bilten fbs4 petek, 19. oktober 2012
Nihče ne želi zamujati na predstavo. Kot prvo te nekatera gledališča po pričetku predstave ne spustijo v dvorano, kot drugo ni vljudno in kot tretje – najbrž želiš predstavo videti v celoti. Zato se veliko ljudi drži pravila bolje prezgodaj kot prepozno. Ampak zadrega nastane, kadar se nekdo sam odpravi v gledališče, ali pa kadar njegovi spremljevalci zamujajo. Ni redkost, da se človek, ki se na javnem prostoru, polnem ljudi, nahaja brez družbe, počuti izpostavljeno. Občutek ima, da ga drugi opazujejo. Misli si, da si tisti drugi mislijo, da je osamljen. In kadilci se tega občutka (navidezno) veliko lažje otresajo kot nekadilci. Cigaretja (jim) je rešitev. Cigareta je pravzaprav najboljša zaposlitev med tovrstnim čakanjem. Deluje kot zaščita pred nelagodjem. Kadilci imajo tudi veliko manj zadrege, kadar sami sedijo na kavi. Ali kadar zvečer sami sedijo na klopci v parku in razmišljajo. Cigareta je obramba. Daje občutek, da v glavah mimoidočih namesto: »Ah, poglej ga, ta čudak je pa sam,« nastopi: »Ah, ta pa pač kadi.« Če čakate na predstavo predlagam razgled po ploščadi pred SNG Maribor. Z malo pronicljivega proučevanja se opazi razlike med kajenjem človeka, ki kadi, ker cigareto »potrebuje« ali pa ker mu je »zapasala«, in med kajenjem človeka, ki kadi, da bi zapolnil časovno vrzel med čakanjem na pričetek predstave. Iza Strehar
19. 10. 2012 17.00 velika dvorana - tribuna
matjaž kenda
10 minut pred predstavo
Kdo je naslednji?
Maska Ljubljana v koprodukciji z Tanzquartier Wien (Avstrija) in Inkonst Malmö (Švedska) Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera 14. 10. 2011 Inkonst Malmö Slovenska premiera 6. 11. 2011 Linhartova dvorana, Cankarjev dom Avtor koncepta in režiser Janez Janša Ustvarjalci in izvajalci Boštjan Narat, Jelena Rusjan, Irena Tomažin, Vito Weis, Grega Zorc, Nataša Živković/Barbara Krajnc Dramaturginja Simona Semenič Avtorji besedil Simona Semenič in ustvarjalci Avtor videa in fotografije Darko Herič Tehnični direktor in oblikovalec svetlobe Igor Remeta Slovenija je zaciklana. Kriza, recesija in pomanjkanje denarja so v vse družbene sfere prinesli negotovost, šok in brezbrižnost. Demokracija je vsem svojim državljanom dala glas, ki pa ga nočemo ali ne moremo uporabiti. Dokler nismo sami neposredno prizadeti, se nas situacija v svetu ne tiče. Vendar pa domine počasi padajo in samo vprašanje časa je, kdaj bo padla naša. Razen, če se upremo. Razen, če povzdignemo svoj glas, ki nam je bil dan. Zato nas predstava sprašuje: »Kdo je naslednji?«. Gordana Lacić Petek, 19. oktober 2012
19. 10. 2012 19.00 lutkovno gledališče maribor
Oscar Wilde
Ribič in njegova duša Prevajalec Ciril Kosmač Režiser Ivan Peternelj Avtor glasbe Aldo Kumar Scenografka Ema Kugler Kostumografka Barbara Stupica Lektorica Mateja Dermelj Oblikovalec svetlobe Matjaž Brišar Oblikovalec zvoka Marijan Sajovic Oblikovalka maske Barbara Pavlin Avtor projekcij Dušan Ojdanič Avtor celostne podobe Matej Peternelj Producentka Barbara Hribar
Naslov izvirnika The Fisherman and His Soul ŠKUC gledališče, Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Projekt Atol Predstava traja 1 uro in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera 29. 9. 2011 Stara pošta, Slovensko mladinsko gledališče
“”
Igrajo Ribič, Cesar Blaž Šef Morska deklica, Branjevka, Čarovnica, Duša Tina Vrbnjak Pripovedovalec, Duhovnik, Trgovec, Hudič, Svečenik Ivan Peternelj
