Magazine Krasevec No 17 /2008 by Mojca Emersic

kraševec 17

Glasilo Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije

Slovenski pastirski pes julij/avgust 2008

Iz vsebine: Kraševec in otrok Pogovor s slikarjem Blažem Vehovarjem Pogovor z glasbenikom Mladenom Bucićem Cilji vzreje kraškega ovčarja in vzrejna knjiga 2007 Semenska banka in umetna oploditev Seznam vzrediteljev kraških ovčarjev Dogodki in srečanja DLKVOS

dlvkos

www.dlvkos.si

št.

Uvodnik Dragi prijatelji kraševca Ko razmišljam o lanskem letu sem zelo za dovoljna z delom, ki smo ga opravili prosto voljci v našem društvu. Po drugi strani pa se vedno bolj zavedam kako malo podpore do bijo naši projekti in naše delo. Odlično za stavljeni projekti stojijo zaradi pomanjkan ja sredstev. Programe lastniki kraševcev fi nanciramo iz lastnih žepov. Odgovornost in breme je (pre)veliko. Ohranjanje avtohtonih pasem je temeljna naloga vsake države, ven dar pa še vedno s strani države ne dobimo zadostne finančne podpore za naše osnov no delovanje. Sicer pričenjamo s projektom semenske banke in nadaljujemo z genskimi raziskavami, ki jih preko univerze financira država, kar je seveda odlična priložnost za pasmo, vendar pa se je treba zavedati, da je kar precej organizacije in dela potrebnega preden pridemo do DNA vzorcev ali vzor ca semena. Prav tako je ves trud pri zbiran ju podatkov zaman, v kolikor jih ne mo remo uporabiti pri razvoju pasme. Tu pa zmanjka denarja, časa in volje. V društvu imamo edinstveno ekipo prostovoljcev, ki vključuje mlade in izkušene strokovnjake, kinologe, ekonomiste, agronome, ljudi, ki jim ni vseeno za kraševce in ki bi radi stva ri spremenili na bolje. Če samo finančno ocenimo prostovoljno delo ekipe prostovlj cev v zadnjih letih, lahko govorimo o več kot sto tisočih evrih. Vendar pa današnji

kraševec 17

2008

tempo življenja preprosto ne omogoča več tolikšnega časovnega vložka. Pri prostovolj cih je zaznati utrujenost. Programe ohranit ve kraševca preko članarin in donacij finan cirajo predvsem lastniki kraševca, čeprav so za ohranitev pasme največ naredili že s tem, ko so kupili kraševca. V današnjem poman jkanju časa je biti prostovoljec zelo zahtev no. Zato bi se na tem mestu rada v imenu vseh, ki vam ni vseeno za kraševca, zahvali la vsem vzrediteljem ter Evi, Mateju, obema Brankama, Robertu, Nini, Mladenu, obe ma Matejama, Marjanu, Bojanu, Stojanu, Blažu, Jaki, Nataši, Emilu, Viktorju, Francu ter drugim, ki žrtvujejo svoj prosti čas za to da bo kraševec preživel, napredoval in se ohranil tudi za zanamce. Društvo smo lastniki kraševcev. Najbolj smo najbolj veseli, ko se nam oglasi kakšen lastnik kraševca s kakšno zgodbo, sliko ali kakšen prostovoljec, ki ponudi svojo pomoč. Pošljite nam elektronsko ali navad no pošto, sliko vašega kraševca, pridite na naša srečanja, specialno razstavo ali piknik! In seveda, če še niste naš član – včlanite se in s tem pomagajte, da vsako leto lahko na tisnemo revijo, vzdržujemo internet, vodi mo vzrejne in druge programe… Mojca Emeršič Predsednica DLVKOS mojca.emersic@dlvkos.si

Vabimo vas, da se na naših domačih straneh www.dlvkos.si včlanite v društvo DLVKOS in s tem podprete pasmo kraševec – kraški ovčar.

kraševec

Letnik: 2008 Številka 17 Letna revija DLVKOS Urednica: Mojca Emeršič Elektronski naslov: mojca.emersic@dlvkos.si Založnik: DLVKOS Fotografije: Foto klub Sušec in arhiv DLVKOS Naslovna fotografija: Stojan Spetič Oblikovanje: zink in vipotnik designbiro E-mail: mail@zvdesign.net

Kontakti DLVKOS Društvo ljubiteljev in vzrediteljev.kraških ovčarjev Slovenije Avtomobilska ulica 19, 2105 Maribor Elektronski naslov: info@dlvkos.si Telefon: 01 7877312 www.dlvkos.si Transakcijski račun: 04515-0000-582120

www.dlvkos.si

Uredniški odbor: upravni odbor DLVKOS Mojca Emeršič, predsednica DLVKOS, mojca.emersic@dlvkos.si Bojan Vesenjak, podpredsednik DLVKOS, bojan.vesenjak@dlvkos.si Nina Težak, tajnica DLVKOS, info@dlvkos.si Robert Žgavec, blagajnik DLVKOS, robert.zgavec@dlvkos.si Urša Udovič, šolanje in socializacija DLVKOS, ursa.udovic@dlvkos.si Matej Lah, semenska banka DLVKOS, matej.lah@dlvkos.si Branka Sluga Kranjc, vzrejna komisija DLVKOS, branka.sluga@dlvkos.si Nataša Žugečič, promocije DLVKOS, natasa.zugecic@dlvkos.si Ivo Božič, gospodar poligona Vzrejna komisija DLVKOS Mladen Bucić, mladen.bucic@dlvkos.si Branka Sluga Kranjc, branka.sluga@dlvkos.si Marija Kavčič, marija.kavcic@dlvkos.si Mateja Plevnik, mateja.plevnik@dlvkos.si Matej Lah, matej.lah@dlvkos.si Zunanja sodelavka vzrejne komisije: Mateja Mihelčič, mateja.mihelcic@dlvkos.si

Avtor: Marko Feist

Pogovor:

Pogovor - Blaž Vehovar – slikar str. 3 Kraševec – prijatelj otrok

str. 5

S kraševcem na agility

str. 6

Socializacija in šolanje kraških ovčarjev

str. 10

Snemanje novega filma

str. 11

Vzrejne dejavnosti DLVKOS

str. 12

Vzrejna knjiga 2007

str. 20

Kdo je kdo - vzreditelji

str. 28

Utrinki iz društvenih srečanj

str. 30

2008

Blaž Vehovar – slikar Blaž Vehovar je slikar, ki je nedavno uspešno diplomiral na beneški akademiji lepih umetnosti. Poleg slikanja ima Blaž še eno strast – kraške ovčarje. Je ponosni lastnik kraševca in ga zanima vse v zvezi s kraševci. V lanskem letu je Blaž naslikal kar nekaj slik kraševcev. Zanimalo nas je, kako Blaž združuje svojo ljubezen do um etnosti in slikarskega izražanja s svojo lju beznijo in občudovanjem kraševecev, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Kazalo

kraševec 17

Blaž, doma imate mladega kraševca. Kako da ste izbrali to pasmo? Prvega kraševca sem dobil pri trinajstih letih, po smrti sive, dolgodlake nemške ovčarke Lajke. Takrat smo iskali psa, ki bi ji bil čim bolj podoben. Dolgodlak in siv. Sprva smo imeli v mislih šarplaninca, vendar smo se na srečo na koncu odločili za kraševca. Tako je moj prvi kraševec po stal Pančo izpod Debenca. Bil je strahotno lep, močan, marogast samček, ki je pri nas živel trinajst let. Njegova smrt mi je v temeljih zamajala ves moj čustven svet. Le stežka sem se odpra vil ven iz hiše, kjer sem vedno znova na letel na ostanke njegove dlake, na stvarne pričevalce njegovega ne – življenja, na or ganske ostanke, ki niso odšli takoj z njim, ampak so ostajali. Ostajali so kot realni, edini še »živeči« opominjevalci njegovega fizičnega bivanja, ki so vsakič znova ostro zarezali globoko vame in me vsakič znova trgali in cefrali od znotraj. Rešitev je prišla

iz ZOO Ljubljana, kjer je oče preko inter neta odkril leglo kraševcev. Ostal je le še samček Elvis (kasneje preimenovan v Mak). Odšli smo ga pogledat in ga brez vsakega pomisleka vzeli domov. Bil je pravi aspirin za tiste čase. Kaj tebi osebno pomeni kraševec, kako ga dojemaš ? Kraševec mi v prvi vrsti pomeni (še) edino avtohtono slovensko pasmo, ki se je Slovenci še premalo zavedamo v smislu »biti pono sen na…« - Hočem povedati le to, da mora mo postati Slovenci in ne ostati Slovenceljni, kot pravi Svetlana Makarovič. Samo mi lahko zagotovimo obstoj kraševca, samo mi pa ga lahko z neskončno lahkotnostjo tu di izgubimo. Za ohranjanje te pasme je bi lo v zadnjem času veliko storjenega s stra ni DLVKOS, ki se trudi na vseh področjih. Pred tem je za kraševca največ (po mojem mnenju) storil naš najeminentnejši kinolog, moj prijatelj in mednarodno priznani sod nik g. Miroslav Zidar, ki mu gre za to glo boka zahvala. Kraševca pa dojemam zelo in predvsem čustveno. S kraševcem (kraševci) sem enostavno zasvojen. Kako bi lahko opisal svojega psa? Na kak šen način iščeš povezavo z njim? Maka bi opisal kot ... – na zunaj dokaj robatega, v njem pa se skriva sila nežna, rahločutna in zelo čustvena pasja osebnost. Z njim mi ni potrebno iskati povezave. Midva sva povezana in prepletena tako

močno, da me včasih plaši misel, da bi se mu utegnilo kaj zgoditi in bi zopet… Kakšna tematika, snov te sicer zanima pri slikovnem izražanju? Kje črpaš navdih? Tema diplomskega dela so bili zidovi. Kar je znotraj filozofskega in samega ikonografs kega gledišča silno širok pojem. Zelo me zanima slikarstvo »materije«, katerega poz namo iz obdobja Informela in sega v leta po drugi svetovni vojni. Imena, kot so Tapies, Burri, Rauschenberg, so pravi viharji umet nosti tistega obdobja. Slikanje kraševcev pa je nekaj povsem drugega. Manj filozofsko in morda bolj čustveno. Katere tehnike najpogosteje uporabljaš pri slikanju? Zakaj? Predvsem gre za mešano tehniko na juti. V meni je bila vedno prisotna želja in zavest o prednostih trodimenzionalnih izrazov, zla sti o uporabi njih učinkov. Svoje zamisli preizkušam z vabljivimi materiali – s pes kom, mivko, gipsom, vrvjo in ne nazadnje z voskom. Vabljivost z zgodovino prežetih in razpadajočih zidov tako izražam v – recimo ji haptični – fazi. Pomembno je, da se ljudje naučijo, priučijo, ločiti diletante od umetni kov. Gre za prepoznavanje transcendental nega znotraj umetniških vsebin. Sliko kot umetniški predmet, navadno naši receptorji sprva zaznajo kot vid, kot »kaj« je na sliki. Se pravi, da gre za čisti razum, za obremen jenost s »kaj vidim«, šele nato se preusmeri mo s »kaj« na jedro, bistvo »kako«. Sliko kot umetnino pa doživljamo šele s hkratno čustveno vznesenostjo, vznemirje nostjo znotraj njene lastne imaginacije.

