bilten fbs5 sobota, 20. oktober 2012
Nekaj dni pred letošnjim Festivalom Borštnikovo srečanje sem v enem od ljubljanskih vrtcev vodila delavnico animiranega filma. Bili smo ravno med občudovanjem galopirajočega konja v praksinoskopu, ko me je prešinilo, da imajo začudeni obrazki ob meni pred seboj še vse življenje. Vrtec je poseben čas. Je čas, ko se med nami še niso vzpostavile razlike, ki bi nas delile. Je čas igrivosti in radovednosti, v katerem je vsak trenutek nov in vznemirljiv in traja v neskončnost. Je čas nesmrtnosti. Včasih se v življenju zgodi, da te neka misel nekaj dni spremlja in te kar noče zapustiti. V zadnjih dneh se je to zgodilo meni. Otvoritvena predstava festivala When the Mountain Changed Its Clothing se je nevede prikradla v moje razmišljanje o vrtcu, prihodnosti in minljivosti. Štirideset nastopajočih, nekatere še deklice, druge že na pragu odraslosti so se v predstavi spreizpraševale o neizbežnem odraščanjue in vklapljanju v družbo odraslih. »Kaj se zgodi, ko nisi več mlad?« »Postaneš star.« »In kaj se zgodi s starimi?« »Umrejo.« »Boš torej večno živela?« Kadarkoli sem v gledališču, imam občutek, da zame zunanji svet ne obstaja. V tistem trenutku je moja realnost svet, ki so ga zame igralci ustvarili na odru. Gledališka predstava je zavezana večnemu Zdaj, večni sedanjosti. Že naslednji večer je predstava drugačna, druga. Pa čeprav so igralci, scena in režija ista. Čas v gledališču teče drugače. Vsak trenutek je izmuzljiv trenutek večnosti, ki po tem, ko se konča, postane del gledalčevega spomina. Gledališče je kot vrtec v katerem se (še) vse življenjske poti zdijo možne in mogoče. Kaj se torej zgodi s predstavo, ko ni več mlada? Postane nesmrtna. Gordana Lacić
20. 10. 2012 19.00 lutkovno gledališče maribor
Tristan in Izolda
miha fras
Gledališče kot vrtec
Mini teater Ljubljana in Maladype Színház (Madžarska) Predstava traja 1 uro in je brez odmora. Predstava je v angleškem jeziku. Slovenski prevod zagotovljen. Premiera: 24. 3. 2012, Mini teater Ljubljana Avtor koncepta in režiser Zoltán Balázs Dramaturginja Judit Góczán Scenografka in kostumografka Ana Savić Gecan Asistent režiserja David Cerar Vodja predstave Sylvia Huszár Tehnična ekipa Tilen Vipotnik, Marko Levičnik, Anže Kreč Igrajo Vesna Kuzmić, Ana Urbanc, Jernej Čampelj, Robert Korošec, Rok Kunaver, Tadej Pišek, Marko Ujc Madžarski režiser in direktor gledališča Maladype iz Budimpešte, Zoltán Balázs, je večno zgodbo Tristana in Izolde po navdihu Jeana Cocteauja na oder Mini teatra postavil z izjemnimi mladimi slovenskimi igralci. Zgodba Tristana in Izolde je ena izmed najbolj znanih srednjeveških romanc in zdi se, kot da izniči vse probleme današnjega sveta, ignorira vse verske in socialne predsodke. Režiserjevo in igralsko raziskovanje občutljivega odnosa in ravnovesja med moškim in žensko z nevsakdanjimi sredstvi se izraža v ljubezenski zgodbi večnih ljubimcev, ki v boju za osebno srečo (iz)briše meje konvencionalnosti. Eno telo, dve srci, ki bijeta kot eno, in nenehna fluktuacija med življenjem in smrtjo, sanjami in resničnostjo – njuna ljubezen je krhka izkušnja trenutne večnosti. Sobota, 20. oktober 2012
Choderlos de Laclos, Christopher Hampton
20. 10. 2012 21.00 stara dvorana