In vse je hrepenenje. Neutešljivo je in jaz ne verjamem, da je utešeno v smrti. Ivan Cankar bezni do morske deklice žrtvovati svojo dušo? Mu ljubezen pomeni več kot lastna duša? Kako lahko kdor koli doseže zadoščenje brez duše? Duša je vendar gonilo, prisotna je vedno in povsod, ne moremo kar z lepega pritisniti na »off« in živeti brez nje. Zgodba poustvarja velecenjeno tragično ljubezen, tudi tragičen konec je neizogiben za dosego emocionalne zadovoljitve gledalca. V principu ima pravljica poučno funkcijo, nauk, ker pa gre za
Kako daleč v resnici potuje človekovo hrepenenje in kaj vse je posameznik pripravljen žrtvovati za potešitev le-tega? Ti vprašanji si boste zastavili med ali/in po predstavi in ni nujno, da boste našli odgovore nanju. Ribič in njegova duša je pravljica, pravljice pa se zdijo enostavne samo otrokom. Odrasli pravljice beremo in dojemamo drugače. Ta Wildova pravljica odpira vprašanje o mejah ljubezni - ali je navaden ribič pripravljen in sposoben zavoljo lju-
Kurba Marko Bulc v koprodukciji z Gledališčem Glej Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Premiera 29. 3. 2012 Gledališče Glej
Prevajalka Barica Smole Avtor dramatizacije besedila in režiser Marko Bulc Kostumograf Zoran Garevski Oblikovalec svetlobe Grega Mohorčič Igra Violeta Tomič
Milan marković & Maja pelević
Oni živijo (V iskanju nultega teksta) Naslov izvirnika Oni žive (U potrazi za nultim tekstom) Avtorski performans Milana Markovića in Maje Pelević Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise. Premiera 8. 4. 2012 Dom Omladine Beograd (Srbija)
Srbska dramatika in dramaturga Maja Pelević in Milan Marković sta se nedavno včlanila v devet političnih strank v Srbiji in bila kmalu povabljena v njihove odbore. Strankarskim voditeljem sta poslala besedilo/program kulturne politike in političnega marketinga z naslovom Ideja, strategija, gibanje (Ideja strategija pokret). Besedilo je pri strankah naletelo na odličen sprejem. Pelevićeva in Marković sta v svojem programu uporabila bese-
“” 2 | Festival Borštnikovo srečanje
Viktorija Aleksovska
19. 10. 2012 22.00 mali oder
Vedrana Rudan, Marko Bulc
Monodrama po knjigi Ko je ženska kurba/Ko je moški peder
pravljico za odrasle, postavimo to funkcijo v množino: lahko jo razumemo kot oviro v goreči ljubezni, lahko si orišemo skušnjavo ribiča pri veliki odločitvi, lahko vidimo neskončnost hrepenenja po ljubljeni osebi, lahko pa stopimo na drug breg in s stisnjenimi ustnicami in priprtimi očesi dojamemo sebičnost in egoizem morske deklice. Odločitev je vaša, naučite se, česar se hočete.
Monodrama o ženski brez dlake na jeziku, je nastala z Bulčevo dramatizacijo kontoverznih kolumen hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Avtorica izjemno ostrega peresa obravnava teme, kot so: mačizem, splav, katoliška cerkev, vzgoja otrok, kult mladosti, politična korupcija, socialne razmere v času tranzicije, vzorci obnašanja v konzervativni družbi in mnoge druge.
19. 10. 2012 20.30 stara dvorana dilo nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa Znanje in propaganda iz leta 1928, v katerem sta spremenila le tri pojme: »propagando« je nadomestil »politični marketing«, »nacionalni socializem« je postal »demokracija, socializem ali liberalna demokracija« – odvisno od usmeritve stranke, »Hitler« pa je bil spremenjen v ime posameznega strankarskega voditelja ...