www.dlvkos.si

V lanskem letu si naredil tudi nekaj portre tov kraševcev? Kako, da si začutil potrebo, da naslikaš kraševce? Ne gre za potrebo ali nujo. Gre preprosto za željo. Rad jih slikam, uživam v ustvarjal nem procesu. Mislim, da sem najbolj iskren ravno ko slikam kraševce. Kakšen učinek želiš doseči s svojimi slikami kraševcev ? Nočem se obremenjevati s tem, da moram doseči kakršenkoli učinek. To bi me le ob remenjevalo, zaviralo pri ustvarjanju. Če boste lastniki prepoznali svoje kraševčke v mojih slikah in boste z njimi zadovoljni, bo to zame zelo veliko. Kakšno tehniko in material si uporabil pri slikanju kraševcev in zakaj? Predvsem gre za olje na negrundirano ju to. Želim poudariti naravnost, neizrojenost kraševca in njegovo primarno, izvorno okol je, iz katerega izhaja. Tu ne gre za kakšne baročno preobložene slike. Ravno nasprot no. Pred nami so zgolj »goli« kraševci in včasih ravno tako skopa in »gola«, razpo kana zemlja, ki le še potencira primarnost, izvornost in njegovo bistvo. Kje bomo lahko videli tvoja dela? Pripravljaš kakšno razstavo? Ravnokar se je zaključila razstava na Ptuju. Naslednja pa bo v Ljubljani, v galeri ji Mestne hiše. Otvoritev naj bi bila 4. 8. 2008. Kaj pa slike kraševcev? Bo nastala še kakšna slika? Imaš v mislih tudi kakšno tovrstno razstavo? Ja, načrtujem še par slik kraševcev. Predvsem moram povedati, da se pripravljam na sli kanje mojega Maka, ki ga bom naslikal kot zadnjega. Seveda mu bom posvetil poseb no pozornost. Maka bom naslikal zagotovo najtežje, ker ga dojemam veliko bolj osebno in čustveno. V mislih pa imam, seveda, na koncu tudi razstavo teh slik. Morda v sode lovanju z DLVKOS?

www.dlvkos.si

2008

Otroci in mladi so pogosto veliki občudovalci kraških ovčarjev. Navdušuje jih njihova na ravna lepota in ponosna drža, zato našo pasmo pogosto uvrstijo na sam vrh, ko se družina odloča, da bo v hišo prišel nov pas ji prijatelj. Na žalost se še vse prepogosto starši ustrašijo te želje, saj je zaradi nekate rih predsodkov iz preteklosti še vedno pri sotno prepričanje, da ta pasma ni primerna za otroke in mladino. Pa je res tako? Ob hitrem pregledu naših članov, ki imajo doma kraške ovčarje, lahko vidimo, da med njihovimi lastniki prevladujejo družine, po gosto tudi take z majhnimi otroci. Poznamo pa tudi kar nekaj primerov, ko so otro ci prevzeli glavno skrb za vzgojo in šolanje domačih kraševcev. V rubriki kraševec in otrok vam bomo pred stavili pet zgodb o sožitju kraških ovčarjev in njihovih mladoletnih vodnikov. Mitja, Robi, Špela, Petra in Sara so s svojimi kraševci vzpostavili tesno sožitje in dokazu jejo, da je to pasma, ki jo lahko vodijo tudi mladi. Seveda pa vse te zgodbe kažejo, da ta se ta vez ni spletla brez truda in odgovorno sti na strani njihovih vodnikov. Za tak uspeh je potrebno kar nekaj zrelosti in odgovorno sti tako na strani družine kot otrok. Upamo, da bodo te zgodbe spodbudile še kakšne mlade entuziaste in da bomo v pri hodnje na razstavah, dogodkih in v pasjih šolah srečevali vedno več mladih. Tisti, ki pridejo večkrat na naše dogodke, se med seboj že malo poznajo, morda pa se bodo nekega dne celo povezali in ustanovili društveni podmladek, ki bo po svojih močeh pomagal pri promociji naše pasme, tudi npr. na področju novih medijev, ki so jim pi sani na kožo, kot je npr. uporaba spleta v vseh njegovih možnostih (spletnih forumih, domačih straneh, albumih, blogih in predva jalnikih video posnetkov). Najboljša promocija so prav zgodbe mla dih, ki so se na svoje kraševce navezali z vso močjo svojih mladih čustev, očarani nad nji hovo spontanostjo, pristnostjo in igrivo na vezanostjo.

Kraševec - prijatelj otrok

kraševec 17

2008

psa spremljevalca BBh. Kakšni pa so njuni načrti za naprej? Gradišče nad Stično je bi lo v preteklosti zaradi svoje čudovite lege in lepe narave prizorišče različnih kinoloških dogodkov.

ROBI IN ŠPELA STA NAREDILA IZPIT BBH!

in Špelo in skupaj so se odločili, da zadržijo dve perspektivni mladički za nadaljnjo vzre jo. Tako je Robi postal ponosen lastnik Ere, Špela pa je dobila Eli. Maks se zaveda, da psi niso igrača, ampak velika odgovornost, zato je z otroci sklenil dogovor, da bodo za psičke ustrezno skrbe li. Robi in Špela sta se s svojimi mladički tako že v najbolj rosnem obdobju vključila v malo šolo KD Grosuplje, kjer sta osnove pasje olike pridobivali še dve sestrici. KD Grosuplje se je v letu 2007 namreč s po pusti (50% za malo šolo in 40% za pri pravo na izpit A in BBh) odzvalo na ak cijo DLVKOS, ki je želelo povečati število šolanih kraševcev za urbano okolje. Gradišče nad Stično je idilična izletniška točka, kjer so doma kraševka Čita in nje ni dve mladički Era in Eli. Oskrbnika koče Maksa Jerina je pred dobrimi dvemi leti lju bezen do avtohtonih pasem povsem spon tano privedla do odločitve, da ponudi dom kraševki Čiti.

Na vseh stopnjah šolanja so tako v KD Grosuplje v letu 2007 vključili kar šest vod nikov s kraškimi ovčarji, za kar jim lahko čestitamo in upamo, da bodo s podobni

mi spodbudami tudi v prihodnje vodnikom kraševcev pomagali pri njihovi vzgoji in šolanju. Robi in Špela sta se s svojimi vod ljivimi psičkami tudi z veseljem udeleževala promocijskih dogodkov društva, med dru gim ste jih lahko videli v oddaji Na zdra vje, hodila pa sta tudi na razstave ter pik nike, kjer sta z odprtimi ušesi prisluhni la raznim nasvetom izkušenih vzrediteljev in si tako nadgrajevala znanja, ki sta jih o kraševcih že pridobila iz revij Kraševec in iz druge kinološke literature. Na specialni raz stavi kraševcev v Mariboru, sta bila Robi in Špela tudi zelo uspešna. Lansko jesen pa sta šolanje v KD Grosuplje nadaljevala in njuno resno ter redno delo s psičkami se je obrestovalo, saj sta oba zelo uspešno opravila izpit A. Letos spomladi pa sta se zapisala v zgodovino kot najmlajša vodnika, ki sta s kraševci opravila izpit za

Tako je Maks z družino že gostil piknik kraševcev, piknik revije Moj Pes in radia Zeleni Val, lansko jesen pa tudi vzrejni pregled kraških ovčarjev. Ker je Gradišče priljubljena točka sprehajalcev psov iz oko lice (Stične, Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični), pa tudi izletniška točka za vodnike psov iz širše okolice, v njihovih glavah tli ideja, da bi postavili pravo mini »Rally Obidience« progo. Izkušena inštruktorica za to novo in ved no bolj popularno področje kinologije Ana Dragičevič iz KD Krim je že narisala pro go, ki je posebej prilagojena specifikam kraševcev, Robi, Špela, Maks in ostali ljubi telji kraševcev v tem področju pa bodo za vihali rokave in iz lesa ter drugih naravnih materialov naredili poligon. Tako se bosta Robi in Špela skupaj z Ero in Eli preizkusila tudi na tem področju, pa tudi ostali lastniki kraševcev in drugih psov bomo vabljeni, da s svojimi štirinožnimi prijatelji preživimo re kreativni prosti čas v naravi in tako še bolje utrdimo vezi z našimi kraševci. Jeseni pa nameravata Robi in Špela svoji psički peljati tudi na vzrejni pregled. Mlada vzreditelja bosta tako poskrbela, da se nam za podmladek socializiranih kraševcev ne bo treba bati.

Čeprav je bila psička, ko jo je dobil, stara že par let, se je novemu življenju na Gradišču hitro privadila. Njuna vez se je še poglobi la, ko je Čita poskrbela za kraševski podm ladek. Maksova otroka Robi in Špela sta s kraševskimi mladički preživela nepozabne trenutke in poskrbela, da so Čitini mladiči še danes veliki ljubitelji otrok. Maksovo navdušenje nad kraševci in njiho vo vzrejo se je hitro preneslo tudi na Robija

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

S Kraševcem na agility guma in z delom sta nadaljevala. Sara pra vi, da agility omogoča delo s psom na zelo sproščen način. Drugi preizkusi znanja na primer iz poslušnosti, sledenja, obrambe ali napada je niso tako zanimali. Pri agilitiju sta jo navdušila sproščenost in razigranost in da je neke vrste šport. Agility je namenjen predvsem temu, da se ukvarjaš s psom, da imaš z njim stik in da se z njim povežeš. Če pes in vodnik nista ze lo povezana, ne bosta mogla opraviti agili tyja. Agility je tudi šport za vse, za mlade in stare in za vse vrste psov - majhne in velike. »Gre za povezavo med človekom in psom« pravi Sara, ki tudi meni, da je kraševec pes, ki ga, tako kot kakšnega drugega psa, lahko navdušiš nad agilitijem.

www.dlvkos.si

Kljub temu, da se zaradi različnih obvezno sti Sara ne more udeležiti vseh treningov, vseeno lepo napredujeta in dosegata vedno boljše rezultate. K temu veliko prispeva tudi

njun trener Ivan Smrdelj iz KD Postojna, ki Saro spodbuja. Kadar njen kraševec naredi kakšno stvar tudi izven programa. Sara opaža, da Paris zelo rad hodi na tre ninge. Ko začne pripravljati stvari, ki jih potrebujeta za trening, že ve, kam gresta in postane zelo vesel in nestrpen. V času tre niranja sta se tudi bolj spoznala in še bolj navezala stik, ki ga ohranjata ne le vsakič, ko gresta na trening, ampak tudi vsakič, ko gresta na sprehod ali se igrata. V zadnjem času Paris že dobro posnema svoje hitre sotekmovalce in zgodi se, da včasih Sara teče za njim, namesto on za njo. Zaradi treningov in tekmovanj je postal tu di bolj socializiran. Ne moti ga množica lju di in psov ter glasna glasba, ki so sestavni del vsake tekme. Na neuradni tekmi agility4fun sta dosegla tretje mesto in tako dobila prvi pokal. Ker je za dosežke potrebno veliko truda, pa je še veliko več veselja ob vsakem napredku in uspehu, ki ga dosežeta.

