bilten fbs10 četrtek, 25. oktober 2012
Konec koncev
Anja Bunderla
John Logan
Rdeča
peter uhan
Beseda konec lahko razpolaga z več različnimi konotacijami, ki se kontekstualizirajo odvisno od besede, ki ji jo sopostavimo. Tako je rdeč konec nekaj povsem drugega od zelenega. Kadar govorimo o vizualni ravni, seveda. Če nadaljujem kar s kontekstom, besedna zveza ganljiv konec predpostavlja neko čisto drugo raven emocije kot recimo butast konec, ki njenega sprejemnika pusti bolj ali manj hladnega. Seveda lahko nekdo reče, da bo jutri konec sveta, kar se lahko ponovno razume na več nivojih resničnosti. Drugače je, če to gledaš v gledališču ali na filmu, spet drugače, če to prebereš v knjigi in spet drugače, ko visiš nad prepadom. Za pesimiste je konec najbrž neizogiben. Za optimiste pa vsak konec pomeni tudi nov začetek. Kot lahko vidimo ob teh skromnih primerih, ima beseda konec nešteto možnosti. Ena izmed najmanj posrečenih formulacij, ki ima izrazito otožen prizvok, je besedna zveza, ki napoveduje konec nečesa neponovljivega. Prav zadane, ta dvojni konec. Tudi v tem trenutku se bližamo koncu nečesa neponovljivega, četudi se festival na svoj, po navadi drugačen način, nenehno vrača. Teh deset dni je pravzaprav prineslo vrsto koncev, ki so se nam spet v različnih kontekstih ujeli v spominu. In ker je letošnji festival ostril ustvarjalnost, predlagam, da tudi sami potem, ko bo festival na videz počival, nadaljujemo v tej smeri. Da konec ne bo samo konec. In konec koncev, možnosti je veliko.
25. 10. 2012 21.00 velika dvorana - tribuna
SNG Drama Ljubljana Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise.
Igrata Mark Rothko Gregor Baković Ken Saša Tabaković
Premiera: 20. 4. 2012 Mala drama, SNG Drama Ljubljana Prva slovenska uprizoritev
Psihoanaliza pravi, da mora vsak otrok na simbolni ravni ubiti svoje starše, če naj se razvije v normalno delujočo odraslo osebo. Vsaka generacija mora ''obračunati'' z generacijo svojih predhodnikov in se rešiti njihovega vpliva. Pa naj bo to na ravni družbene ureditve ali umetnosti. V drami Rdeča se srečata dve generaciji, dva umetniška principa. Poduhovljeni abstraktni ekspresionizem Marka Rothka in prihajajoči pop art njegovega mladega pomočnika Kena. Dve umetniški senzibilnosti, dve slikarski in človeški usodi. Slikar, ki mora po dolgi in uspešni ustvarjalni karieri narediti končni obračun s samim sabo in svetom, ki je prerasel njegovo umetnost. In slikar, ki mora zapustiti obdobje vajeništva in se soočiti s svetom zunaj slikarskega ateljeja svojega učitelja.