Nevarna razmerja Naslov izvirnika Les Liaisons dangereuses Drama SNG Maribor Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima en odmor. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera 10. 3. 2012 Stara dvorana, SNG Maribor
Igrajo Markiza de Merteuil Nataša Matjašec Rošker Gospa de Volanges Ksenija Mišič Cécile de Volanges Barbara Ribnikar k. g. Vikont de Valmont Branko Jordan Gospa de Rosemonde Milada Kalezić Gospa de Tourvel Eva Kraš Émilie, kurtizana Maša Žilavec Vitez Danceny Matevž Biber
in vikontom de Valmontom. O razvijajoči se ljubezni med Valmontom in gospo de Tourvel, ki bi lahko oba rešila iz spletk, v katere sta se (ne)vede zapletla. O prepovedani ljubezni med gospodično de Volanges in vitezom Dancenyjem. Vendar pa je čustvo ljubezni v današnjem cinično
racionalnem svetu nekaj, o čemer se več ne govori. Pa čeprav bi lahko ravno ljubezen preprečila laži, izdajo in smrt, v kateri so se znašli Laclosovi junaki. Gordana Lacić
željko stevanić
Roman Choderlosa de Laclosa Nevarna razmerja po navadi beremo kot roman o manipulaciji, moči in sprijenosti visoke družbe. Vendar pa uprizoritev v SNG Drama Maribor zgodbo francoskega pisatelja razume kot ljubezensko zgodbo. O končani ljubezni med markizo de Merteuil
Prevajalec Luka Novak Režiser Aleksandar Popovski Prevajalka pisem Radojka Vrančič Priredba Ustvarjalci predstave Dramaturginja Jelena Mijović Scenografa Numen, Ivana Radenović Kostumografka Angelina Atlagić Izvedbena kostumografka Snežana Pešić Rajić Skladatelj Kiril Džajkovski Koreografka Valentina Turcu Oblikovalca svetlobe Aleksandar Popovski, Sven Jonke Lektor Janez Bostič Oblikovalka maske Mirjana Djordjević
20. 10. 2012 20.00 štuk
anton pavlovič čehov
Tri sestre in utva Zgrešeno je prepričanje, da je realizem lahko uprizorljiva stvar. To prepričanje morda izhaja iz časovnega zaporedja, saj se dramatika realizma razvije pred npr. dramatiko absurda. Morda izhaja iz dejstva, da je realizem tisto, kar pravzaprav živimo in ga pri dramatiki samo prene-
semo na oder. Vendar to ni res. Težko je pristno odigrati ljubezen. Težko se je izpovedati o bolečini in ne izpasti patetično. Težko je karakter narediti vsakdanje življenski. S prvotnim in čistim realizmom so se v preteklem študijskem letu spopadali štu-
4+4+4
20. 10. 2012 15.00 vetrinjski dvor
Prispevki o vizijah gledališča Okrogla miza v organizaciji Društva gledaliških režiserjev v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje Društvo gledaliških režiserjev je bilo ustanovljeno maja leta 2012 iz prepričanja, da je slovensko gledališče javno dobro, eno redkih področij, na katerem smo tako 2 | Festival Borštnikovo srečanje
dentje igre drugega letnika s svojo režiserko Nino Rajić Kranjac in gostujočo »erazmovko« Mario Froncovo. Sicer samostojni produkciji sta za današnjo priložnost združeni v en dogodek, ki bo trajal 1 uro in 50 minut. Iza Strehar
po kakovosti kot po profesionalizmu primerljivi z evropskimi vrhunci, in bistven gradnik slovenske kulturne in umetniške identitete. Društvo je v prvi vrsti posvečeno razvoju poklica in umetniških praks gledališkega režiserja. Na današnji okrogli mizi bodo umetniki Ivana Djilas, Matjaž Zupančič, Zvone
Šedlbauer, Jernej Lorenci, Jure Novak in Boris Kobal predstavili desetminutne prispevke o lastnih vizijah gledališča. Dogodek je poskus avtorefleksije in vzajemnega dialoga ter izraz zavedanja pomena vitalnega, premišljenega, inovativnega in s tradicijo prežetega gledališča.