S Saro smo se spoznali pred dvemi leti, ko je bila v zaključnem letu osnovne šole. Vsi, ki imamo doma kraševce, smo bili prav presenečeni, ko smo izvedeli, da Sara s Parisom sodeluje pri agilityju. Sara svojega Parisa imenuje doma raje Ron. Naše izkušnje so bile, da kraševcem pogo sto ponavljanje vaj ni ravno visoko na li sti prioritet, zato nas je zanimalo, kako sta se nad tem športom navdušila Sara in Ron. Kljub temu, da so ji v šoli najprej predlag ali, naj Rona raje vodi oči, je Sara vztraja la v svoji želji, da prav ona dela skupaj z Ronom. Na začetku sta se kar dolgo trudi la, da sta naredila celoten program, a se ji ma je trud na koncu poplačal. Leta 2006 sta se Sara in Ron prvič udeležila božične agility tekme v Postojni in tako začela svojo agility »kariero«. Na tem na stopu smo ju obiskali in takrat je Paris po kazal malce nezaupljivosti, saj je bil prvič v dvorani in tako programa ni izvedel rav no po načrtih. Vseeno jima to ni vzelo po

kraševec 17

2008

Najboljša prijatelja

V Podlehniku pri Ptuju sta doma velika pri jatelja, ljubiteljica živali Petra Gabrovec in dveletni kraški ovčar Ero. Petra je Era prvič videla že ko je bil v leglu. Navdušena je bila nad mladički, in tako so že dva tedna kas neje prišli ponovno in s seboj odpeljali sivo puhasto kepo. Ero se je na Podlehniku takoj počutil kot doma. Že ob prihodu je igrivost navihane ga Era izkusil mali mešanček Berti, pa tu di ostali pasji prijatelji iz bližnje in daljne okolice so hitro spoznali, da se hoče ma li kraševec le igrati, igrati, igrati ... Ali je kaj čudnega, če mali kraševec veliko, črno novofundlanko zamenja za odlično plezal

no blazino? No, novofundlanka Noa ni bi la edina, ki je ob Erovih vragolijah malce zamižala na eno oko – tudi njegova lastnica Petra je težko ostajala resna, kadar je bilo potrebno Era naučiti kaj olike. Še ko je bil mladiček, je Petra vzela njegovo šolanje v svoje roke. Pri treh mesecih ga je odpeljala v malo šolo na Ptuj, kjer je Ero pokazal, da je pravi kraški ovčar. Včasih je blestel, da so ga vsi občudovali, če pa se je kdaj pa kdaj malo poigral po svoje in izven programa male šole, pa mu njegova lastnica Petra tu di ni preveč zamerila. Rajši je nadaljevala njegovo vzgojo na poligonu našega društva, kjer sta se z Erom urila tudi v šoli razstavl janja. Na specialni razstavi v Mariboru sta tako prebila led, srečevali pa smo ju tudi na državnih in mednarodnih razstavah. Z vsa ko razstavo sta nas vedno bolj presenečala, saj sta postala uigran tim. Obiskovalci raz stav se namreč čudijo, ko vidijo, da tako mlada deklica lahko brez problema vodi odraslega kraševca. Takrat se gotovo pod re marsikateri mit o tem, da je to težavna pasma. Petra pravi, da je nad Erom tako navdušena, da si ne bi nikoli mogla zamis liti kakšne druge pasme. Morda se tudi za to tako rada udeleži društvenih dogodkov. Na jesenskem vzrejnem pregledu in pikni ku v Erovem rojstnem kraju (Gradišču nad Stično) nas je Petra navdušila še z enim svo jim talentom – mojstrskim igranjem na ci tre. Ob prelepih zvokih domačih in tujih zimzelenih melodij nam je približala tudi svojo umetniško stran in nam polepšala tre nutke, ki smo jih preživeli skupaj z našimi kraševci.

Prvi blog o kraševcu

Lahko bi rekli, da sta Mitja in kraški ovčar Čen nerazdružljiva, čeprav ne živita skupaj. Običajno se vidita le ob vikendih, a vendar se je med njima spletna tesna vez, zato so njuna srečanja vedno polna veselja in igri vosti. Mitja je dijak zdravstvene šole, ve lik del prostega časa pa je posvetil Čenu in kraškim ovčarjem. Že od majhnih nog je Čen s svojim mirnim in nežnim značajem očaral Mitjo in ga naredil za velikega privrženca naše pasme. Svoje navdušenje nad njim je Mitja zelo le po izrazil s svojimi besedami: »Ko mu pogledam v očke in se stisne k me ni, je to nekaj najlepšega. Koliko ljubezni premore kraševec, lahko le začutiš. Tega se preprosto ne da opisati!« Ko je Čen odraščal, se je Mitja navdušil nad razstavami, saj je vedel, da je to eden od načinov, da se kraški ovčarji v vsej svo ji lepoti in očarljivosti predstavijo tudi dru gim. Pri dedku in na društvenem poligonu se je naučil osnov razstavljanja kraševcev in s Čenom sta hitro postala uigran tim. Na mnogih razstavah je Čen dosegal lepe rezul tate, obiskovalci pa smo navdušeno opazo vali kako dobro sta usklajena in kako pro fesionalno zna Mitja sodnikom pokazati vse prednosti in lepoto svojega štirinožnega prijatelja. Mitja je zaoral ledino še na enem področju promocije kraševcev. Konec leta 2007 je na redil prvi blog v Sloveniji na temo kraškega ovčarja. V odličnem blogu na temo kraševca in Čena lahko beremo o razmišljanjih Mitje o Čenu, o kraševcu nasplošno, pa tudi o od nosu med človekom in psom. Povezava na blog: http://kraskiovcar-cen.blogspot.com/

www.dlvkos.si

kraševec 17

Kraševec in otroci

kraševec 17

2008

Zaradi čuvajske narave kraševca imajo mnogi predsodke do pasme in mislijo, da so to popadljivi psi. Če bi bolje poznali pravo funkcijo pastirskih psov, bi videli, da je rav no nasprotno. Vsak dober pastirski pes se namreč podre di ovcam, saj ga te le tako sprejmejo kot del njihove črede. Že mlad pes kaže ovcam mi ritvene signale (npr. lizanje gobčka, ležanje pred ovco) in jim tako pove, da se ga ni tre ba bati. Kraševci, ki odraščajo v družinah, se na podoben način navežejo na ljudi in so jim zelo privrženi. Edina težava lahko na stopi, da svoje ljudi zelo ščitijo, še posebej otroke. Zato pa je pomembno, da se otroci in mla di naučijo ustreznega ravnanja s psom, ali pa celo odidejo v pasjo šolo, kjer se naučijo, kako na primeren način dosežeš avtorite to in poslušnost pri psu. Družina lahko ob poznavanju teh značilnosti naredi veliko, da se nezaupanje kraševcev do neznane ga ublaži in prilagodi življenju v urbanem okolju.

Lan na obisku v šoli

DOMA IMAMO KRAŠKEGA OVČARJA VIKA IN KRAŠKO OVČARKO ASTRO. NEKEGA POPOLDNEVA SMO SE ODPRAVLJALI NA SPREHOD Z ASTRO IN VIKOM. ASTRA SE JE PUSTILA PRIPETI NA VRV, VIK PA NE. „VIK JE POBEGNIL!!!“ JE ZAKLICAL DEDA. SKOZI ŽIVO MEJO JE PRIDIRJAL VIK IN JO POBRISAL V GOZD. DEDA JE ODDIRJAL ZA NJIM. KO JE VIK PRIŠEL DO IGRIŠČA ZA NOGOMET, SE JE SKRIL ZA DREVO. VENDAR,KO JE DEDA PRIŠEL DO DREVESA,JO JE VIK UCVRL NAPREJ V GOZD. TEKLI SMO ZA NJIM,IN BABI JE REKLA ASTRI NAJ ZAVOHA VIKA. ASTRA JE PRIČELA VOHATI IN ZELO HITRO JE ZAZNALA SLED. VODILA NAS JE PO BREGU GOR DO ARN IN OKOLI DREVES DO LESTVE. KO JE ASTRA ŠE NAPREJ VOHLJALA ZA VIKOM,JE VIK PRIDIRJAL IZZA GRMOVJA IN SE SKRIL ZA LESTEV. KO GA JE BABI KLICALA,JE VIK ODDIRJAL DO DEDA IN SE MU ULEGEL POD NOGE,ČEŠ ZDAJ SEM SE PA NADIRJAL KAR DAJ MI OVRATNICO. DEDA JE POBOŽAL VIKA IN GOVORIL PRIDEN KUŽEK ,PRIDEN. TAKŠNI SO KRAŠKI OVČARJI,VČASIH SO MALO TRMASTI,DOBRO PA ZNAJO MISLITI S SVOJO GLAVO. LUKA KRIŠTOFELC 4.RAZRED, OŠ PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU

www.dlvkos.si

govi vlogi pastirskega psa. Povedala sva jim tudi, kako morajo ravnati, če srečajo tuje ga psa ali če jih ta celo napade. Učenci so z zanimanjem poslušali, vedeti so hoteli prav vse. Najbolj pa jim je bil seveda všeč Lan. Zunaj na toplem pomladanskem soncu so nato rejci prikazali striženje ovac. Ob tako lepem vremenu bi bilo res škoda takoj nazaj

v razred, zato smo do malice ostali zunaj. Otrokom sva pokazala še vse pripomočke, ki jih potrebujemo za nego psa. Ker ima jo ob šoli ograjeno manjše igrišče, smo se napotili tja. Spustila sem Lana s povodca, otrokom pa dala nekaj pasjih piškotov. Z navdušenjem so tekali za njim, Lan pa je užival. Na koncu so Lan in otroci močno utrudili, zato je bil že zadnji čas, da gredo na malico in se spočijejo. Tudi Lan je komaj pricapljal do prve sence in se zleknil, koli kor je bil dolg in širok. Po malici sta se razreda razdelila v dve sku pini. Dekleta so pletla iz volne, fantje pa so delali plakate, pri čemer sem jim pomagala z nasveti. Marjan je ostal z Lanom zunaj, da so ga videli in pobožali tudi učenci drugih razredov, ki so prišli pogledat striženje ovc. Za konec šolskega dne so otroci v telovad nici šole razstavili svoje izdelke. Tako smo si poleg plakatov in pletenja lahko ogleda li tudi slike na svili, ovčke, ki so imele čisto pravi kožuh, slike iz barvane volne, posku sili pa smo različne namaze in sire iz ovčjega mleka. Na koncu so si razstavo ogledali tu di starši. Za nami je bil lep in uspešen dan. Lan je požel veliko pohval, učitelji in učenci pa so bili zadovoljni z najino predstavitvijo. Tako smo se vsi skupaj z lepimi občutki vračali proti domu. Odločili smo se, da se bomo takim vabilom še odzvali, saj je bilo vsem lepo. Mateja in Marjan Mihelčič ter Lan mateja.mihelcic@dlvkos.si

Kraševec in otroci Čeprav predstavljene zgodbe kažejo, da so lahko najstniki dobri skrbniki kraševca, pa je seveda potrebno povedati, da morajo starši otroke na to odgovornost tudi dobro pripraviti. Iluzorno je pričakovati, da lahko najstniki ali mlajši otroci samostojno skrbi jo za psa. Veliko je zgodb z nesrečnim kon cem, ko so starši popustili navalu otroških prošenj in obljub in so potem razočarani ugotovili, da so otroci po nekaj mese cih popolnoma pozabili na vse obljube in dolžnosti. Pred nakupom psa se morajo za to starši zato vedno zavedati, da bo glav na odgovornost vedno na njih, da pa lah ko njihovi otroci glede na njihovo starost, zrelost in odgovornost prevzemajo določene odgovornosti, povezane z nego, vzgojo in šolanjem. Starši se morajo že pred priho dom psa skupaj z otroci pozanimati o pas mi in se pogovoriti, kako se bo pes izbrane pasme vključil v življenjski ritem družine in kako si bodo razdelili odgovornosti za ne go, vzgojo, socializacijo in šolanje psa.

