije je treba vsako strateško temo podrobneje sistematično razčleniti v niz strateških ciljev. Strateški cilji podajajo »zgodbo« ustvarjanja vrednosti, da bi dosegli predhodno oblikovan strateški rezultat.

3 Mednarodne smernice razvoja prostorsko usposobljenih družb Med krovne dokumente na področju razvoja prostorske podatkovne infrastrukture spada na evropski ravni Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (Direktiva 2007/2/ES, 2007), ki je stopila v veljavo 15. maja 2007. Direktiva INSPIRE določa splošna pravila za vzpostavitev prostorske podatkovne infrastrukture v Evropski uniji za namene okoljskih ter drugih politik in dejavnosti, ki lahko vplivajo na prostor.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Pomen prostorskih podatkov in spremljanje Zemlje se kaže tudi v pobudi za Globalno spremljanje okolja in varnosti GMES (angl. Global Monitoring for Environment and Security), ki podpira oddaljeno (daljinsko) opazovanje zemeljske površine za okoljske in varnostne namene.

V okviru tega programa, uvedenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 (Uredba (EU) št. 911/2010), se razvija niz storitev, ki bodo evropskim državam pomagale zagotavljati oziroma izboljšati kakovost življenja, predvsem v smislu varovanja okolja in zagotavljanja varnosti. Evropski program Copernicus pri tem predstavlja program za vzpostavitev evropskih zmogljivosti za opazovanje Zemlje. Poleg programa Copernicus spada med vodilne evropske vesoljske programe še evropski program Galileo za vzpostavitev satelitske navigacijske infrastrukture.

Smernice in trendi na področju zemljiške administracije prihajajo iz različnih mednarodnih združenj in konzorcijev, težko pa je določiti krovno organizacijo na tem področju. Zagotovo lahko med vodilne organizacije štejemo Združene narode (ZN, angl. United Nations) in Mednarodno zvezo geodetov (FIG, angl. International Federation of Surveyors), ki sta v preteklih dveh desetletjih izdali več smernic in bili avtorici številnih pobud. Pomen sistema zemljiške administracije za gospodarski razvoj in ključno vlogo podatkov zemljiške administracije za vzpostavitev kakovostne prostorske podatkovne infrastrukture (PPI) izpostavlja med drugim dokument Mednarodne zveze geodetov o Prostorsko usposobljeni družbi (angl. Spatially Enabled Society – SES) iz leta 2012.

Na področju javne geodetske službe je na evropski ravni pomembno združenje EuroGeographics (www.eurogeographics.org), ki predstavlja združenje nacionalnih evropskih uradov za področja kartiranja, kataster in prostorske registre. Omogoča enotno kontaktno točko za vlade, poslovno okolje in državljane in jim prinaša koristi v obliki združevanja strokovnega Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 113

| 113 |

2.4.2015 15:40:50

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

znanja, izdelkov in storitev. V veliki meri je EuroGeographics tudi tehnično ekspertno telo, katerega namen je razvoj evropske prostorske podatkovne infrastrukture, kot tudi sodelovanje pri evropskih in mednarodnih politikah ter zakonodajnih programih. Trenutno so glavna interesna področja, torej tudi področja delovanja nacionalnih geodetskih uprav: —— Digitalna agenda za Evropo (The Digital Agenda for Europe – DAE, http://ec.europa. eu/digital-agenda/digital-agenda-europe), —— evropska prostorska podatkovna infrastruktura (znotraj tega izpostavljena direktiva INSPIRE, http://inspire.ec.europa.eu; http://www.geoportal.gov.si), —— evropski program za opazovanje Zemlje (podpora programu Copernicus, http://www. copernicus.eu), —— globalne pobude (povezava z Združenimi narodi, med drugim sodelovanje pri iniciativi Global Geo-Spatial Information Management – UN-GGIM, http://ggim.un.org/ docs/Future-trends.pdf ).