Performans je odlično izhodišče za teoretske razprave o mogočnostih in omejenosti umetniške subverzije in živ dokument o »močvirju« srbskega partijskega življenja. Ivan Medenica (Politika)
Poročila in refleksije Knjige na FBS
Prvi sklop predstavitev Knjig na FBS je bil tematsko zelo pester. Predstavili smo tri knjige, in sicer Mikra theatrika avtorice Svetlane Slapšak, Dramaturgija in predstava avtoric Cathy Turner in Synne K. Berhrndt ter Zlatkarije. Pogovor je vodila Ksenija Repina Kramberger ob pomoči Anje Bunderla in mene, gostile pa smo urednico Petro Pogorevc in prevajalko ene izmed knjig Evo Mahkovic. Začele smo z najslajšo knjigo, z Zlatkarijami, ki se od ostalih dveh razlikuje predvsem po formi pa tudi po vsebini. V Zlatka-
Tri sestre
Pogost problem pri hrepenenju je ustvarjanje nerealnih pričakovanj, kar postopno privede do razvodenitve trenutka izpopolnjenega hrepenenja. Nezadovoljiv občutek potešitve pa vodi bodisi v resignacijo, bodisi v nadaljnje iskanje tistega, kar nas bo naredilo srečnejše in popolnejše. Ruski pisatelj Anton Pavlovič Čehov je svojo umetniško ustvarjanje prepojil z motivi hrepenenja in vedno vnovičnega razočaranja, kar delno odseva tudi njegova
rijah namreč beremo Šugmanova voščila, nagovore, nastope, ki avtorja razgaljajo ne samo kot umetnika, temveč predvsem kot strastnega in ljubečega človeka. Dramaturgija in predstava ponuja zahtevnejše branje, saj zelo nazorno razdeljuje, opredeljuje in definira pojmovanje dramaturgije, delo in vlogo dramaturga in primerjavo s preostalimi ustvarjalci predstave. Osredotočile smo so predvsem na funkcijo dramaturga v slovenskem gledališču in na dramaturgovo dojemanje in pozicioniranje samega sebe.
Mikra theatrika je kot zadnja predstavljena knjiga najbolj razširila obzorja poslušalcev. Gre namreč za pogled na gledališče »od zunaj«, z vidika antropologije antičnih svetov in postavlja sodobno gledališče kot vzporednico z antičnim ter skozi primerjavo obeh razlaga bodisi antične vplive na sodobno gledališče bodisi oddaljitve od njega.
življenjska pot. Slednje tematike dodobra razišče tudi drama Tri sestre in njena odrska uprizoritev, ki jo je režiral Oliver Frljić. Življenjska razočaranja naslovnih sester so presenetljivo aktualna. Govore o izgubljanju osebnosti skozi pretirano pasivnost ter nejevoljo. Hrepenenje po boljšem in atraktivnejšem življenju se zrcali v želji po Moskovskem življenju, kjer sestre vidijo možen pobeg pred utesnjujočo realnostjo
njihovega siceršnjega bivanja. S prepričljivo igro se uspe vzpostaviti intimen dialog med življenjskimi nazori sester in gledalcem, katerega lahko njihova usoda hkrati žalosti in navdihne z energijo, da bo sam segel višje in dosegel svojo srečo – ali pa vsaj idejo sreče, če ob ogledu predstave ugotovi, da je popolna sreča sodobnemu človeku pravzaprav nedosegljiva.