Zgodnja socializacija: Pri vzgoji in socializaciji je tako bistveno, da že v zgodnjem obdobju, ko kraševci še niso razvili zadržanosti, spoznajo čim več situacij in različnih ljudi, psov in drugih živali, saj bodo le tako le te sprejeli za nekaj vsakdanjega in do njih ne bodo nezaupljivi. S tako vzgojo bomo dobili socializiranega kraševca, s stabilnim značajem, ki bo znal ločiti resnično nevarnost in ne bo pretirano nezaupljiv v novih situacijah. S socializira nim kraševcem bomo šli lahko brez težav na družinske izlete, piknike, v restavracije, na morje, celo na snemanje kakšne televi zijske oddaje, ali druge promocijske dogod ke, ki jih organizira naše društvo. Pri zgodnji socializaciji naj sodeluje cela družina, saj mora pes spoznati vse situaci je, ki ga bodo obkrožale tudi kasneje. Npr., ko bodo šli otroci na igrišče, naj vzamejo s seboj tudi mladička. Seveda je potrebno pri tem poskrbeti tudi za varnost mladička in

VIKOVE FALOTARIJE

Na lepo sončno soboto se je naša družinica in naš 10 mesečni kraševec Lan odzvala po vabilu gospe Marjane Cvirn iz Zveze društev drobnice in ravnateljice Mojce Rode Škranjc iz osnovne šole Toma Brejca v Kamniku. Pripravili so namreč naravoslovni dan, kjer so otroci spoznavali različne pasme ovc, način striženja ovc ter način izdelave raz nih izdelkov iz volne in mleka. Prav tako so predstavili pastirske in ovčarske pse. Ker Lan še nikoli ni srečal ovc, smo ga najprej seznanili z njimi. Ovce so Lana navdušile in je poskušal zlesti k njim v ogra jo. Ovce, ki na Lana niso bile navajene, so bile zadržane, nekatere so topotale z noga mi po tleh. Lan se je takrat vljudno umak nil za korak, vendar pa ga je radovednost takoj prignala nazaj. Malo smo se še raz gledali naokrog, nato pa smo že morali v razred. Kraškega ovčarja sva predstavila 5 A in 5 B razredu. Najprej smo se pogovarjali o kraševcu.Učencem sva predstavila kraševca kot družinskega psa in čuvaja, prav tako pa smo govorili o njegovemu poreklu in o nje

2008

Upoštevanje pasemskih značilnosti: Kraški ovčar je lahko odlična izbira za družinskega psa, seveda pa je potrebno, ta ko kot pri vsaki drugi pasmi, dobro razmis liti, kaj vse prihod novega pasjega člana po meni in kakšne so značilnosti pasme, ki se jim bo družina morala prilagoditi. Pasme, ki bi bile kar same po sebi in brez vloženega truda idealni družinski psi, ni. Vsak pes pot rebuje dosledno vzgojo, zgodnjo socializaci jo in vsaj osnovno poznavanje pasemskih značilnosti. Za kraške ovčarje je značilno, da imajo zelo močan krdelni nagon, zato se zelo močno navežejo na svojo družino. Ker pa sodijo kraški ovčarji med pastirs ke pasme, je pri njih močno izrazito tudi zaščitništvo.

preprečiti situacije, da bi mladiček doživel slabe izkušnje s strani ostalih otrok. Vsa tovrstna doživetja naj bodo za psa čim bolj prijetna. Nega kraševca: Otroci v družini naj pod budnim očesom staršev prevzemajo tudi dolžnosti, poveza ne z nego kraševca. S česanjem, hranjen jem in včasih tudi kopanjem se bo vez med mladičem in otrokom poglabljala in pes bo spontano spoznaval, da so tudi otroci avto riteta, ki jo je potrebno ubogati. Seveda pa naj tovrstna nega pri mlajših otrocih niko li ne poteka brez nadzora staršev, saj lahko otroci nevede poškodujejo mladička in mu vcepijo strah in nezaupanje do otrok. Šolanje kraševca: Za kraške ovčarje je značilno, da »mislijo s svojo« glavo, zato pri šolanju morda ne bodo tako blesteli kot pasme, ki so bile vz rejene prav z določenim namenom. Z dos lednim upoštevanjem pravil, ki naj veljajo v družini in katerih se držijo prav vsi, pa lah ko kraškim ovčarjem vcepimo trdna pra vila, ki jih bodo upoštevali tudi takrat, ko odrastejo. V pasjih šolah priporočajo, da je za šolanje odgovorna ena oseba v družini, ki bo psa po navodilih naučila vseh ukazov, ostali pa lahko seveda dosledno pomagajo pri njihovem utrjevanju. Ne glede na to, ali bo psa šolal oče, mama ali otrok, pa je bist ven predvsem resen in odgovoren pristop. Redno delo in utrjevanje avtoritete pomeni jo veliko več kot fizična premoč. Seveda sta vzgoja in šolanje dosti lažja, če si nismo v leglu izbrali najbolj dominantnega mladiča. Na to bodimo pozorni že pri izbiri mladiča in se posvetujmo z vzrediteljem, katere ga mladiča bi vam priporočal. Na značaj mladičev pa lahko zelo dobro vpliva tudi njihova mati, zato si pri izbiri legla oglejte tudi psico, ki naj bo uravnovešena, stabilna in vodljiva. Branka Emeršič, branka.emersic@dlvkos.si

www.dlvkos.si

2008

Socializacija in šolanje kraških ovčarjev Pasja kletka, pripomoček za sobivanje z našim kraševcem

Nova članica upravnega odbora za področje socializacije in šolanja Zelo nas veseli, da je Urša Udovič spreje la povabilo in prevzela prostovoljno funk cijo v upravnem odboru DLVKOS. Urša Udovič bo zadolžena za področje socializa cije in šolanja. Ena glavnih nalog na tem področju bo priprava brošure o socializaciji in šolanju. Urša bo povezovalna oseba med DLVKOS in drugimi kinološkimi društvi na področju šolanja, prav tako pa je na voljo vsem članom, ki bi želeli o tem zvedeti kaj več o kraševcu in njegovih pasemskih speci fikah. Urša je sicer priznana vzrediteljica ti betanskih mastifov s katerimi je dosegla vr hunske rezultate. Ker pa je bila njena ljube zen vedno tudi kraševec, saj je bila v mlado sti ponosna lastnika kraševke, je na veliko veselje vseh, ki jo poznamo, nedavno, sku paj s hčerko kupila kraško ovčarko Lavo. Urša Udovič je dejavna tudi v KD Novo me sto, kjer je aktivno vključena v programe šolanja. Verjetno je tudi zasluga Urše, da je KD Novo mesto v letu 2008 poskrbelo, da je šolanje za kraške ovčarje v njihovem društvu brezplačno. Urša Udovič, bo z veseljem usmerila vse no ve lastnike kraševcev na ustrezna kinološka društva po Sloveniji in je vsem članom DLVKOS na voljo preko elektronske pošte: ursa.udovic@dlvkos.si

Vedno več kraševcev veliko časa preživi s svojimi lastniki tudi v hiši ali stanovanju. Kraševcu je čas, ki ga prebije v kontaktu s človekom in svojim »krdelom« zelo po memben, prav tako pa je pomembno, da imamo na ta način lahko psa dosti bolj pod kontrolo in lahko sproti korigiramo neželena vedenja. Pomembno je, da se naš kuža prilagodi hišnemu redu in sobivanju z družino. Vodnica kraševca Smilja Drobnič je na našo željo pripravila zapis o tem, kako so si v njihovi družini organizirali sobivan je s kraševcem in kako so ob tem uporabili koristen pripomoček – pasjo kletko. Sobivanjem s psom zahteva določen življenjski slog. Pri tem je zelo pomemben začetek, ko v hišo pride pasji mladiček. Za dolgotrajno skupno zadovoljstvo sobivanja je namreč potrebno poskrbeti že na samem začetku. Psa je potrebno navaditi določenih okvirjev, pravil sobivanja, hkrati pa si tu di sami tako zagotovimo manj medsebojnih konfliktov in zadovoljstvo in večjo kvaliteto sobivanja. Pasja posoda, vrvica, krpe in dru gi pripomočki okrasijo naš dom, prav tako pa se še poveča uporaba sesalca in metle. Tole uvodno modrovanje izhaja iz naše izkušnje, saj smo lansko leto v našo družino sprejeli novega družinskega člana. Pri sobivanju nam je pomagala tudi pasja kletka, ki jo uporabljamo še danes. Še več - namembnost kletke se je pokazala kot ze lo učinkovita. Kako smo začeli? Sprva smo našega kraševca spoznali s kletko. Da je bila sredi sobe po stavljena kovinska reč bolj domača, smo čeznjo pokrili ustrezno prevleko, ki pa je še vedno omogočala, da je imel kuža razgled skozi kletko iz različnih kotov. Dimija smo spoznali z že postavljeno kletko ob prihodu domov in je bila del bivalnega prostora. Ob sestavljanju lahko kletka ropota in za to se lahko mladiček tega ustraši. Spomnim se, da je bilo za mladega raziskovalca ta krat vse drugo bolj zanimivo kot kletka ozi roma brlog, zato smo mu začeli vanj daja ti obroke hrane, da bi se notri malce bolj udomačil. In se tudi je, dokler ni ugotovil, da se reč tudi zapre. In kaj sedaj? Večkrat smo ga za krajši čas zaprli v kletko, in tako je spoznal, da v klet ki ni nič hudega ali drugačnega. Vseeno pa

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

SNEMANJE NOVEGA DOKUMENTARNEGA FILMA Odraščanje kraševca Rona

je bilo drugače, ko smo ga pustili samega in odšli ven. Jokanje in cviljenje, ki so ga ob odprtem oknu lahko slišali tudi naši sosed je. Sprva smo ga zapustili za krajši čas, nato za daljši in tudi jokanje se je kmalu umirilo, o čemer smo dobili sosedovo poročilo. Z uporabo kletke smo se izognili škodi grizenja in uničevanja pohištva, kar je bil pravzaprav tudi prvoten namen. Drugi namen kletke je bil tako imenovani „time out“ za psa, za nas, kadar nadležna kepica, ki se je že spreminjala v kepo ni ho tela prenehati z neželenim vedenjem in ni zalegla več beseda, ne kaka druga ukana. „Time out“ je in še vedno čudežno deluje! Pa čeprav je to lahko le 10 minut. Sčasoma pa se je pokazal še en koristen vi dik uporabe kletke, saj idealno služi tudi za očiščenje psa po sprehodu. Tako se pes posuši na mestu, ki se lažje očisti, preden zasede dnevni prostor.