Na evropski ravni je na področju prostorske podatkovne infrastrukture pomembno delovanje neprofitne organizacije EuroSDR (www.eurosdr.net), ki povezuje nacionalne geodetske in katastrske institucije z raziskovalnimi inštituti in univerzami v Evropi z namenom izvajanja aplikativnih raziskav o zagotavljanju, upravljanju in ponudbi prostorskih podatkov. Slovenija se je organizaciji pridružila v preteklem letu.

Velik vpliv na razvoj nacionalnih geodetskih referenčnih sistemov v Evropi ima podkomisija EUREF Mednarodnega združenja za geodezijo IAG (angl. International Association of Geodesy), ki je bila ustanovljena leta 1987 na generalni skupščini Mednarodnega združenja za geodezijo in geofiziko (angl. International Union of Geodesy and Geophysics). EUREF vključuje 35 držav članic in od leta 1990 organizira vsakoletne simpozije, ki so namenjeni usmerjanju delovanja in predstavitvi izkušenj na področju državnih referenčnih koordinatnih sistemov v posameznih državah. Evropska služba NMCA (angl. National Mapping and Cadastre Agencies) združuje delovanje EUREF in EuroGeographics. V memorandumu o vzajemnem sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 2007, jamči, da so vse nove dejavnosti v okviru EUREF vključene tudi v delovanje javnih nacionalnih geodetskih služb.

Pomembne usmeritve na področju razvoja javne prostorske podatkovne infrastrukture podaja Mednarodno združenje za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ISPRS (angl. International Society for Photogrammetry and Remote Sensing, http://www.isprs.org). V Strateškem načrtu ISPRS (2010) so posodobili cilje in naloge predhodnega strateškega načrta iz leta 2000, ki je bil namenjen strategiji 21. stoletja. Ugotavljajo, da so tehnološke spremembe tako hitre, da narekujejo stalno prilagajanje delovanja in razvoja na področju prostorske podatkovne infrastrukture. Med drugim izpostavijo hiter razvoj tehnologije laserskega skeniranja, razvoj metod za natančno kartiranje iz satelitskih posnetkov in izdelavo podrobnih 3D-modelov mest iz letalskih posnetkov.

| 114 |

Zbornik_PGD_2015.indd 114

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:50

Krovna mednarodna organizacija na področju kartografije je Mednarodna zveza za kartografijo ICA (angl. International Cartographic Association, http://icaci.org). Njeno poslanstvo je promocija znanosti in stroke na področju kartografije in geografskih informacijskih sistemov v mednarodnem kontekstu. Podrobnejši načrt aktivnosti je opredeljen v strateškem načrtu (ICA Strategic Plan 2011–2019). V tem načrtu je navedeno, da je cilj zveze zagotoviti, da se kartografija in GIS uporabljata v največjem možnem obsegu in polnem potencialu v korist družbe in znanosti, kar zveza uresničuje preko promocije in mednarodnih dejavnosti.

4 Problemska analiza – državna javna geodetska služba v Republiki Sloveniji Zakon o geodetski dejavnosti (ZGeod-1, 2010) opredeljuje geodetsko dejavnost in določa pogoje za opravljanje te dejavnosti, določa geodetsko službo ter organizacijo in izvajanje nalog geodetske službe, ureja izdajanje in uporabo geodetskih podatkov, inšpekcijski nadzor ter druga vprašanja, povezana z geodetsko dejavnostjo. Zakon določa tudi (javno) geodetsko službo, ki jo opredeljuje kot del geodetske dejavnosti, ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

V Sloveniji se javna geodetska služba deli na državno in lokalno geodetsko službo. Državno geodetsko službo izvajata Geodetska uprava Republike Slovenije preko glavnega urada in 12 območnih geodetskih uprav ter Geodetski inštitut Slovenije. Lokalno geodetsko službo po Zakonu o geodetski dejavnosti (ZGeod-1, 2010) izvajajo samoupravne lokalne skupnosti.

Slednja se lahko organizira v okviru občinske uprave ali pa kot koncesija, ki se jo podeli geodetskemu podjetju.

