bilten fbs8 torek, 23. oktober 2012
Odpraviš se iz dvorane, zgrajene iz obokanih stropov, pozlačenih z najfinejšim zlatom in posutih z bleščicami, ki gorijo in se bleščijo najsvetleje. Sprehodiš se skozi razsvetljene hodnike, obdane z belim marmorjem in opazuješ lestence, pritrjene na visoke strope stare, lepe dame. Skozi gledališčna vrata stopiš v jasno, lesketajočo se, a pritajeno noč. Mrzel vetrič ti osolzi oči in s pospešenim korakom ob kopitnem zvenu pet pohitiš čez kolosejsko oblikovano promenado, mimo žuboreče fontane. Voziš se po ozki uličici, z vseh strani razsvetljeni z ogromnimi mestnimi svetilkami. Čas za razmislek. Žive duše ne opazi se nikjer, le lučke, glasba in lastne misli te spremljajo v trdi temi. Medtem ko se ti po glavi prepletajo razne misli, te prešine glasba iz ozadja. Johnny Cash in »Hurt«. Osupljivo. O zmedenosti. O začudenosti - zakaj se vse, kar se zdi tako dobro, izkaže za tako slabo. O izgubljenosti. Preprosto osupljivo. Vrnitev v 90. leta ti da misliti, da je danes ena izmed redkih stvari na tem svetu, ki je še ni moč kupiti, talent. In tisti občutek, ko veš, da si si neko stvar resnično prislužil po svoji lastni zaslugi. To je neprecenljivo. Ne vem, če veste, kako je, ampak osupljivo krasno. Poskusite kdaj. To all the people in the world and for those who are reading this leading article: It feels indispensable when you know you had earned something worthy by yourself. You should try it sometime. Blanka Lorenčič
23. 10. 2012 21.30 veliki oder
Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija)
nada žgank
Nekaterih stvari se ne da kupiti, listen to Johnny Cash
Kdo je danes razredni sovražnik? Se še spomnite kultnega Tauferjevega Razrednega sovražnika iz leta 1982? Ste bili takrat priča najglobljemu srečanju z vandalizmom na odru? Če ne, se ponuja druga priložnost. Ministri spet govorijo o »času suhih krav«, umetnost spet ne more mimo kritike sistema. In v gledališče je prišla re-/de-/konstrukcija Razrednega sovražnika. Energičen krik po svobodi in individualnosti je pred tridesetimi leti v Zagrebu začaral takrat 16-letnega Boruta Šeparovića, zato je lani v sodelovanju z Slovenskim mladinskim gledališčem ustvaril predstavo, ki je delno rekonstrukcija (prisotna sta celo Marko Mlačnik in Željko Hrs, igralca iz prvotne predstave) in delno dekonstrukcija (Maček, Kaurin, Kos in Šef ne igrajo zgolj »vlog«, pač pa tudi »izvirne« igralce v današnjem času) Tauferjeve. Tako nas v prvem delu čakata bes in razbijanje, v drugem spomin na izvirno predstavo, v tretjem pa aktualizacija in zagonetno vprašanje. Smo sposobni prepoznati in premagati razrednega sovražnika današnjega časa? Urša Kac
“”