Prevajalka Desa Puc Režiser Zvone Šedlbauer Dramaturginja Eva Kraševec Scenograf Žarko Vrezec Kostumografka Marta Frelih Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Lektorica Tea Kačar Oblikovalec svetlobe Milan Podlogar Režijski hospitant Peter Petkovšek
Gordana Lacić
Četrtek, 25. oktober 2012 | 1
damir žižić
25. 10. 2012 18.00 mali oder
Oliver Frljić
Sovražim resnico! Naslov izvirnika Mrzim istinu! Teatar &TD (Hrvaška) Predstava traja 1 uro in je brez odmora. Predstava ima slovenske nadnapise. Premiera: 26. 5. 2011 Teatar &TD (Hrvaška)
Režiser in avtor koncepta Oliver Frljić Igrajo Ivana Roščić Rakan Rushaidat Filip Križan Iva Visković
Oliver Frljić 24. aprila 1992 pri šestnajstih letih zapusti dom. Sprva je njegov odhod videti kot kratkotrajna ločitev, vendar se izkaže kot nepovratno stanje. Sledijo leta begunstva, prvi študij, drugi študij, ustvarjanje lastne družine, tretji študij, pričetek gledališke kariere, postopna uveljavitev, razpad družine in naposled ta predstava, ki nas vrača v čas pred 24. aprilom 1992. Predstava prodira globoko v kompleksnost odnosov med člani režiserjeve družine in gradi zgodbo skozi vzpostavljeno napetost med posamezniki …
dieter wuschanski
25. 10. 2012 19.00 stara dvorana
Witold Gombrowicz
Ivona, princesa Burgundije Naslov izvirnika Iwona, księżniczka Burgunda Theater Chemnitz – Schauspielhaus (Nemčija) Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise. Premiera: 3. 2. 2012 Große Bühne, Schauspielhaus Chemnitz (Nemčija) Witold Gombrowicz je z dramsko igro Ivona, princesa Burgundije debitiral v svet piscev gledaliških iger, saj je bilo to njegovo prvo dramsko delo, davnega leta 1938. Ta tragikomedija – gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični prizori – je ena izmed uprizoritev, pri pisanju katere je bil Gombrowicz drzen in hkrati izzivalen. Predstava odseva več literarnih smeri, začenši z absurdom, ki ga je znan francoski pisec Camus ozna2 | Festival Borštnikovo srečanje
Prevajalec v nemščino Olaf Kühl Režiserka Mateja Koležnik Dramaturg Torsten Buß Scenograf Henrik Ahr Kostumograf Alan Hranitelj Koreograf Matija Ferlin Avtor glasbe Coco Mosquito Prevajalec na vajah Peter Jakop Assistentka scenografa Rosa Maria Presta Assistentka režiserke Jana Neubert Inspicientka Ilona Dittmann Šepetalka Manuela Landgraf čil kot nekaj, kar je v nasprotju z logiko in kot dejstvo, da je vse, kar obstaja, brez smisla in končnega cilja. Opazni so tudi elementi dadaizma kot zahodnoevropske umetnostne smeri, ki predpostavlja, da lahko dogodke pojasnimo in razumemo. Elementi surrealizma in renesanse sovpadajo, saj ti dve smeri težita k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij. Ivono, princeso Burgundije neka-
Igrajo Ivona Annett Sawallisch Kralj Ignac Bernd-Michael Baier Kraljica Margareta Ellen Hellwig Princ Filip Sebastian Tessenow Komornik Hartmut Neuber Iza Caroline Junghanns Ciril Yves Hinrichs Inocenc Urs Rechn Valentin Bernhard Conrad Vse pravice za delo in prevod pridržane S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main.
teri označujejo tudi kot grotesko, saj prikazuje resničnost na grozljivo-smešen način in razkriva, kaj v resnici prinaša zasužnjevanje navad, običajev in formalnosti. Ali torej zgodba govori o izdajalski in napačni kraljevski vladi ter imaginarnem kraljestvu Burgundiji? Je to komedija? Drama? Burka? Ali morda pravljica? Presojo prepuščam vam. Blanka Lorenčič
25. 10. 2012 20.00 štuk
Televizijska drama ali Drama televizije Oddelek za film in televizijo AGRFT predstavlja projekcijo dveh televizijskih dram, ki so ju v koprodukciji s TV Slovenija pripravili in izvedli študentje pod mentorskim vodstvom red. prof. Igorja Šmida. Projekciji bo sledila okrogla miza, kjer se bomo pogovorili o žanru, o dometih RTV dramatike ter o možnostih njenega preživetja v vse bolj skomercializirani televizijski produkciji.