4.1 Državna geodetska služba – Geodetska uprava RS Geodetska uprava Republike Slovenije deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Delo izvaja skupaj z 12 območnimi geodetskimi pisarnami in njihovimi izpostavami, kjer je bilo konec leta 2014 zaposlenih 470 posameznikov. Kljub vse večjemu pomenu prostorske podatkovne infrastrukture in sistema zemljiške administracije za gospodarstvo in splošen razvoj družbe je na Geodetski upravi RS opazen trend zmanjševanja zaposlenih v preteklih letih (slika 1). Trend zmanjševanja zaposlenih na Geodetski upravi RS je zaskrbljujoč, kar se je kot problem (kadrovska podhranjenost) izkazalo tudi na delavnicah, ki so bile do sedaj izvedene v okviru dejavnosti za oblikovanje strategije. Področja delovanja vključujejo dela na osnovnem geodetskem sistemu in topografiji, vključujoč gospodarsko javno infrastrukturo, evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin.

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 115

| 115 |

2.4.2015 15:40:50

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution 600

500

23 27 28

22 29 27

20 27 25

21 28 24

400

Informatika in skupna infrastruktura 20 27 24

20 27 23

20 24 21

Množično vrednotenje nepremičnin

300 438

425

419

414

200

387

379

379

Evidentiranje nepremičnin

Državni prostorski koordinatni in topografski sistem, gospodarska infrastruktura

100

0

Splošne službe

30

29

28

27

27

27

26

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Slika 3: Pregled zaposlenih na Geodetski upravi RS po sektorjih (GURS, 2014).

Za namen problemske analize smo izvedli dve delavnici z vodstvenimi kadri Geodetske uprave RS, v mesecu februarju pa smo izvedli spletno anektiranje o zadovoljstvu zaposlenih na Geodetski upravi RS. V anketi je sodelovalo 388 zaposlenih, od tega je bilo ustrezno izpolnjenih 230 anketnih vprašalnikov. Rezultati analize anket bodo poleg rezultatov delavnic pomemben doprinos zaposlenih k oblikovanju predloga strategije državne geodetske službe v Republiki Sloveniji. Že sedaj lahko izpostavimo nekatere strateške teme, ki so se oblikovale na delavnicah. To so kakovost in operativna odličnost, kadrovanje/nove zaposlitve, nadzor ter razvoj.

4.2 Geodetski inštitut Slovenije Del državne geodetske dejavnosti upravlja Geodetski inštitut Slovenije, kar je zakonsko opredeljeno v Zakonu o geodetski dejavnosti iz leta 2010. Inštitut je bil ustanovljen leta 1953 kot samostojni raziskovalni inštitut pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Tehnične visoke šole v Ljubljani, leta 2000 pa se je iz Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo preimenoval v Geodetski inštitut Slovenije. Prvi odstavek 58. člena ZGeoD-1 določa, da Geodetski inštitut Slovenije, ustanovljen na podlagi Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/2006 – ZEN in 45/2008) in Sklepa o statusnem preoblikovanju Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Geodetski inštitut Slovenije (Uradni list RS, št. 84/2000 in 26/2003), z dnem uveljavitve ZGeoD-1 nadaljuje z delom kot Geodetski inštitut Slovenije. Danes je Geodetski inštitut Slovenije javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. | 116 |

Zbornik_PGD_2015.indd 116

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:50

4.3 Zasebni geodeti z licenco kot del javne geodetske službe Licenci geodeta in odgovornega geodeta dajeta pooblastila oziroma mandat zasebnim geodetom za izvajanje zakonsko določenih geodetskih storitev. Obe licenci trenutno nadzoruje Inženirska zbornica Slovenije, pri kateri je bila leta 2000 ustanovljena Matična sekcija geodetov. Zakon o geodetski dejavnosti določa (ZGeod-1, 2010), da lahko dela na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva ali bi lahko vplivala na varnost življenja ali zdravja ljudi, strokovna dela in postopke v zvezi z nalogami geodetske službe, ki jih zakon opredeljuje kot geodetske storitve, opravljata samo samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki sta vpisana v imenik geodetskih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije (geodetsko podjetje) in izpolnjujeta pogoje, določene z zakonom. Za pridobitev licence geodeta in odgovornega geodeta je predpisana ustrezna stopnja visokošolske izobrazbe s področja geodezije in delovne izkušnje. To sta pogoja, da se pristopi k strokovnemu izpitu – bodisi za geodeta (prej geodet z izkaznico, ki ima pooblastilo za vodenje katastrskih postopkov) ali pa odgovornega geodeta. Konec leta 2014 je bilo pri IZS registriranih 367 odgovornih geodetov in 644 geodetov (slika 2) ter 263 geodetskih podjetij.