Gotovo se mnogi med lastniki kraševcev pa tudi drugi še spomnijo dokumentarne ga filma z naslovom Slovenija, domovi na kraškega ovčarja. Film je med lastniki kraševcev, kot tudi v širši slovenski javno sti, doživel zelo lep sprejem. Znani igralec Gojmir Lešnjak - Gojc je posodil glas glav nemu junaku kraševcu, ki nas je popeljal skozi zgodovino pasme ter njene posebno sti. Narejena je bila tudi angleška in itali janska verzija filma. Film so večkrat pre dvajali na nacionalni TV, TV Koper in Maribor ter na kabelski TV, prav tako pa so film dobile vse osnovne šole, srednje šole in knjižnice po Sloveniji. Tudi zaradi tega filma je vse manj ljudi, ki našega pastirske ga psa zamenjujejo s šarplanincem ali po dobnimi pastirskimi pasmami. Danes je režiser in avtor filma Rudi Križanič ponovno v akciji. Želi namreč posneti nov

Prav tako nam je kletka dobro služila na pasji razstavi, kjer se je Dimi počutil varne ga in se je v njej spočil, zunanji svet pa ga ni več zanimal. To nas je malce presenetilo, saj doma raje spi kje drugje kot tu. Res pa je, da doma v njej po večini spi naš drugi pes, ki je že v letih, in mu to zatišje kletke neiz merno prija ter pomaga pri njegovih straho vih ob nevihtah. Tudi danes, ko Dimi ne grize več stvari za radi srbečih zobkov, se najdejo situacije, ko nam kletka pride zelo prav. Včasih Dimi ne glede na predhoden dvourni intenziven spre hod, protestira ob preveliki količini proste ga časa, in svoj protest izrazi z uničevanjem stvari v stanovanju. Takrat kletka postane zelo koristen prostor, kjer naš kraševec lah ko počaka tudi dalj časa, seveda ob posodi z vodo in kako igračo za igro. Smilja Drobnič

film, pri tem pa ga moralno, strokovno in logistično podpira tudi Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Rudi in njegova družina so letos marca do bili mladička – kraškega ovčarja. Iskat so ga šli v Bazovico, k vzrediteljem kraševcev, ki so zamejski Slovenci. Ron je tako dobil priložnost, da bo postal novi junak filma o kraševcu. V današnjem času je življenje s psom v urbanem okolju podvrženo veliko pravi lom in veliki meri odgovornosti. Kraševec, ki je bil v svoji prvotni pastirski funkci ji varuh črede, danes večinoma živi v ur banem okolju kot družinski pes. V veliki meri je kraševec že uveljavljen v funkciji družinskega psa in čuvaja, seveda pa so ta ko pred lastnikom kraševca, kot pred last niki drugih psov, mnoge naloge. In tu se tudi začenja zgodba, zaradi katere se je avtor Rudi Križanič odločil, da pos name svoj drugi dokumentarec o kraških ovčarjih. Tema filma bo namreč tudi šola nje in socializacija slovenskega pastirske ga psa – kraškega ovčarja. Rudi Križanič

se namreč zaveda, da ni dovolj imeti svoje ga kužka samo rad, ampak je potrebno od prvega dne, ko je prestopil prag svojega no vega doma vedeti, kako z njim ravnati, da bo vodljiv in poslušen pes. Prijetni vtisi za kraševca Film bo tako poudaril pomen zgodnje so cializacije, ki vključuje sistematičen pristop k tako imenovani vtisni fazi ter vključitev v programe šolanja. Za uspešno socializacijo je namreč posebno pomembno, da že mali kraševec dobi čim več (prijetnih) vtisov iz čim več različnih okolij. Psička je potrebno spoznati s par kom, trgovino, ulico, razstavo, srečati mora unifromirane ljudi, otroke in podobno. Prav tako je zelo pomembno, da se vključi v tako imenovane igralne urice in malo šolo. Preko male šole bo kuža dobil prijetne izkušnje ob druženju z drugimi psi, prav tako pa se bo navadil osnov vodljivosti. Prav tako bo predstavljeno izobraževanje po progra mu BbH, ki je namenjeneno prav bivanju in vodljivosti v urbanem okolju.

Kraševčka Rona, bomo spremljali od 3. ja nuarja 2008, ko je bil star dva dni, pa tja do njegovega 15. meseca starosti v predvidenih in nepredvidenih dogodkih. Film bo segal od socializacije v leglu pri materi samici (8 tednov), do socializacije in vtisne faze pri novem gospodarju ter šolanju v primernem kinološkem društvu. Ker sredstva za film še niso zagotovljena, avtor filma naproša vse potencialne dona torje in sponzorje, naj podprejo film. Vse, ki bi bili pripravljeni filmu nameniti finančna sredstva, Rudi Križanič vljudno vabi, naj ga pokličejo na njegov mobilni telefon, 040 843 416, da se pogovorite o podrobnostih sponzorstva.

Mnoga slovenska kinološka društva, ki se ukvarjajo s šolanjem, dopolnjujejo svoje znanje o razlikah med pasmami ter s tem znanjem dosegajo dosti boljše uspehe pri šolanju. Prav tako je danes ključni pristop k šolanju v smislu potrjevanja pozitivnega vedenja, kar je kraševcu pisano na kožo, saj ob šolanju, ki je zasnovano na grobo sti in agresiji, kot vsak drug pes zelo trpi. Prav razumevanje in poznavanje različnih pasem je danes eden glavnih kriterijev pri določanju kvalitete šolanja, ki ga izvajajo posamezna kinološka društva. Rudi Križanič se zaveda, da če želimo našo avtohtono pasmo psov ohraniti, je ključno, da se čim bolje poduči lastnike in vodnike psov, kako s svojimi kužki ravnati, da bo do vključeni v naše vsakdanje aktivnosti in življenje.

www.dlvkos.si

kraševec 17

Vzreja

2008

VZREJNE DEJAVNOSTI DLVKOS ŠTEVILČNOST IN GENSKA RAZNOVSTNOST

Število poleženih mladičev od 2003 do 2008

Populacija kraškega ovčarja je v zadnjih desetih letih v upadanju, ocenjujemo, da v Sloveniji trenutno živi 500 – 600 primerkov te pasme, izven Slovenije pa okoli 50. V vzrejo je trenutno vključenih okoli 17 psic (na leto okoli 9), kar je s stališča ohranit ve pasme in genske raznovrstnosti izredno zaskrbljujoče. S promocijskimi dejavnostmi, spodbujanjem, izobraževanjem in organizi ranjem vzrediteljev in novih lastnikov, sode lovanjem z univerzo, državo in s Kinološko zvezo Slovenije ter kinološkimi zvezami po svetu želimo znova povečati število kraških ovčarjev in legel. Društvo je v letu 2007 po sklepu upravnega odbora financiralo polovico cene vzrejenega pregleda. V prihodnosti bo treba nujno pois kati pomoč države, saj bi brezplačni pregledi morda prepričali kakšnega lastnika več, da pripelje svojega psa na vzrejni pregled, kar je ključno za zagotovitev genske pestrosti. Vse pogostejša težava pri vzreji kraševcev postaja poleg maloštevilnih vzrediteljev tudi

samci

samice

skupaj

število legel

2003

5,3

2004

6,1

2005

5,5

2006

4,6 6

2007

2008

priporočilom vzrejne komisije. Seveda tak način še bolj oži možnosti za prihodsnot. Tako je zelo pomembno med drugim razvi jati tudi odnos zaupanja in sodelovanja. Aktivni vzreditelji z prijavljeno psarno so štirje, nekaj je rednih vzrediteljev brez pri javljene psarne, približno tretjina vzreditel jev pa se v vzreji pojavi prvič. Tako bolj ali manj redno vzreja (vsaj leglo v zadnjih 3 le tih samo 14 vzrediteljev. Tri legla kraševcev smo zabeležili tudi v tujini; eno na Češkem eno v zamejski Sloveniji (sosednji Italiji) in eno na Nizozemskem. DLVKOS s temi vz

Povprečno število mladičev v leglu

Pri prvem tipu gre za prilagoditev pasme na predvsem urbano okolje. Ob ohranitvi čuječnosti in zaščitništva bo potrebno paziti na trden značaj, dostopnost in visok prag toleran ce na številne dražljaje. Pes, ki je na domačem ozemlju odličen čuvaj, mora biti na nevtralnem območju nenapadalen, miren in dostopen tu jcem. V veliki meri k temu pripomore primerna vzgoja in socializacija mladiča. Takšni kraški ovčarji bodo pasmo kazali v najboljši luči ter prepričali marsikaterega potencialnega lastni ka. Pri drugem tipu gre za ponovno oživljanje vlo

kraševec 17 Zdravje in kvaliteta psov Kraški ovčar velja za zdravo, dolgoživo pasmo (veliko psov doživi starost 12 do14 let), večinoma brez letalnih in degenerativ nih dednih bolezni. Analiza kvalitete psov je prav tako zadovoljiva, saj privedeni psi ni so pokazali večjih anatomskih ali karakter nih napak. Med njimi pa je bilo tudi nekaj izredno kvalitetnih starejših psov, ki jih na žalost doslej vzrejno nismo uporabili. Kljub temu pa sta se v zadnjih desetih letih pojavila dva problema, ki ju moramo gle de na nizko številčnost ter srednjo genetsko raznovrstnost jemati zelo resno: • distihijaza in entropi očesnih vek Dvojne trepalnice (distihije) se sicer še ved no pojavljajo, vendar so v veliki večini pri merov za pse nemoteče. • ektopični ureter oz. refluks v povezavi z vnetji sečil Ektopični ureter, ki lahko privede do vnetja ali celo odpovedi ledvic, se je pri pasmi po javil v zadnjih petih letih. Vzrejna komisija

vzrejni pregled 1

vzrejni pregled 2

vzrejni pregled 3

Skupaj

Spol

Skupaj

2003

2004

2005

2006

2007

2008

maloštevilnost in plemenk. Nekateri primer ni plemenjaki so prestari, drugi imajo pre malo kondicije, zgodi pa se tudi, da neka teri lastniki najbolj primernih plemenjakov kljub vzrejnemu dovoljenju nimajo interesa uporabiti svojega psa v vzreji. Problem, ki se pojavlja je tudi, da imamo veliko število mladičev iz istih vzrejnih kombinacij, ali pa je prekomerno uporabljen posamezen ple menjak, saj vzreditelji in lastniki plemenja kov vedno ne želijo slediti priporočilom vz rejne komisije. Seveda tak način lahko do datno zoži možnosti za prihodsnot. Tako je zelo pomembno med drugim razvijati tudi odnos zaupanja in sodelovanja. Problem, ki se pojavlja je tudi, da veliko število mladičev iz istih vzrejnih kombina cij, ali pa je prekomerno uporabljen posa mezen plemenjak, saj vzreditelji in lastniki plemenjakov včasih ne želijo vedno slediti

www.dlvkos.si

reditelji vzdržuje redno komunikacijo. Okoli 100 skotenih mladičev (približno 20 legel) letno bi dolgoročno zadostovalo za vzdrževanje populacije okoli 1000 kraških ovčarjev v Sloveniji, oživitev vzreje v dru gih državah pa bi zmanjšala možnosti za vnovično ogroženost. Strateški cilj je povečano število psov, ki so vključeni v vzrejo in čim več legel iz čimveč različnih in sorodstveno čim bolj oddaljenih kombinacij.

IZHODIŠČA VZREJE TIP Glede na uporabo želimo vzrejno usmerjati dva tipa kraškega ovčarja: • družinski pes, spremljevalec, čuvaj • pastirski pes

ge kraškega ovčarja kot pastirskega psa. V so delovanju z Agencijo za okolje, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor smo pripravili strokovne osnove za izvajanje ukre pa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi. Agencija RS za okolje pripravlja razpis, na ka terem bodo rejci lahko kandidirali za dodelitev subvencij pri nakupu pastirskega psa. V program sta že vključena dva psa. Projekt v DLVKOS vodi lastnik ekološke kmetije Robert Žgavec, dipl.agr. in lastnik kraševke v delov ni funkciji. Pri ti. delovni liniji se vzgoja in socializaci ja mladiča zelo razlikujeta, pes bo sprejel ov ce kot člane primarnega krdela in bo do njih zaščitniški, stiki s človekom, tudi pastirjem, pa bodo omejeni.

peščeno siv ali z marogami), z dolgo krovno dlako in bogato podlanko, skladno grajene ga, z ravno ali rahlo padajočo hrbtno lini jo (glede na pastirski izvor se tolerira tudi rahla nadgrajenost), zmerno zaprtih kotov sprednjih in zadnjih okončin, z lahkotnim in skladnim gibanjem ter dolgim korakom v kasu. V zadnjih letih kljub številčnemu upadu opažamo veliko lepih in tipičnih kraških ovčarjev, s primerno vzrejno politiko in strokovnimi vzreditelji pa jih bo lahko še veliko več.

nih psov. Zaradi vzrejnega interesa oziroma nezmožnosti lastnika, vzrejni pregled včasih opravimo na domu. V letu 2007 smo na ta način ocenili 2 samca in 1 samico. Po vzrejnem pregledu vzrejna komisija na podlagi analiz in v skladu z vzrejnimi us meritvami priporoča bodočim vzreditel jem praviloma po tri plemenjake, ki so gle de na fenotipske in genotipske lastnosti najprimernejši. Poleg vzrejne knjižice vzre ditelji prejmejo nekaj splošnih vzrejnih na vodil in napotkov, kje lahko dobijo pomoč in nasvete.