Mlačnik in Hrs sta iz prve uprizoritve, Kos, Maček, Kaurin in Šef pa vlečejo z noro divjo, brezmejno energijo, ki pa ne povozi igralske preciznosti. Eksplozivna mešanica gneva in upora, ki jo je jezni mladenič Taufer pred tremi desetletji zajel v prvem Sovražniku, ni popustila. Ne na odru ne v družbi. Politično gledališče je marsikaj, a ta predstava ne le zadira v politiko, ampak se jo gre. Dušan Rogelj (Radio Slovenija) Torek, 23. oktober 2012 | 1
Razredni sovražnik Re-/de-/konstrukcija
23. 10. 2012 21.30 veliki oder
Slovensko mladinsko gledališče Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera: 8. 12. 2011 Spodnja dvorana, Slovensko mladinsko gledališče
“”
Gledati nasilje na odru je tudi danes pretresljivo, kar je mogoče znak, da svet še ni popolnoma izgubljen ... Lidija Zozoli (Vijenac, HR)
Prevajalec besedila Razredni sovražnik (Class Enemy N. Williams) Valentin Duša Avtor koncepta in režiser Borut Šeparović Kostumograf in scenograf Protunapad Dramaturg Tomaž Toporišič Avtorji besedila Nigel Williams, Vito Taufer, Borut Šeparović Vodja predstave Janez Pavlovčič Jezikovna svetovalka Barbara Rogelj Svetovalka za odrski gib Nataša Mihoci Asistentki Sanja Spahić, Tina Malič Tonski tehnik Marijan Sajovic Lučna tehnika Albert Bolha, David Cvelbar Videotehnik Dušan Ojdanič Avtor posnetka predstave iz leta 1982 Tone Stojko Maskerka Barbara Pavlin
23. 10. 2012 17.00 klub kgb
Baba babi babo Moment in Klub KGB Predstava traja 50 minut in nima odmora. Premiera: 15. 11. 2011 Klub KGB
Režiserka Minca Lorenci Scenograf Matic Gselman Kostumografka Belinda Radulović Lektorica Metka Damjan Tehnični mojster Bogdan Pernat - Bongo Izbor pesmi pesnic I. Simonovič, S. Vegri, M. Škorjanec, Majarčičeva, N. Maurer, B. Korun, L. Poljanec, M. F. Trojanšek, M. Vidmar, S. Hrastelj, A. Novak, M. Krese
Martin McDonagh
Obdlanjenje v Spokanu Naslov izvirnika A Behanding in Spokane Slovensko ljudsko gledališče Celje Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora. Premiera: 14. 3. 2012 Oderpododrom, Slovensko ljudsko gledališče Celje Prva slovenska uprizoritev Avtor dela Obdlanjenje v Spokanu je Martin McDonagh, Irec, ki je živel življenje kot v napetem filmu, njegova življenjska zgodba pa je filmska zgodba o uspehu. Njegove drame se berejo in gledajo kot neverjetno krute napete zgodbe, ki nas silijo k smehu takrat, ko se ne bi smeli smejati. Ena med njimi je tudi črna komedija Obdlanjenje v Spokanu. Triler o rasističnem psihotiku, ki je v ameriški hotelski sobi nekje bogu za hrbtom grozil dvema malima dilerjema, da ju bo ubil, če mu ne prineseta 2 | Festival Borštnikovo srečanje
Igrajo Buto, Battelino Boris Kos Dripac, Zidar Uroš Maček Plunk, Ropoša Uroš Kaurin Faca, Rakovec Blaž Šef Hitači, Mlačnik Marko Mlačnik Mujo, Hrs Željko Hrs
Igrata Maruša Majer Nina Ivanišin
“”
Predstava združuje in v celoto povezuje gledališče in poezijo ter se na ironičen, a čuten in subtilen način podaja v svet žensk. V svet, ki nasprotnemu spolu ne bo nikoli do konca dognan.