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

900 800 700 600 500

Odgovorni geodet

400

Geodet

300 200 100 0

Slika 4: Število odgovornih geodetov in geodetov (za slednje le od leta 2011 dalje) (vir podatkov: IZS)

5 Načrti za prihodnje namesto zaključka Pomen javne prostorske podatkovne infrastrukture za državno gospodarstvo je danes prepoznan v vseh razvitih družbah in podobno velja za sistem zemljiške administracije, ki poleg podatkov o prostoru v okviru prostorske podatkovne infrastrukture zagotavlja transparentne in nadzorovane postopke upravljanja zemljišč in celotnega prostora. Na podlagi analize ureditev javne geodetske službe v izbranih evropskih državah smo ugotovili, da je javna geodetska služba pomembna ali celo vodilna institucija na področjih prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiškega administrativnega sistema. Prednosti takšnega pristopa so večplastne – od Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 117

| 117 |

2.4.2015 15:40:50

Stanje in priložnosti v Sloveniji | State and challenges in Slovenia

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

zagotavljanja kakovostnih uradnih podatkov o prostoru in nepremičninah, razvoja človeških virov, do optimizacije postopkov in porabe javnih finančnih virov v ta namen.

V naslednjih mesecih se bodo za namen oblikovanja strategije državne javne geodetske službe v Sloveniji nadaljevale načrtovane dejavnosti, ki vključujejo tudi delavnice oziroma razprave z »notranjimi« in »zunanjimi« deležniki državne geodetske službe, zato lepo vabljeni k sodelovanju.

Literatura in viri: Direktiva 2007/2/EC. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti – INSPIRE. Javna uprava 2020 (2014). Strategija razvoja javne uprave 2015–2020. Gradivo za javno razpravo in medresorsko usklajevanje, 22. 12. 2014. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 72 str.

Larsson, G. (1991). Land registration and cadastral systems: tools for land information and management. New York, Longman Scientific & Technical: 186 str.

Lisec, A., Stopar, B., Kosmatin Fras, M., Čeh, M., Ferlan, M., Grigillo, D., Kozmus Trajkovski, K., Kuhar, M., Pavlovčič Prešeren, P., Petrovič, D., Sterle, O.,

Trobec, B., Tič, K., Radovan, D., Janežič, M., Brajnik, M. (2014). Primerjalna analiza ureditve državne geodetske službe v Sloveniji z mednarodno primerjavo ter zasnova strategije za obdobje 2015–2025. Vmesno poročilo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Geodetski inštitut Slovenije, 56 str.

Pečar, Z. (2006). Strategija geodetske službe in stroke RS. Osnutek s prilogami.

Interno gradivo Geodetske uprave RS. Rohm, H., Wilsey, D., Perry, G. S., Montgomery, D. (2013). The Institute Way: Simplify Strategic Planning and Management with the Balanced Scorecard. Cary, NC, The Institute Press.

ZGeod-1 (2010). Zakon o geodetski dejavnosti. Uradni list RS št. 77/2010.

Lisec A., Stopar B., Kosmatin Fras M., Čeh M., Petek T. (2015). Priložnosti in izzivi javne geodetske službe v Sloveniji. V A. Lisec, B. Stopar, S. Berk, M. Kosmatin Fras (ur.), Geodetska (r)evolucija, Zbornik posveta 43. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo, 109-118. izr. prof. dr. Anka Lisec, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si

asist. dr. Marjan Čeh, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marjan.ceh@fgg.uni-lj.si

doc. dr. Mojca Kosmatin Fras, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: mojca.kosmatin-fras@fgg.uni-lj.si

Tomaž Petek, univ. dipl. inž.