Kurja polt in prelestne ptice združene pod žarometi Zborovanje ptic ni ena izmed umirjenih predstav, ki se odvijajo varnih dvajset metrov stran od naše v temi skrite malenkosti. Ne, tukaj smo pod žarometi skupaj z igralci tudi gledalci. In ne samo, da nas ti, ki jih sicer opazujemo in jih občudujemo na tolikih predstavah, sedaj razločno vidijo v obraz… Branko Jordan, velika zvezda predstave, celo stopi do nas in nas prosi, če ga fotografiramo! Tako predstava, ki se odvija le meter ali dva stran od nas in nas od začetka do konca
ne izpusti, preraste v dogodek dneva, tedna, meseca. Dinamična igra gledalca prisili, da ves na trnih skuša opazovati kar največ ptic hkrati, saj vsaka zase in vse skupaj pripovedujejo zgodbo o iskanju življenjske resnice in odkrivanju samega sebe, ki je tako napeta, da ne smemo zamuditi niti giba. Največji delež naše pozornosti je namenjen Smrdokavri (Jordan), a nam oči pogosto uhajajo k ženskemu delu igralskega ansambla. Prelepa Čaplja (Kraš) navdušuje z ele-
Recept kako postati pravi Zahodnjak: Dragi novi Zahodnjak! Dobrodošel v civilizaciji. Končno si postal človek, ne pa zgolj eno od trupel, ki si jih pustil trohneti za nekdanjo železno zaveso. Tvoja preobrazba v polnopravnega Človeka je skoraj končana. Čaka te samo še zadnja preizkušnja. Priprava obare. Slastne, dišeče, tople obare, s katero se boš dokončno poslovil od svojih vzhodnjaških korenin. Priprava je sila preprosta. Najprej najdi pet nekdanjih sovzhodnjakinj, ki so, prav tako kot ti, prišle na Zahod iskat srečo, a niso delile tvoje usode in so pristale v
črni kroniki. Vsako počasi sleci, jo umij (nočeš, da bi ti njihova vzhodnjaškost pokvarila okus) in previdno zareži v njihovo kožo na tilniku. Počasi, zares počasi vsako posebej oderi in pri tem ne pozabi uživati. Z vsakim udom, ki ga rešiš iz njihove kože, si dlje od svojih vzhodnjaških korenin in bližje končnemu cilju. Postati Zahodnjak. Postati pravi človek. Morda te bo pri tvojem početju spreletelo, da bi bil lahko tudi ti na njihovem mestu in bi te lahko nekdo drug dajal iz kože. A bodi brez skrbi. Ti si bil izbran, da se pridru-
J.-B. P. Molière
Aleš Čeh ganco, Papiga v narodni noši je povod za temeljit premislek o nacionalnih vrednotah, Pav (Pucko) začara že s prečudovitim kostumom, Slavec (Novaković) pa ostaja v njihovi senci, vse dokler ne odpre ust/kljuna in osupne s spektakularnim glasom. Takrat notranja lepota zasenči zunanjo in tudi na nepernati strani Malega odra vzbrsti nekaj kurje polti. Urša Kac žiš veliki evropski družini. Potem trupla previdno nareži na približno enako velike koščke in jih počasi, res počasi kuhaj na majhnem ognju. Morda bo katero od trupel skušalo spregovoriti, vendar bodi brez skrbi, počasno in mučno cmarjenje v loncu jih bo slej ko prej utišalo. Ko je obara skuhana, jo z užitkom pojej. Z vsakim grižljajem postajaš bolj naš. Z vsakim grižljajem si dlje od požrtih in bližje tistim, ki žremo. Gordana Lacić
19. 10. 2012 20.00 štuk
Don Juan Je komedija žanr, za katerega je potreben podroben in natančen študijski proces, interpretacija in koncept ali gledalec, ki se odpravi na ogled komedije zahteva zgolj odrske postavitve že znane in veli-
Viktorija Aleksovska
kokrat preigrane klasicistične komedije? S komedijo so se spopadali igralci, režiserka in dramaturga V. semestra. Kot osnovo si je režiserka Tjaša Črnigoj izbrala Don Juanovo maksimo Svet je
igra. Uprizoritev je gradila na različnih tipih igranja in žanrov, predvsem iz komičnih zvrsti, od Stand-up komedije, Commedie dell'arte, do popolnega spektakla.