23. 10. 2012 18.00 mali oder
Prevajalec Jakob Jaša Kenda Režiser in glasbeni opremljevalec Matjaž Latin Dramaturginja Tatjana Doma Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Maja Ballund Lektor Simon Šerbinek Avtor zasnove in izdelovalec umetniških rekvizitov Gregor Lorenci
Igrajo Carmichael Bojan Umek Mervyn Tarek Rashid Merilyn Minca Lorenci Toby Andrej Murenc
njegove odsekane dlani ... Le z nasiljem lahko junaki te črne komedije, ki jih odlično odigrajo Bojan Umek, Tarek Rashid, Minca Lorenci in Andrej Murenc, obstajajo in preživijo. Hja, svet, v katerem živimo, je krut, pokvarjen, neprijazen, nadvse povprečni državljani pa lahko za svojim jazom skrivajo marsikaj. Prav to nam je želel povedati McDonagh, sicer na sarkastičen, hudomušen in tragikomičen način. Saj se množici trupel, odsekanim telesnim okončinam, juna-
kom, ki si z lahkoto prislužijo oznake, kot so “norec”, “psihopat” ali “sociopat”, verbalnemu in fizičnemu nasilju, medsebojni nestrpnosti ne moremo smejati, ne? Vita Zgoznik
Deklica in drevo, film
23. 10. 2012 19.30 stara dvorana
Igrata Ivanka Mežan, Štefka Drolc Režiser Vlado Škafar Produkcija Gustav Film, 2012 ... kaj je zdaj s tisto punčko, ki si je želela kolo, táko rdeče, na tri kolesa; želela, da bi ji Miklavž prinesel mufek, takega, kot ga ima Pitihova Polonica: sivega z belim trakom in bingljajočimi cofki? Mislil sem, da delamo film o minevanju. Zdaj vidim, da smo naredili film o tistem, ki ne mine. vlado škafar
marko brdar
“”
Refleksija Življenje, revolucija, smrt ali nekaj vmes. Dantonova smrt Francoska revolucija. 1789. Narodna skupščina. Vsesplošno nezadovoljstvo. Zavzetje Bastilje. Geslo: Svoboda. Enakost. Bratstvo. Lakota, stradanje, umazanija, brezposelnost, ljudje na ulicah. Jok. Veliko joka. Umori, aretacije, giljotina. Slednja predvsem po mnogih izdanih nesmiselnih dekretih. Žirondisti, jakobinci, brez kralja. Sodišča, jakobinska diktatura, zagovori na sojenjih, porota nastavljeno-prirojena. Robespierre in Danton. Leva in desna struja jakobincev ... Tako sem si že od zmeraj predstavljala francosko revolucijo. Nered, anarhija, kaos. Kaos. Popolni kaos. Slednji je vladal tudi včeraj, ko smo gledalci lahko cedili sline ob pestri francoski zgodovini, ki so nam jo na pladnju postregli odlični igralci
Slovenskega mladinskega gledališča, v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj in Mariborom 2012 – EPK. Dantonova smrt je ena izmed tistih predstav, ki prikažejo zgodovino takšno, kot je bila, črna in bela. Ljubezen, prijateljstvo in na drugi strani sovraštvo, rivalstvo. Kljub vsem odnosom in medsebojnim vezem je vse navzoče v tem tragikomičnem dogodku gnala ena sama ideja – revolucija, ki se začne z življenjem in konča s smrtjo ali kje vmes. Ob predstavi lahko uvidimo in spoznamo, da se še za vsakim tako banalnim datumom in enostranskimi dejstvi skriva celotna pisana paleta zgodb, takšnih ali drugačnih junakov, ki so soustvarjali in pisali sleherne zgodovinske dogodke. Pri oblikovanju zgodovinskih tre-
nutkov se je zgodila povsem obratna reakcija – ljudje so res oblikovali dogodek v mozaik zgodovine, a jih je ta drastično izkrivil. “Mi nismo spremenili revolucije. Ta je spremenila nas.” Dantonova smrt je predstava, ki v nas obudi, pa čeprav je skrit v čisto majhnem kotičku srca, filozofa. Je predstava, kjer igralci razglabljajo o absurdu, morali, etiki, smislu, obstoju, smrti in samem življenju. O vsakdanjih stvareh, po katerih se sami malokdaj vprašamo, a vendar ko se, vprašanja zmeraj obvisijo v nas samih. Obvisijo tam. Nekje. V kapljicah z vprašaji.