Geodetska uprava RS Zemljemerska cesta 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.petek@gov.si

| 118 |

Zbornik_PGD_2015.indd 118

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:40:50

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

ZLATI SPONZOR

SREBRNI SPONZORJI

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

| 119 |

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

BRONASTA SPONZORJA

SPONZORJI

| 120 |

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

PRIMORSKA GEODETSKA PODJETJA-SPONZORJI

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

| 121 |

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

DONATORJI Cestno podjetje Gorica D.D. Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o.

Gradbena oskrba, d.o.o., Postojna GT Podgornik, d.o.o.

Ideja turizen, d.o.o.

| 122 |

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

RAZSTAVLJALCI

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

| 123 |

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

PODPORNIKI ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE

| 124 |

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

ORGANIZATORJA 43. GEODETSKEGA DNE

V SODELOVANJU Z

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

| 125 |

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

GEODETSKA LAND SURVEYING (R)EVOLUCIJA (R)EVOLUTION ZBORNIK POSVETA 43.

GEODETSKEGA DNE

PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

UREDNIKI | EDITORS

dr. Anka Lisec dr. Bojan Stopar Sandi Berk dr. Mojca Kosmatin Fras RECENZENTI | PEER-REVIEW Sandi Berk, mag. Samo Drobne, mag. Erna Flogie Dolinar, dr. Mojca Kosmatin Fras, dr. Anka Lisec, Peter Prešeren, dr. Anton Prosen, dr. Dalibor Radovan, dr. Bojan Stopar, dr. Mihaela Triglav Čekada, Barbara Trobec TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE | TECHNICAL EDITOR AND DESIGN mag. Mojca Foški, Ksenija Francetič LEKTORIRANJE | PROOFREADING Mojca Vilfan

PROGRAMSKI ODBOR | PUBLISHING COUNCIL dr. Bojan Stopar-predsednik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Anka Lisec-podpredsednica Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Joc Triglav, Tomaž Petek Geodetska uprava Republike Slovenije dr. Mojca Kosmatin Fras Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Sandi Berk Geodetski inštitut Slovenije mag. Blaž Mozetič, mag. Erna Flogie Dolinar Zveza geodetov Slovenije Andrej Mesner Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev Matej Plešnar Primorsko geodetsko društvo

DOKUMENTACIJSKA OBDELAVA | DOCUMENTATION PROCESSING dr. Teja Koler Povh TISK | PRINT Geodetski inštitut Slovenije NAKLADA | EDITION 300 izvodov DOSTOPNO | AVAILABLE AT http://www.zveza-geodetov.si

IZDALA IN ZALOŽILA | PUBLISHED BY Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12 SI-1000 LJUBLJANA Primorsko geodetsko društvo Rejčeva ulica 7 SI-5000 Nova Gorica

| 126 |

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 528.3(082) GEODETSKI dan (43 ; 2015 ; Ljubljana) Geodetska (r)evolucija : zbornik posveta 43. geodetskega dne = Land surveying (r)evolution : proceedings of the 43rd Slovenian Surveying Day / [uredniki Anka Lisec ... et al.]. - Ljubljana : Zveza geodetov Slovenije ; Nova Gorica : Primorsko geodetsko društvo, 2015 ISBN 978-961-93656-2-5 (Zveza geodetov Slovenije) 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Lisec, Anka 278950656

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 43RD SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2015

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

Zbornik_PGD_2015.indd 127

| 127 |

2.4.2015 15:41:00

Massimiliano Basso, Alberto Beinat, Fabio Crosilla, Sergio Lunazzi, Roberto Piuzzo CADASTRAL AND LAND REGISTRY UPGRADING ACTIVITIES IN FRIULI VENEZIA GIULIA, ITALY DEJAVNOSTI NA PODROČJU RAZVOJA KATASTRA IN ZEMLJIŠKE KNJIGE V FURLANIJI – JULIJSKI KRAJINI, ITALIJA