Najpogostejša odstopanja pri vzrejno pregledanih psih:

PREGLED LEGEL PRI STAROSTI 7-8 TEDNOV

Anatomska odstopanja: • nadgrajenost in odprti koti predv sem zadnjih nog; • daljši trupi • kratek vrat • premočne ( molos) glave • kratek križec

Število pregledanih psov

Distihiaza

2005

2006

2007

Skupaj

Število vzrejno pregledanih psov od 2003 do 2008 Leto/VP

2008

Močno solzenje

je z analizo prednikov prizadetih psov ter nekaj podatki izpred več let označila poten cialne prenašalce te bolezni. Ti hibi v zadnjem času pozorno spremljamo in upoštevamo pri vzrejnih kombinacijah. Nekatere druge bolezni in hibe, kot so dis plazija kolkov, rak in epilepsija so se po javile pri posameznih živalih v daljšem časovnem obdobju, tako da jih še ne ob ravnavamo kot težavo, oziroma ne more mo govoriti o genetski determiniranosti ali razširjenosti. V bodoče bo tudi nujno pot rebno začeti z slikanjem kolkov.

ZUNANJOST Še vedno težimo k poenotenju tipa v skla du s standardom; želimo torej robustne ga, močnega, a ne pretežkega psa, značilno zaobljene lobanje in nasploh skladne gla ve, umirjenega in prijaznega izraza, tem no železno-sive barve brez primesi drugih barv in temnejšo masko (po nogah je lahko

Brez disthiaze

Entropi

Preko vzrejnih referentov in v skladu s po sebnim pravilnikom, vzrejna komisija od le ta 2008 sistematično pregleduje vsa legla pri starosti 7-8 tednov. Zabeležijo se podatki o distihiazi, zobovju, barvi, naredi se slika vsakega mladiča, ter drugi podatki (mere) o mladičih, prav ta

Ektropi

1 1 1

Odstopanja glede na standard KO: • rumena barva poddlanke, • svetle ali povsem neizrazite maske • zaviti repi. Druga odstopanja pri vzrejno pregledanih psih: Podsekavost in predsekavost sta zelo red ka, pogostejši pa postaja kleščast ugriz in neravna linija sekalcev. Pri enem psu smo zabeležili pomanjkljivo zobovje.

IZVEDBA VZREJNIH PREGLEDOV Praviloma izpeljemo tri vzrejne pregle de letno,kjer se ocenjuje tudi zunanjost psov. Lastnike kraških ovčarjev, ki so člani DLVKOS, povabimo pisno, informa cije pa so objavljene tudi na spletni stra ni www.dlvkos.si. V primeru, da je prijav malo, pa marsikoga obvestimo ter prego vorimo tudi po telefonu. Delež ocenjenih psov in psic je še vedno razmeroma nizek, cilj za prihodnost je ocenitev ¾ vseh skote

ko pa se svetuje vzrediteljem. DLVKOS za pregled legla pri 7-8 tednih financira pot ne stroške.

VZREJNE KOMBINACIJE V letu 2007 je bila pregledana vsa doku mentacija vzrejnih plemenjakov in psic in na osnovi poznanih vzrejnih rezultatov. Ob tem so bile na novo predlagane neka tere vzrejne kombinacije. Za nekaj hude krvi pri vzrediteljih so v prejšnjih edicijah vzrejne knjige poskrbele tudi objavljene vz rejne ocene. Te so seveda pomembne, ven dar predvsem za orientacijo vzrejni komisi ji, ki si prizadeva, da bi vzrejo vodila z čim boljšimi psi. Vzrejna komisija se trudi da bi se v vzrejo vključili čim bolj perspektiv ni psi, ob upoštevanju genske raznovrstnosti pa tudi tisti manj perspektivni. Ker je moti vacija vzrediteljev za vzrejo ključna, smo se letos izognili javni objavi vzrejnih ocen in bodo le te na voljo vzrejni komisiji in kro gu vzrediteljem. Prav tako pa predvidevamo

www.dlvkos.si

spremembo vzrejnega pravilnika v katerem bodo ocene samo opisne oz. bo navedeno, če je pes primeren za vzrejo ali ne. Prav ta ko bodo opisni deli navedeni samo v osnov ni vzrejni knjigi namenjeni delu vzrejne ko misije in vzrediteljem, v reviji pa bodo ob javljene samo fotografije in podatki o psu. Ime in priimek lastnika bo na voljo pri vz rejni komisiji.

ODVZEM KRVI IN DNK RAZISKAVE V letu 2006 se je Mojca Emeršič, pred sednica DLVKOS, dogovorila za sode lovanje z Biotehniško fakulteto konkret no s prof. Petrom Dovčem. Takoj v le tu 2006 smo pričeli z odvzemom krvi na vzrejnih pregledih. Do sedaj nam je to us pelo že za več kot 50 psov. Vzorce smo oddali v analizo na Biotehniško fakulteto, Oddelek za zootehniko, Genetski laborato rij v Domžalah. Analiza DNK bo v pomoč pri spremljanju nekaterih dednih bolez ni, kakor tudi preverjanju verodostojnosti rodovniških podatkov. Ker želimo pridobiti čim več vzorcev krvi razmišljamo o projek tu, ki bo omogočal sofinanciranje odvzema krvi kraškim ovčarjem na veterinarskih kli nikah in ambulantah po Sloveniji, oziroma odvzem sline (dlake) mladičem v leglu. Na strani DLVKOS od leta 2007 projekt vo di član Mladen Bucić pri odvzemu krvi pa nam kot prostovoljec pomaga Jaka Ule.

INFORMACIJSKI SISTEM V letu 2007 je predsednica VK DLVKOS Branka Sluga Kranjc prenesla podatke iz rodovne knjige v Excel tabelo in vanjo vnes la vse znane podatke o kraških ovčarjih. Ta podatkovna baza bo osnova za izdelavo in formacijskega sistema (računalniški rejski program). V skladu z dogovorom med pred sednico društva Mojco Emeršič in Petrom Dovčem bo DLVKOS v uporabo dobil in formacijski sistem BF. V letu 2008 smo lah ko pospešili vnos in prenos rodovniških in drugih podatkov v informacijski sistem, saj je članica DLVKOS Mateja Mihelič pričela s strokovno prakso na Biotehniški fakul teti ravno z nalogo vnosa podatkov v in formacijski sistem. To je zelo pospešilo vnos in obdelavo podatkov. Dogovor med DLVKOS in BF je, da IS dobi v uporabo DLVKOS še v letu 2008. Ta sistem nam bo v pomoč pri vzreji in načrtovanju vzrejnih kombinacij in pri drugem strokovnem delu. V sistem se bodo vnesli tudi podatki o DNK izsledkih. Pomoč pri vzpostavitvi informa

www.dlvkos.si

2008

Vzreja

cijskega sistema bo tudi po končanju prak se nudila Mateja Mihelič, DLVKOS, ki bo tudi zadolžena za prenos znanj za delo z IS na vzreditelje in vzrejno komisijo.

FOTOGRAFIRANJE PSOV Na vseh vzrejnih pregledih poskušamo za gotoviti čim boljše fotografije kraševcev za vzrejno knjigo in kasnejšo bazo podat kov vseh vzrejno pregledanih KO. Pri tem nam kot stalni sodelavec in prostovoljec po maga Stojan Spetič, član FK Sušec in član DLVKOS. Občasno nam pomagata tudi Tina Kavčič in Blaž Vehovar, član DLVKOS. Vzrejno knjigo od leta 2005 dalje, bomo v letu 2008 objavili tudi na domačih straneh DLVKOS, projekt vodi Mojca Emeršič.

UMETNE OPLODITVE Beležimo tudi vse več neuspelih paritev, za to je potrebno vzpodbujati vzreditelje, da s kontrolo hormonov pri psički, določijo najbolj optimalen termin paritev. Umetne oploditve po svetu že postajajo pravilo vz reje, saj se na ta način lahko poveča ver jetnost oploditve, prav tako pa se izogne mo raznim boleznim. Vzrejna komisija želi v vzrejne kombinacije vključiti starejše samce, ki predstavljajo zelo dober genetski material in ki na žalost v preteklosti niso bili vključeni v vzrejo. Ti samci praviloma niso vajeni skočiti, zato je umetna oplodi tev ključna pri zagotavljanju genske raz novrstnosti. Projekt na strani DLVKOS vo di Matej Lah.

SEMENSKA BANKA Mojca Emeršič, predsednica DLVKOS je v letu 2007 vzpostavila stik z dr. Primožem Klincem, Klinika za reprodukcijo iz Veterinarske fakultete, s ciljem da se preko sodelovanja DLVKOS in Veterinarske fa kultete v letu 2008 prične z vzpostavitvijo semenske banke. Vsako leto naj bi se orga niziral odvzem semena potencialno zanimi vim plemenjakom in preverjanje kakovosti le – tega. Na ta način bomo dodatno zava rovali pasmo. Seme se lahko hrani tudi več desetletij. Projekt za DLVKOS vodi Matej Lah.

kraševec 17

IZOBRAŽEVANJE VZREDITELJEV Vzreditelj je najpomembnejši člen v razvoju pasme. Kakovosten, strokoven in izobražen vzreditelj bo znal pravilno ravnati v vseh elementih vzreje, od nakupa psičke – bodoče plemenke pa vse do prodaje mladičev no vim lastnikom. Pravi ljubitelj pasme pa bo svoje poslanstvo nadaljeval še naprej – s sti ki z lastniki mladičkov bo poskrbel za večjo osveščenost in strokovnost naslednjih gen eracij. Na srečanjih vzrediteljev organiziramo stro kovna predavanja veterinarjev, biologov in kinoloških sodnikov. V januarju 2008 so Mladen Bucić, Mojca Emeršič in Matej Lah izvedli kvalitetno strokovno srečanje za vz reditelje. Med predavatelji sta bila tudi dr. Peter Dovč in dr. Primož Klinec sicer pa so bile teme načrtovanje vzreje, veterinarsko predavanje o boleznih, umetni oploditvi in semenski banki in genski banki oz. geneti ki pri psu. V pripravi je tudi mapa za vzre ditelje z najnovejšimi strokovnimi navodili za uspešno vzrejo, ki ga pripravljajo Matej Lah, Mojca Emeršič in Branka Sluga.

ADMINISTRATIVNA PODPORA Pomemben vidik podpore rejskim dejav nostim na administrativnem področju je bila podpora tajnice društva Nine Težak. Vsekakor bo potrebno tudi na nivoju rejs kih programov pridobiti prostovoljca, ki bi pomagal pri vzdrževanju baze kontaktov vz rediteljev in lastnikov kraševcev (predvsem elektronske pošte), s čimer bi dosegli boljšo in hitrejšo učinkovitost pri posredovanju in izmenjavi informacij med vzrejno komisijo in lastniki plemenjakov in plemenk.

