ZELENO /Prosto po Lorci/ Moje mesto, ki te vidim zeleno, diham zeleno, čutim zeleno, slikam zeleno, sanjam zeleno. Iz črnih globin si zraslo zeleno. Moje mesto, od zelene omame zeleno, v zelene nosnice vdihuješ zeleni pomladni ozon.
MOJE KNJIGE Ko se odselim za zmeraj, bodo za mano žalovale, zdaj jih namreč zelo pogosto ujčkam v naročju, jim solzice brišem, smeh privabljam na lička, grenkosladke rezine besed prejemam v dar iz njihovih rok, jemljem jih s sabo na neskončna romanja po brezpotjih življenja, ponoči jim pojem uspavanke za blagodejni spanček. Kdo bo potem namesto mene počel vse to?
14
literatura - rast 2-3/2011