Vita Zgoznik
Češki fokus: Ali je 21. stoletje lahko še slabše od 20. stoletja? Ljudje postajamo čedalje hujši mazohisti. Običajne BDSM prakse nam niso več dovolj, zdaj si želimo še Gospodarja, ki bi z nami dobesedno pometal po tleh, mi pa bi mu ob tem v zahvalo še lizali škornje in dreveneli od užitka in naslade, ki bi ju pri tem doživljali. Izpovedi mazohista oz. gospodu M. smo lahko prisluhnili včeraj na bralni uprizoritvi istoimenske drame češkega dramatika Romana Sikore. Gospod M. protestira. Protestira, ker noče delati samo 16 ur na dan. Protestira, ker noče imeti brezplačnega zdravstvenega sistema. Protestira, ker njegovi nadrejeni niso upravičeni do dobrodelne pomoči. In protestira, ker je za nagrado za zmago na olimpijskih igrah za najboljšega uslužbenca dobil vilo v Monte Carlu, čeprav si je za zmago prešil vse prste na rokah. Gospod M. ima namreč poslanstvo. Spreobrniti ljudi, da bodo tako kot on delali 48 ur na dan, varčevali, da si bodo lahko njihovi šefi privoščili kopanje v toplicah in uživali ob tepežkanju s šibo. Pri tem pa se s svojim
gospodarjem ne bi dogovorili za safeword, s katero bi končali svojo seanso. Premislek o tem, kaj smo dosegli in kam gremo, je ponudila predstava Europeana v izvedbi Narodnega gledališča Reduta iz Brna. Osem igralcev se je znašlo v neki sobi. Lahko bi bili v katerikoli sejni sobi kateregakoli podjetja v Evropi. Lahko bi bili kar v sejni sobi samega Evropskega parlamenta. V seriji bolj ali manj komičnih prizorčkov nam tako predstavijo kratko zgodovino 20. stoletja. Stoletja, v katerem se je končal svet, kot smo ga poznali pred grozotami obeh svetovnih vojn, in stoletja, v katerem naj bi se končala zgodovina. Ste vedeli, da je bil toaletni papir izumljen leta 1901 v Švici? Ali, da so v 20. stoletju izdelali več lutk kot prej v dveh stoletjih skupaj? Predvsem zahvaljujoč izumu Barbie. Ali pa to, da so v prejšnjem stoletju v nekaterih državah dopustili samomor pod medicinskim nadzorom?
Dvajseto stoletje je bilo stoletje, ki ga verjetno nikoli ne bomo mogli popolnoma razumeti ali ga pozabiti. Na eni strani je bilo to stoletje vsesplošnega napredka na področju znanosti, umetnosti in družbenih premikov v smeri večje enakosti med ljudmi. Po drugi strani pa je bilo to stoletje, ko se je v najhujši obliki izkazal za resničnega rek, da je človek človeku volk. Dobro desetletje po vstopu v 21. stoletje je zato na mestu vprašanje: Ali se je človeštvo iz preteklih napak kaj naučilo? Bomo poskušali biti boljši in modrejši od svojih prednikov ali pa bomo čedalje bolj podobni mazohistom, ki so resnično srečni samo takrat, ko so nesrečni? Odgovor na vprašanje ali bo 21. stoletje slabše od 20. stoletja je odvisen od nas. Nenazadnje smo mi tisti, ki bomo morali živeti po domnevnem koncu zgodovine. Gordana Lacić Torek, 23. oktober 2012 | 3
MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH
Kdo smo Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah
Alja Predan, umetniška direktorica Primož Jesenko, selektor
Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka Špela Lešnik, organizatorka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov
Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan
Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo
BILTEN FBS
Nevenka Pašek, marketing
Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:
Darko Štandekar, tehnični vodja
Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik
Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik
Maribor, oktober 2012
Franci Rajh, arhivar
internet video agencija d.o.o.
AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI
Za abonente SNG Maribor Za abonente Drame SNG Maribor imamo 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Vstopnice bodo na voljo od 24. oktobra 2012 pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi abonmajske kartice. Zagotovite si svoj sedež.