Učene pičke ali Naj svet šumi Priredba Učenih žensk J.-B. P. Molièra Ali je ljubezen sploh mogoča v današnjem, modernem času ali je le še mit iz srednjeveških časov? Kaj pripomore k nastanku hipsterja in kaj je danes ume-
tnost? Je umetnost vse, pod kar se podpiše avtor, znan kot umetnik? Bi lahko bilo dobesedno poljubljanje riti splošna družbena konvencija? Režiser in avtor priredbe Daniel Day Škufca je kot osnovo vzel Molierovo kome-
dijo in nato iz nje izpeljeval variacije in interpretacije. Osnovi je dodajal različne asociativne teme in nanjo lepil motive, vzete iz sodobnosti. Iza Strehar Petek, 19. oktober 2012 | 3
MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH
Celofan smeha
Kdo smo Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah
Alja Predan, umetniška direktorica Primož Jesenko, selektor
Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka Špela Lešnik, organizatorka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov
Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan
Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo
BILTEN FBS
Nevenka Pašek, marketing
Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:
Darko Štandekar, tehnični vodja
Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Iza Strehar, Vita Zgoznik
Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik
Maribor, oktober 2012
Franci Rajh, arhivar
internet video agencija d.o.o.
AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI
Zadnjič, ko se je spuščal nad čarobne aleje okoli gledališča mrak, / se je dan v popolnem trenutku prevesil v pričakajoč večer. / Obljubljal nam je tisti znani, komedijantski, “mlakarjevski” zrak, / ki v srce s salvami smeha prilepi nek čuden nemir ... / Ta je v meni predramil že nekoliko prašno poetsko pero, / s katerim bom vnesla v svojo refleksijo povsem drugačno vero in namero. Iztok Mlakar se je v Sljehrniku mojstrsko poigral z besedami, / na odru pa v glavni vlogi zmagoslavno zaplesal pod lučmi. / Čeravno je motiv komedije že srednjeveškega značaja, /nas je humorni Mlakar z igralci popeljal do samega praga smejočega raja. Med igro sem se stalno spraševala, kdo vse si ogleda takšne predstave. / Mogoče tudi ljudje, ki jih štejemo pod smetano družbene narave? / Ah, skozi smeh, v celofan zavito ali ne, vsi vemo, kam pelje tak svet. / Ko vsi premoremo zgolj in samo še svoj eden, edini ego-domet. / Ampak kje so tisti, ki nas pripeljejo do stanja, ko se nam več o ničemer ne sanja, / ko vidimo le še vsak svoj poslednji kres, v katerem prasketajo / lastne namere, zamere, zoglenele obljube, kepe koristoljubja in pepel znanja. / Kje se skriva ta, ki nas popelje do ekstaze, da vsi vidimo za seboj, ob sebi, na sebi / le sence, strahove, skrbi, sovraštvo in vsepovsod izdajo? Sicer pa je res, da postaneš med predstavo od tega primorskega humorja kar malo zadet. / A ni vrag, da se kljub smehu na ustnicah ne zamisliš.– / Nad seboj, svojimi dejanji, napakami in uvidiš marsikak preslišan pameten nasvet. / V glavi pa vidiš tisto, kar zmeraj v takšnih momentih doživiš ... / Zavrtiš se na vrtiljaku svojega življenja / in ugotoviš, da se te še ni lotila takšna huda mizerija. /Kot recimo Pepija, ki je videl, kako hudo je, ko te vest kaznuje in življenjska sila pojenja. / Na koncu koncev je Sljehrnik le uvidel, da ni tako slaba medsebojna zakonska sinergija. / In “Mlakarjevski” humor je tako na seksistični način nežnejši spol napolnil z novo energijo, / moški del publike pa je lahko podoživel, kako je, če si pri ženi skuhaš eno samcato packarijo. / Gledalci smo tako ob nasmehu občutili, kako pomembna je vest, najsi je to naša ali ne. / In če še na koncu potegnemo sklepno črto, spoznamo, da smo vsi samo ljudje. / Pa naj še kdo reče, da smeh ni pol zdravja ...– Vita Zgoznik