Refleksije Kdor sam do večera potuje skoz svet Izjemno čuteča predstava se me je dotaknila s prikazom globokih čustev Simona Gregorčiča. Razklanost, žalost in osamljenost parajo pesnikovo notranjost in ob gledanju predstave sem imela občutek, da se bo njegovo krhko telo vsak hip sesedlo pod težo bremen. Ob vsem trpljenju pa mu za ovratnik diha mati. Kot Matilda s koso – čeprav brez – kosi sinovo veselje, zanos, in ljubezen do vsega, razen do Boga. Neomajno. Vedno znova. Da slučajno ne bi pozabil, da je duhovnik. Kot diametralno nasprotje žilavim, kamni-
Kurba
Kurba je bila v preteklem letu predstava z najuspešnejšim oglaševanjem. Vsi v Ljubljani so opazili plakate Glej, Kurba, vsem so se vtisnili v spomin. Še večjo pozornost je pridobila, ko se je eden teh plakatov (po naključju?) znašel poleg plakata desničarske kandidatke za županjo Ljubljane. Plakat so morali umakniti. Pogosto se sprašujem o smiselnosti dramatizacije romanov. Dramatika je z razlogom ločena od lirike. Obstaja mnogo
tim potezam matere, je na drugi strani ona. Nežna in vedra, ki je z njim delila veselje do pesmi in ga podpirala pri narodnobuditeljskem udejstvovanju. A tudi ona je zanj fatalna. Pritisk iz okolice se stopnjuje, vedno hujša pa postaja tudi pesnikova notranja bitka. Zadržujem dih ob njegovem jalovem begu pred zidovi, ki ga vedno bolj utesnjujejo, zaklepajo, dušijo. Zidovi Cerkve in matere, zidovi boleče ljubezni in njegovi lastni zidovi ga v trenutku obupa stisnejo medse. Močan pečat predstavi daje filmski posne-
tek, pripovedujoč zgodbo iz sedanjosti. Obrazom približani kadri so nazorno prikazovali potlačen bes, bolečino in razočaranje, ob tem pa tudi sočutje, vedrino, stanje notranjega miru. In osamljenosti. Reka osamljenosti se iz preteklosti vije v sedanjost, njen nadaljnji tok pa je le nakazan. Ob koncu se zavem, da se je svet samo na zunaj spremenil, ljudje pa ostajamo isti – s prepletom istih zgodb, v katerih (včasih zaman) iščemo lastno srečo.
dobro adaptiranih romanov, ki stojijo predvsem na zgodbi in je zato prevod v odrsko obliko mogoč. Obstaja pa cela gora romanov, katerih zgodba je pravzaprav v ozadju, saj so v ospredju razmišljanje in način pripovedovanja. Adaptacije le-teh slonijo na predolgih, pripovedovalnih replikah, ki na oder ne sodijo. Tekst Kurba obravnava vse nesmiselne očitke, ki jih ženske dobimo tekom življenja. Zaradi vsakega teh očitkov naj bi
vsaka ženska dobila oznako kurba, četudi se večina teh očitkov sploh ne tiče področja, ki ga pokriva izraz kurba, s čimer je pisateljica želela še poudariti to nesmiselnost. Kurba je predstava zasnovana na principu stand-up komedije, med katero pa se marsikatera ženska dobro nasmeji.
Vse ostaja kot prizor za umazanimi sončnimi očali Pred predstavo si nadenem na nos sončna očala. “Ko te nekdo pokliče po imenu, te ogovori, postaneš del sveta. Ko se rodiš, ti nadanejo ime, ki te bo kasneje povezalo s svetom. Ko odpreš usta, se predstaviš, postaneš del sveta.” Res je. In svet te sprejme vase. Sveta ne zanima, kdo si ti, kaj si po poklicu, kaj počneš v prostem času in kaj občutiš v danih trenutkih. Svet zanima le, kaj mu lahko doprineseš kot posameznik v množici ljudi. Množici, ki ji je svet že davno izsrkal emocije in (narodni) ponos. Kdo smo na koncu koncev posamezniki v “tem svetu”? Kakšna je naša vloga? Ali je “ta svet” obvladovan s strani politike? Kako slednja deluje? In kaj politika sploh je? Na takšna in drugačna dvoumna vpra-
šanja sem si poskušala odgovoriti med ogledom predstave Oni živijo (V iskanju nultega teksta). Maja Pelević in Milan Marković sta na odličen, tragikomičen način in brez dlake na jeziku povedala ter prikazala, kako je nekoč delovala srbska politika, kako deluje še danes in kako le-ta vpliva na človeka, kako nanj gleda ter kaj v njem vidi. Osnova njunega projekta je bil govor znanega nacističnega politika Josepha Goebbelsa iz leta 1928, ki sta ga nadvse hudomušno in realno spremenila v nulti tekst. V tekst, ki bi naj pripeljal voditelje politike na začetek, na točko, kjer so se začele pojavljati sistemske napake, kot so: dajanje pomembnih funkcij v roke sorodnikom ali znancem brez nekakšnih posebnih dokazil o
Petra Bratušek
Iza Strehar