RAZVOJ KADROV INSTITUCIJ

2008

Nova vzrejna komisija za kraške ovčarje

KREPITEV

V mesecu maju 2008 je delni zbor sodni kov predlagal sestavo nove vzrejne komi sije za kraške ovčarje, ki deluje v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Novi člani vzrejne komisije so: • Branka Sluga Kranjc, dosedanja predsed nica vzrejne komisije, dolgoletna vzreditel jica kraških ovčarjev in sodnica za kraške ovčarje; branka.sluga@dlvkos.si • Marija Kavčič, mednarodna sodnica za vse pasme, dolgoletna vzrediteljica in članica več vzrejnih komisij, marija.kavcic@ dlvkos.si • Matej Lah, vzreditelj in sodnik za kraške ovčarje, matej.lah@dlvkos.si • Mladen Bucić, sodnik za kraške ovčarje, mladen.bucic@dlvkos.si • Mateja Plevnik, sodnica kraške ovčarje in veterinarka mateja.plevnik@dlvkos.si Na področju administrativne podpore, ge netike in pri vnosu podatkov v informacij ski sistema bo vzrejni komisiji pomagala Mateja Mihelčič mateja.mihelčič@dlvkos.si Na področju zbiranja fotografskega mate riala bo z vzrejno komisijo sodelovala moj ca.emersic@dlvkos.si Vse, ki jih področje vzreje bolj zanima so iskreno vabljeni, da sodelujejo in pomagajo pri delu komisije. Novi vzrejni komisiji želimo veliko uspehov in podpore pri delu.

Brez oglaševanja ne gre ….. Letos smo se pri nas doma prelevili iz teore tikov v praktike. Z našo psičko smo imeli leglo in iz prve roke izkusili, kaj pomeni biti vzreditelj kraških ovčarjev. Ob nepopisnem veselju, ki ga doživiš ob malih kraševcih, pa obenem začutiš tudi veliko odgovornost, namreč, da boš mladiče oddal v prave ro ke. Zaveš se, da je samo od tebe odvisno, ali bodo psički odšli k ljudem, ki se bodo z nji mi ukvarjali in jih socializirali in ki se bodo zavedali dejstva, da so dobili dragocenega psa, ki pripada ogroženi pasmi.

kraševec 17

Področje vzreje je postala zelo veliko časovna obremenitev odgovornih posa meznikov društva – prostovoljcev, ki ima jo vsi tudi redne zaposlitve. Nujno je pot reba finančna in kadrovska okrepitev tako na področju urejanja baz, priprave strategi je in pravilnikov, strokovnih in razširjenih pregledov legel, komunikacije, vodenja in izvedbe projektov, rekrutiranja prostovol jcev, priprave strokovnih publikacij, in drugih dejavnosti . Vsak član vzrejne komi sije in sodelavci v društvu, ki so zadolženi za projekte na področju vzreje morajo imeti dobro določene cilje in naloge ter motivaci jo za opravljanje tega dela.

Kraševec verjetno nikoli ne bo zelo komer cialna pasma, prav tako pa je čas danes bolj naklonjen majhnim, družnim psom. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ob tem, ko načrtujemo leglo, zavedamo, da bomo mo rali nekaj narediti tudi zato, da bomo leglo lahko prodali in da bodo tisti, ki jih morda zanima nakup kraševca, vedeli za nas. To pomeni, da moramo pravočasno opozori ti na to, da smo vzreditelji, vložiti moramo

sredstva v oglaševanje že v fazi, ko napove dujemo leglo, pri čemer so nam lahko vodi lo že obstoječi oglasi in načini oglaševanja, ki se jih poslužujejo priznani slovenski vz reditelji. Zelo dobro je, če si lahko poma gamo z lastno domačo stranjo na internetu, kjer predstavimo našo vzrejno psičko, po tomce, plemenjake. Drugi del prodaje kraševca se zgodi, ko nas pokliče morebitni kupec. Takrat je ključno, da kot vzreditelji znamo povedati čim več o pasmi, predstaviti moramo zna ti našo psičko in plemenjaka (tudi s slika mi). Poznati moramo rodovnik in lastnosti prednikov. Vsaj okvirno moramo tudi vede ti, kaj želimo doseči pri vzreji naše psičke. Podučeni pa moramo biti o morebitnih bo leznih in hibah, ki pestijo pasmo. Novim lastnikom moramo znati svetovati, biti jim moramo v oporo. Pri tem nam je v veliko oporo vzrejna komisija, ki je za nas pripra vila vzrejno kombinacijo in nam priporočila samca. Mladen Bucić (mladen.bucic@dlv kos.si), koordinira delo vzrejne komisije na področju vzrejnih kombinacij, in z veseljem nam bo obširno razložil, zakaj nam je vzrej na komisija predlagala samce, ki so najbolj primerni za vzrejo z vašo psičko. Veliko lastnikov vzrejnih psičk bo imelo sa mo eno leglo, pa vendar se je potrebno po truditi s pravočasnim oglaševanjem in od dajo tudi v tem primeru. Ko so psički en krat starejši od osem tednov, ko je čas za oddajo najbolj optimalen in priporočen, je precej težje prodati psičke. Pomembno je tudi, da vemo, kateri psi v leglu so naj bolj perspektivni. Z vidika razvoja pasme je ključno, da te pse oddamo tistim lastni kom, ki jih bodo lahko vključili v vzrejo. Tudi tu nam je lahko v veliko pomoč vz rejna komisija, oziroma vzrejni referent, ki bo v starosti šestih tednov pregledal/a vaše mladiče. Včasih se nam trga srce, ko vidimo najboljšo vzrejno psico, ki jo lastniki, seve da brez slabih namenov ne bodo uporabi li v vzreji. Tako se lahko izgubijo najboljši geni in lastnosti kraševca. Zato je pomemb no, da ne sprašuje samo kupec, temveč sprašujemo in spoznavamo bodočega lastni ka tudi mi. Kakšne želje ima potencialni ku pec? Želi morda vzrejati? Bo znal biti vod

nik bolj dominantnega mladiča ali samca? Je pripravljen kraševca peljati v malo šolo in mu omogočiti pravočasno socializacijo? Je pripravljen kraševca pripeljati na vzrejni pregled? Pripraviti moramo tudi kupopro dajno pogodbo, kjer se tako mi kot kupec, zavežemo k dobremu ravnanju in poštenim odnosom. Ker se število legel povečuje in je ponud nikov kraševcev več, je logično, da bodo tisti, ki bodo imeli več znanja in ki se bo do bolj potrudili pri pravočasni promoci ji svoje vzreje in legla, lažje prodali svoje kraševce. Če prodajo svojih mladičev pre pustite naključnemu povpraševanju ali prepozno začnete z načrtnim in obsežnim oglaševanjem, lahko svojim mladičkom in pasmi naredite veliko škodo. Upam, da s svojimi nasveti nisem koga odvr nila ali prestrašila, da bi imel leglo. Namen je bil ravno obraten. Samo večje število vz rejnih psic lahko našo pasmo reši pred naz adovanjem. Povečano število mladičev ne pomeni veliko, če ne izhajajo iz čim več različnih legel, ki so sorodstveno čim bolj oddaljena. Strateško izhodišče vzrejne poli tike je, da imamo v vzreji vključenih čim več psic. Danes jih je v vzrejo vključenih okoli 10-15. Tudi če nismo strokovnjaki za gene tiko, si lahko predstavljamo, da je to pre malo. Na ravni društva se bomo še naprej trudili s promocijo pasme, vendar pa bo do največ k povečanemu zanimanju pripo mogli dobri vzreditelji in lastniki, ki bodo vsem nejevernim Tomažem dokazali kakšno odlično pasmo imamo Slovenci. Priznam, da smo tudi mi začeli prepozno z oglaševanjem legla – vendar pa smo se v procesu tudi naučili, zakaj ne gre odlašati. Vse mladiče smo oddali dobrim lastnikom in to nas navdaja z velikim zadovoljstvom. Zato pogum! Če imate doma psičko, od peljite jo na vzrejni pregled, pripravite svoj načrt oglaševanja, povežite se s strokovn jaki v DLVKOS in morda boste tudi vi z mladički pripomogli k širjenju pasme. Mojca Emeršič, mojca.emersic@dlvkos.si

www.dlvkos.si

kinološkim sodnikom za kraške ovčarje in glasbenikom Mladen Bucić je kitarist, dejaven v med narodni glasbeni skupini Distango, ki deluje od leta 2000 in izvaja predvsem tango glas bo Astorja Piazzolle. Poleg tega koncertira kot solist, v duu s flavto ter uči kitaro na dveh glasbenih šolah. Z Distangom je imel že preko 100 koncertov po Evropi. Več let je njegov prvi hobi kinologija, od leta 1998 je kinološki sodnik za pasmo kraški ovčar. Si del skupine Distango, ki izvaja predv sem argentinski tango? Zakaj prav ta glas bena zvrst? Dela Astorja Piazzolle so nekje med klasično glasbo in jazzom, z vsemi obeležji tradicio nalnega tanga, ki jih je skladatelj povezal v novo glasbeno zvrst – Tango nuevo. Ker smo klasični glasbeniki, nam je ta glasba blizu, po drugi strani pa pomeni odmik od čiste klasike. Hkrati pa navdušuje s svojo energijo, strastjo ter kompozicijsko inova tivnostjo. V zadnjih desetih letih je ta glasba postala svetovni hit.

Od kod izvira tvoja ljubezen do kraševcev? V preteklosti si imel tudi svojega kraševca? Nam lahko zaupaš kaj o njem? Bil je mogočen, dominanten samec, z dolgo gosto dlako, težko vodljiv, a zelo privržen svoji družini in neustrašen čuvaj. Doživel je kar lepo starost 13 let. Ker je bil kot mladič operiran zaradi entropije in je imel močno distihijazo, ga nismo uporabljali v vzreji. Veliko sva hodila na dolge sprehode, tudi po 3 do 4 ure, predvsem v gozd in po gričih v ljubljanski okolici. Veselje do psov sem kazal že v otroštvu, spomnim se, da sem kot osnovnošolec obiskoval pasje razstave ter študiral Zidarjevo knjigo O psih. V zadnjem času si se kot prostovoljec po novno dejavno vključil v dejavnost društva. Na katerem področju in zakaj? Na področju vzreje. Dejansko sem že leta

www.dlvkos.si

1993 začel študirati vzrejne kombinacije, poročila z vzrejnih pregledov, različno lite raturo o pasmi. Kmalu zatem so me vključili v promocijsko skupino, a je moj največji in teres ves čas ostala vzreja. Med leti 1998 in 2007 sem bil malo aktiven, predvsem zaradi študija v tujini. Menim, da imam kar dober vpogled v pasmo in da sem lahko na tem področju najbolj koristen. Večino rodovni kov znam na pamet, tudi podatke o veliko kraških ovčarjih imam dobro shranjene v spominu. Skoraj neke vrste norost. Kakšna je tvoja vizija razvoja in obstoja kraševca? Kakšen pes je kraševec danes in kakšen naj bo čez 10 let? Danes je to pes, ki je ohranil veliko zna čilnosti prvobitnega pastirskega psa. Zna čajsko je sicer mehkejši in bližje urbane mu okolju, kljub temu še vedno odličen čuvaj. Po videzu so kraševci še vedno do kaj neenotni, predvsem kar zadeva bar vo, konstitucijo, odlakanost in obliko gla ve. Žal se pojavlja nekaj dednih hib, ki pa jih skrbno spremljamo v vzreji. Čez deset let? Upam, da bomo prisotnost očesnih in ledvičnih težav bistveno reducirali, poeno tili tip, povečali populacijo iz sedanjih 500 na 1500 primerkov, izvozili več psov v tu jino. Z vidika uporabe bi lahko razvijali 2 tipa: družinskega čuvaja in pastirskega psa - čuvaja drobnice. Kakšni so po tvojem mnenju glavni izzivi na področju vzreje kraševca? Kako bi bilo pot rebno odgovoriti na te izzive? Povečati populacijo, zmanjšati pojav hib, izobraziti vzreditelje, še bolj popularizirati pasmo. Pomembna je vključitev biotehniške fakultete in veterinarskih ustanov – tu mis lim na analizo DNK in gensko banko, društvo pa mora delovati povezovalno in organizirati čim več strokovnih posvetov. Potrebujemo veliko prostovoljcev za delo v vzrejni komisiji. Premalo ljudi strokov no pozna pasmo, lastnosti posameznih osebkov, ki so bili in so vključeni v vzrejo. Potrebujemo pa tudi donatorje in sponzor je, saj brez zastavljenih sredstev začrtanega ne bomo mogli izpeljati. Društvo se je povezalo tudi z Biotehniško