Mihaela Triglav Čekada, Vasja Bric, Domen Mongus NAPREDNE ANALIZE POVRŠJA S PODATKI LASERSKEGA SKENIRANJA SLOVENIJE LASER SCANNING OF SLOVENIA FOR ADVANCED LANDSCAPE ANALYSIS

Olaf Magnus Østensen NORWAY DIGITAL – THE ROLE OF THE NATIONAL LAND SURVEY SERVICES IN THE NATIONAL SPATIAL DATA INFRASTRUCTURE IN NORWAY NORWAY DIGITAL – VLOGA DRŽAVNE GEODETSKE UPRAVE V DRŽAVNI PROSTORSKI PODATKOVNI INFRASTRUKTURI NA NORVEŠKEM Markus Seifert THE NEW AAA-STANDARD – OPPORTUNITIES AND CHALLENGES FOR PUBLIC ADMINISTRATIONS IN GERMANY NOVI STANDARD AAA – PRILOŽNOSTI IN IZZIVI ZA JAVNO UPRAVO V NEMČIJI Miodrag Roić STATUS AND CHALLENGES OF GEODESY IN CROATIA STANJE IN IZZIVI GEODEZIJE NA HRVAŠKEM Bojan Stopar, Jurij Režek, Žarko Komadina, Klemen Medved,Sandi Berk, Katja Bajec, Katja Oven, Božo Koler, Tilen Urbančič, Miran Kuhar, , Polona Pavlovčič Prešeren, Oskar Sterle AKTIVNOSTI PRI VZPOSTAVITVI SODOBNEGA GEODETSKEGA REFERENČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI RECENT ACTIVITIES TOWARDS A MODERN GEODETIC REFERENCE SYSTEM IN SLOVENIA

| 128 |

Zbornik_PGD_2015.indd 128

Mojca Kosmatin Fras, Rok Valič, Matej Bone, Marko Mesarič UPORABA MALIH BREZPILOTNIH LETALNIKOV ZA ZAJEM PROSTORSKIH PODATKOV USE OF SMALL UNMANNED VEHICLES FOR SPATIAL DATA ACQUISITION Tomaž Petek, Jurij Mlinar PROGRAM PROJEKTOV ePROSTOR eSPATIAL PROGRAMME Joc Triglav KAVELJ 22, GEODETI IN GEOPROSTORSKI PODATKI CATCH-22, LAND SURVEYORS AND GEOSPATIAL DATA Roman Novšak, Andrej Mesner, Matej Kovačič DELOVANJE GEODETSKE SLUŽBE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI FUNCTIONS OF THE PUBLIC SURVEYING SERVICE IN THE INDEPENDENT SLOVENIA Anka Lisec, Bojan Stopar, Mojca Kosmatin Fras, Marjan Čeh, Tomaž Petek PRILOŽNOSTI IN IZZIVI JAVNE GEODETSKE SLUŽBE V SLOVENIJI OPPORTUNITIES AND CHALLENGES OF THE PUBLIC SURVEYING SERVICE IN SLOVENIA

Zbornik posveta 43. geodetskega dne | Proceedings of the 43Rd Slovenian Surveying Day | 2015

2.4.2015 15:41:00

GEODETSKA (R)EVOLUCIJA | LAND SURVEYING (R)EVOLUTION

Krištof Oštir UPORABA SATELITSKIH POSNETKOV ZA OPAZOVANJE ZEMLJE APPLICATION OF SATELLITE IMAGERY FOR EARTH OBSERVATION

ZBORNIK POSVETA 43. GEODETSKEGA DNE | 2015

Geodetska (r)evolucija | Land Surveying (R)evolution Daniel Steudler MODERN LAND ADMINISTRATION SYSTEMS AND STATUS IN SWITZERLAND SODOBNI SISTEMI ZEMLJIŠKE ADMINISTRACIJE IN STANJE V ŠVICI