izobrazbi, postavljanje ljudi na delovna mesta brez ustrezne izobrazbe za dano mesto, nesamoiniciativnost, tajkunstvo, skrb za lastno dobrobit ... A kje sploh je začetek? Ker zdi se, da so te napake politikov že od nekdaj tu. In kje smo mi? Že naš pesnik Srečko Kosovel je dejal, da smo vsi le ovce, ki begamo, živimo v strahu in sledimo ostalim. Kaj se mora še zgoditi, da bo narod spregovoril? Kaj se mora drastično premakniti, da bomo nazaj postali zaljubljeni vase, v svoj obstoj? Da bomo postali ponovno ponosni? Še vedno imam na sebi sončna očala, ki mi zamegljujejo presojo in me držijo stran od realnosti. Mogoče pa politiki nosijo rožnata očala. Vita Zgoznik
Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja Dnevna soba v študentskem stanovanju. Oseba A sedim na kavču. V naročju imam računalnik. Noč. Prvič, odkar se je pričel festival, sem doma pred polnočjo. Pri roki imam slane zlate ribice s sezamom. Drugič, odkar se je pričel festival, imam ob sebi manjši kup knjig. In to navkljub temu da je nešteto tem, ki bi jih današnji festivalski dan lahko odprl že sam po sebi. Toliko bolj, ker je pravzaprav to tip gledališča, ki je osebi A najljubši. Predvsem zaradi tega, ker se neposredno odziva na … Ne, to ne bo dobra formulacija … Predvsem zaradi tega, ker kot pisava soobstaja … Ker kot pisava pravzaprav izvira iz sedanjosti. Iz najbližje preteklosti. S svojim umetniškim aktom pa vstopa tja, kjer ga človek danes potrebuje. V domače stanovanje ali pa v kako strankarsko skupino. Oprosti, zatika se mi. Oni živijo (V iskanju nultega teksta) je
performans, neke vrste dokument časa, do katerega sta avtorja in performerja Milan Marković in Maja Pelević prišla skozi eksperiment, ki je spregovoril ne le o političnem stanju v Srbiji, ampak tudi o meni kot osebi A, ki se bojim mašinerije, ki v tem resničnem svetu pravzaprav poganja sistem. Brezobzirne, sebične, preračunljive, samovšečne, požrešne, posmehljive ... Bojim se, da sem tudi jaz mogoče oseba z Zahoda, ki uživam v gostiji, ki ponuja obaro iz trupel oseb z Vzhoda, kot sta to v Gostiji, performansu, ki ga je režiral Primož Ekart, igrala Iva Babić ter Branko Jordan. Brezobzirna, sebična, preračunljiva, samovšečna, požrešna, posmehljiva ... Ali obratno, oseba A se bojim, da živim na Vzhodu, da sem mogoče jaz tisti potencialni material, ki se ga bo treba znebiti za dobro zahodnjaško obaro. - Molsti krave in ovce ali biti ovca in krava, ki jo molzejo?
Slanih zlatih ribic s sezamom ni več. Moj Profesor, hecen Irec, ki je besedo »people« izgovarjal tako čudno, da sem potrebovala kar precej časa, da sem ugotovila, kaj sploh pravi, no, on je enkrat izpostavil misel, v kateri je predstavil človeški strah kot tisti faktor, zaradi katerega je človeško bitje pripravljeno narediti vse. »People are not bad, people are afraid.« (Nekako tako približno sestavljam njegove besede po spominu.) - Molsti tako krave kot ... Oziroma ... Molsti krave in ovce ter hkrati biti ovca in krava, ki jo molzejo? Oprosti, zatika se mi. Danes me je bilo spet groza sveta. Anja Bunderla
Sobota, 20. oktober 2012 | 3
MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH
Kdo smo
Spremembe v programu Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah
Alja Predan, umetniška direktorica Primož Jesenko, selektor
Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka Špela Lešnik, organizatorka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov
Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan
Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo
BILTEN FBS
Nevenka Pašek, marketing
Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:
Darko Štandekar, tehnični vodja
Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Iza Strehar, Vita Zgoznik
Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik
Maribor, oktober 2012
Franci Rajh, arhivar
internet video agencija d.o.o.
AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI
⇢⇢ Današnja predstava Astrov vstopi v tovarno odpade. ⇢⇢ Pogovor o uprizoritvi Europeana odpade (23. oktober ob 11.00). Pogovor o uprizoritvi Dantonova smrt bo ob 12. uri. ⇢⇢ Delno spremenjen je program Češkega fokusa: predavanje o sodobnem češkem gledališču in drami je odpovedano. ⇢⇢ V času festivala je v preddverju Malega odra SNG Maribor na ogled razstava Mete Vranič Portreti igralcev SNG Drame Ljubljana.