Poročilo Fokus Češka – predstavitev Inštituta za umetnost in gledališče v Pragi V okviru Češkega fokusa je včeraj na prvem odru Prve gimnazije potekalo še zadnje druženje s češkimi ustvarjalci, ki so tako ali drugače povezani z gledališko umetnostjo. Gostja je bila mag. Martina Černá, ki je predstavila Inštitut za umetnost in gledališče v Pragi. Ustanovljen je bil leta 1959 in je do leta 2005 deloval zgolj kot Inštitut za gledališče, nato pa se je razširil na področje umetnosti in dobil sedanje ime. Inštitut deluje kot krovna organizacija, katere glavne naloge so dokumentacija gledališkega ustvarjanja, založništvo publikacij, povezanih z gledališčem, in posvečanje znanstvenim raziskavam zgodovine češkega gledališča. Poleg tega pa Inštitut za umetnost in gledališče v Pragi v splošnem funkcionira kot nekakšen komunikacijski kanal med praktičnimi ustvarjalci na področju gledališča in češkim ministrstvom za kulturo. Del inštituta, ki je osredinjen na umetnost, se ukvarja predvsem z informiranjem, svetovanjem, izobraževanjem in produkcijo na področju gledališča, glasbe, plesa in literature. Prizadeva si tudi za izmenjavo informacij med ustvarjalci in povezovanje vseh teh različni umetnosti. Martina Černá je v svojo predstavitev vključila tudi praktičen prikaz dostopa do vsebin, ki so na voljo na spletni strani Inštituta. Predstavitvi je sledila projekcija filma Designated Space o Praškem kvadrienalu 2011. Petra Bratušek
Refleksije Moment minus
Gospoda Glembajevi, besedilo napisano tik pred prvo svetovno vojno, razkriva navidezno podobo trdne, uveljavljene meščanske družine, ki pa je, podrobneje kot si ogledujemo slike njenih predstavnikov, podoba, ki z vsakim novim dejanjem ta umetno ustvarjen portret pošastno pači. Ob irealnih vložkih plesa ter glasbe, ki ga Ivica Buljan, režiser predstave, poimenuje Futuristi, ter odtenkih rdečih luči, ne morem mimo asociacij, ki se vežejo na lynchevsko filmsko estetiko, saj ta prav tako razkriva monstruoznost človeške narave, ki se tako čisto po freudovsko, torej skozi formo nezavednega pojavlja v simboliki naših sanj. Da pa na tem mestu ne bi užalila tiste polovice, ki freudovsko obsesijo označuje za nekaj preživetega in ki fotelj na odru nonšalantno ignorira, bi se na tem mestu mogoče dotaknila še tega, kako malo je včasih treba, da posameznik zapo-
Uspeti v neuspehu
Če je meja za dosego uspeha na odru nasmejati gledalce, potem je bil Frano Mašković včeraj brezkompromisno uspešen. V monodrami Car neuspeha je na podlagi neuspešnosti požel uspeh in veliko aplavzov. Za predstavo, ki se odvija na dveh vsebinskih ravneh, je bila izredno zanimiva in komična. Prva raven glede na vsebino je bil prikaz želje po igralskem uspehu, po priljubljenosti in po stiku s publiko. Najrazličnejši neuspeli triki začetniškega igralca zbujajo spoštovanje in podporo publike, obenem pa številni neuspehi hote ali nehote nasmejijo gledalce. Druga vsebinska raven pa je ironično ponavljanje trikov in nastopov, saj le z vajo
pade emociji maščevanja in do kakšnih nesrečnih preobratov lahko ta moment pripelje. Gospoda Glembajevi je, med drugim, drama o potrditvi, ki se želi manifestirati tam, kjer je to najmanj mogoče. In dalje, če je posameznik dovolj šibak, lahko to navidezno samozadostno pozo v hipu sesuje ne le fakt, ampak samo in zgolj nek indic. Po več kot sto letih, odkar ta tekst živi, naša družba, ki je vendarle družba posameznikov, še zmeraj prisega na iste potrditve, ki so seveda spet locirane kot potrditve od zunaj, in ravno ta potlačeni moment minus, ki prihaja od ne vem kod, lahko tudi v današnji glavi posameznika proizvede kreaturo-pošast, ki je ob napačnem dregljaju sposobna nepredstavljivih dejanj. Anja Bunderla
dosežemo umetnost. Ponavljanje pa ni uspešna strategija le v umetnosti, ampak povsod, v vsaki življenjski okoliščini. Uspeh je tudi prikazati neuspeh. Uspeh je priznati neznanje in neizkušenost ter stremeti k izboljšanju iz ure v uro, iz dneva v dan, iz poskusa v poskus. Ta druga vsebinska raven je bolj filozofske narave, namreč napeljuje nas k premisleku o naših neuspelih poskusih, o naših neizraženih sanjah in o našem (ne)vloženem trudu. Lik se je v svojem neuspehu ustalil, v tem je našel svojo stalnico, svoj recept za uspeh. Ampak tudi za neuspeh je potrebna vaja. Viktorija Aleksovska
Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja Ščepec še vroče umetnosti
Kakor vsak dan, se tudi današnje jutro začne z ritualom pitja čaja. Vroča dišeča skodelica, katere hlapi vsakokrat izrišejo edinstven vzorec pare. In z zaprtimi očmi se podam v svet, od koder čaj izvira. V svet Vzhoda, katerega bom nekoč obiskala, da si razširim obzorja in nahranim dušo tudi s ščepcem »drugačne« kulture. Tokrat sem ob jutranji skodelici (poleg Biltena, seveda!) prebrala članek, ki pravi, da se razmerje med ljubitelji kave in ljubitelji čajev v zadnjem času preveša v prid slednjim. Mar presenetljivo dejstvo priča, da so ljudje v teh težkih časih vendarle izostrili presojo in vedo, kaj je zanje bolje? Morda se sliši banalno, toda nasprotje kava : čaj me asociira na mnogo kompleksnejše nasprotje kino : gledališče. S kavo/kinom si lahko popolnoma zadovoljen, dokler ne okusiš pravega čaja oz. dokler si ne ogledaš zares dobre gledališke predstave. Takrat
spoznaš, da bi bili lahko tvoji spomini za odtenek slajši, polni unikatnih gledaliških zgodb. Sklep, ki izhaja iz novega spoznanja, pa se glasi: »Odslej bo gledališče začimba moje rutine!«. Začeti dan s skodelico vročega čaja in ga končati z obiskom gledališča, je vizija mojega popolnega vsakdana. Toda to ne sme biti vsakdan v pravem pomenu besede. Kajti začimbe dosežejo svoj namen samo, če niso stalnica našega jedilnika. Kaj pa vi, zapriseženci rutine … Boste dovolili, da vas zapeljejo hlapi enkratne, neponovljive, sveže predstave? Bo gledališče uspelo razbiti enoličnost vašega dne? Če nimate dovolj poguma za tak preskok, pa si vsaj ob kakšnem literarnem vrhuncu privoščite skodelico pravega čaja. Za začetek bo dovolj tudi nekoliko blažja začimba. Urša Kac
Četrtek, 25. oktober 2012 | 3
MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH
Kdo smo Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah
Alja Predan, umetniška direktorica Primož Jesenko, selektor
Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka Špela Lešnik, organizatorka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov
Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan
Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo
BILTEN FBS
Nevenka Pašek, marketing
Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:
Darko Štandekar, tehnični vodja
Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik
Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik
Maribor, oktober 2012
Franci Rajh, arhivar
internet video agencija d.o.o.
AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI
Za abonente SNG Maribor Za abonente Drame SNG Maribor imamo 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Vstopnice bodo na voljo od 24. oktobra 2012 pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi abonmajske kartice. Zagotovite si svoj sedež.