in veterinarsko fakulteto v Ljubljani? Kako daleč je to sodelovanje in kakšne rezultate pričakuješ? Nastavljenih je več projektov. Najpomem bnejši so: razvoj informacijskega sistema, ki bo omogočal hitrejši in temeljitejši pregled nad populacijo, odvzem krvi in analiza DNK, ki bo omogočala preverjanje verodo stojnosti rodovnikov in spremljanje dednih bolezni, postavitev genske – semenske ban ke kot osnovo za lažjo realizacijo začrtanih vzrejnih kombinacij in ohranitev pasme v prihodnosti. Že do sedaj je bilo opravljene ga veliko dela s strani posameznikov obeh ustanov, za kakovostno realizacijo projek tov pa potrebujemo državna sredstva in jas no določitev strategije z roki. Koliko vzrediteljev je vključenih v društvo? Obstajajo danes v Sloveniji problemi z nerodovniško vzrejo kraševcev? V društvo je vključenih 17 vzrediteljev, okoli 40 psičk bi teoretično lahko imelo letos rodovniško leglo, vendar bo dejans ka številka legel največ 10, torej 50 – 60 mladičev. Še vedno bolje kot prejšnja leta, žal pa še vedno premalo za zanesljiv obstoj in razvoj pasme. Žal še vedno nekaj lastni kov psičk vzreja nerod ovniško in s tem de la pasmi veliko škodo, saj teh osebkov ne moremo spremljati oziroma vključiti v vzre jo. S tem se pasma kakovostno in številčno siromaši. Naše delovanje je usmerjeno v spodbuditev rodovniške vzreje in povečanje števila kakovostnih vzrediteljev Za tvoje delo sta ključni sodelovanje in pod pora vzrediteljev kraševcev. Imaš občutek, da je ta podpora dobra? Na eni strani imamo stare, izkušene vzre ditelje, ki imajo precej znanja in izkušenj. Večinoma imajo eno do dve psički ter leglo skoraj vsako leto in brez njih bi pasma težko preživela. Kljub izkušnjam pa si od njih želim boljšega sodelovanja, komunika cije in še večje dojemljivosti za najnovejše vzrejne trende ter posluh za strategijo vz rejne komisije. Glede na majhnost popula cije moramo delovati povezovalno in slediti centralnemu vzrejnemu načrtu. Nato so pa tu novi, mlajši vzreditelji, ki po manjkanje izkušenj nadomestijo z več ko munikacije z vzrejno komisijo in izkušenimi vzreditelji. Upam, da ne bodo vzrejali le priložnostno, temveč se bodo priključili eki pi, ki bo skrbela za vizijo pasme. Zaključna misel? Kraševec je najplemenitejša in najlepša, hkrati pa ena najredkejših pasem na svetu. Videl sem že na tisoče psov različnih pasem, vendar nič ne dosega lepote in skladnosti li nij kraškega ovčarja, predvsem njegova gla va in izraz sta edinstvena. S skupnimi močmi in sodelovanjem si mo ramo prizadevati za njegovo ohranitev in razvoj.

2008

Ustanovitev semenske banke za kraške ovčarje Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije (DLVKOS) je v sode lovanju z Veterinarsko fakulteto začelo s projektom vzpostavitve semenske banke za kraške ovčarje. Populacija kraških ovčarjev je zelo majhna, zato ta ukrep pomeni po membno varovalko pred grožnjo izumrtja naše trenutno edine mednarodno priznane pasme. Na Vetrinarski fakulteti vodi projekt dr. Primož Klinc, v DLVKOS pa sem za pro jekt zadolžen spodaj podpisani. Delno bo stroške vzpostavitve semenske banke za kraševca bo pokrila država s sredstvi, ki jih nameni za ohranitev genske pestrosti av tohtonih vrst. Projekt odvzema semena za enkrat poteka le v veterinarski ambulanti za reprodukcijo konj v ljubljanskem Mestnem Logu in v veterinarski postaji v Vipavi. V projekt semenske banke so vključeni predvsem zanimivi samci, ki še niso imeli skoka in posledično ne tudi potomcev ter starejši genetsko zanimivi samci. Tem sam cem bodo odvzeli seme ter ga zamrznili za negotovo prihodnost. Za samce, ki še niso imeli uspešnega skoka, je prvi odvzem semena vedno v Ljubljani, saj je pred umetno oploditvijo oziroma zamrznitvijo semena potrebno narediti kar nekaj testov. Če se ugotovi, da je samčevo seme plodno, se lahko naslednji odvzem se mena opravi tudi v veterinarski postaji v Vipavi. Za odvzem semena poznamo več metod, od samčeve dostopnosti in sproščenosti pa je odvisno, katero metodo se bo izbralo. Za samce, ki so na tujem ozemlju bolj dosto pni (npr. se pustijo božati neznancem), je odvzem semena ponavadi bolj enostaven. Potrebujemo le gonečo psičko, ki bo po magala vzburiti samca. Za boljšo predsta vo o tem kako poteka postopek, ga bom na kratko opisal. Lastnik samca drži tako, da se pes ne more obrniti in poškodovati ve terinarja, ki z roko stimulira samčev penis. Goneča psička je pri postopku potrebna le toliko, da se samec še bolj vzburi in lažje ejakujira. Po ejakujaciji se pelje samca na krajši sprehod, da se umiri. Postopek je za samca povsem neboleč. Naslednjič se ga na odvzem pripelje čez 2-3 dni, ko se postopek ponovi. Odvzem semena je ponavadi prvič težavnejši, ker pes ne ve, kaj ga čaka in se težko sprosti, pri naslednjih odvzemih pa gre pogosto tudi brez goneče psičke, saj pes povezuje ordinacijo z nečim prijetnim. Če je samec nedostopen, oziroma se med stimula cijo ne vzburi toliko, da bi ejakuiral, potem se uporabi elektrostimulacija prostate. Ta metoda je za psa bolj neprijetna, pogosto pa je potrebno psu dati tudi pomirjevala. Projekt vzpostavitve semenske banke za kraškega ovčarja financira država, zato lastnikom kraških ovčarjev ni potrebno kri

Vzreja

Pogovor z Mladenom Bucićem

kraševec 17

ti stroškov posega. Če se vzrejna komisija odloči, da bi vaš samec pomembno obogatil semensko banko, vas prosimo, da se odzo vete našemu vabilu, saj s trenutno še živimi samci lovimo eno zadnjih bilk pri ohranitvi kraškega ovčarja, pri čemer je genska raz novrstnost eden glavnih pogojev. Ker odvzem semena samcem kraškega ovčarja poteka le v Ljubljani in Vipavi, naprošamo tudi vodnike gonečih psic iz te ga okolja, da se nam javijo, saj nam bo do lahko pomembno pomagali pri ohranitvi našega kraškega ovčarja. Lastniki psičk se lahko obrnejo na avtorja tega članka. Matej Lah, matej.lah@dlvkos.si

Umetna osemenitev pri kraševcih Čeprav sodi kraški ovčar med dokaj narav ne in pristne pasme in so se vzreditelji v ve liki večini do sedaj posluževali le naravne metode parjenja, se vedno pogosteje pojavl ja tudi potreba po umetni osemenitvi. Zaradi genske raznovrstnosti in prihodn jega razvoja pasme bomo morali nekate re psičke pariti tudi s starejšimi samci, ki še niso skakali oziroma zaradi slabše teles ne kondicije niso več sposobni skoka. Tu je možna edino umetna paritev. Teh samcev ni zelo veliko. Ker seme starejših samcev z vsakim letom izgublja na kvaliteti, je čas za njihovo uporabo zelo dragocen. Če vam komisija takega samca predlaga, ne oklevajte, pokličite lastnika plemenjaka, da se dogovorita o umetni paritvi saj je mor da že naslednje leto prepozno. Vsekakor pokličite tudi vzrejno komisijo (matej.lah@ dlvkos.si) saj vam bo v postopku v veliko pomoč z navodili in spodbudo. Umetna oploditev je zelo priporočljiva tudi, če se želimo izogniti prenosu raznih spolnih boleznih. V nekaterih evropskih državah npr. se pojavlja neozdravljiva spolno pre nosljiva bolezen bruceloza, ki lahko ob nen adzorovanem širjenju usodno zmanjša po pulacijo nekaterih pasem. Nobene garancije ni, da se ta, ali kakšna podobna bolezen ne pojavi tudi pri nas. Pri tako majhni in ranl jivi populaciji, kot je naša pasma, pa se mo ramo zavedati, da bi bila lahko taka bole zen še veliko bolj usodna. Prednost umetne osemenitve je tudi v zmanjšanju tveganja,

da bi prišlo do neuspešnega zaskoka samca. Tveganje, da naša psička ne bi bila oploje na, je v takem primeru skoraj ničen, ker ve terinarji psa in psico predhodno pregledajo in izvedejo teste, ki povečajo možnost oplo ditve. Pri psici tako npr. opravijo progeste ron test, pri psu pa naredijo test gibljivosti in gostote spermijev ter androloški pregled spolovila. Če bomo psa in psico umetno parili s svežim samčevim semenom in je bil samec že uspešen plemenjak oziroma je bilo pregleda no njegovo seme, je postopek dokaj enosta ven. Ta postopek opravi veterinar na svo ji kliniki, oziroma, če nam bo pripravljen ustreči, lahko tudi na terenu. Preden psico umetno parimo, je nujno, da jo peljemo k veterinarju na progesteron test. S pomočjo progesteron testa veterinarji natančno določijo čas ovulacvije pri psici, ki je za oploditev izjemno pomembna. Za pro gesteron test je potrebno psici odvzeti kri, in jo dostaviti na eno izmed klinik za humano medicino. Pošljete jo lahko tudi preko kate rega od ponudnikov hitre pošte v Ljubljano na Medialab. Usluga stane pri ponudnikih hitre pošte okrog 10 EUR. V tem primeru mora biti kri pri psici odvzeta zgodaj zjutraj in pravilno hranjena, da jo kasneje lahko pravočasno dostavijo v laboratorij. Ovulacija pri psicah nastopi že 6 dan ali pa šele 14. dan po prvih znakih gonitve. Če nis mo prepričani v pravi dan začetka gonitve ali če test ne pokaže, da je ovulacija blizu, ga je za večjo zanesljivost bolje večkrat po noviti. Od dogovora z lastnikom plemenjaka je od visno, ali bomo psičko peljali k plemenjaku ali pa bo on pripeljal samca k vam. Postopek umetne paritve se opravi tako, da veterinar samcu stimulira penis in ga s tem vzburi. Pri tem pomaga, če samec med postopkom von ja psico. Ko je samec vzburjen, mu ud nab rekne in prične izločati semensko tekočino, ki jo veterinarjev pomočnik prestreže v ste rilno petrijevko. Pomembno je, da semena v petrijevki ne izpostavljamo svetlobi in spre membi temperature in ga veterinar čimprej implicira samici. Samca naj lastnik po tem postopku odpelje na sprehod, da se umiri. Ta čas je psica že pripravljena, tako, da jo lastnik drži sedeč na stolu z privzdignjenim zadnjim delom. Veterinar vstavi samici v va

www.dlvkos.si

Vzreja gino kateter in ji preko njega vbrizga seme samca. Samico je treba zadržati v položaju s privzdignjenim zadnjim delom vsaj še 20 minut, paziti pa moramo, da psička ne uri nira vsaj še kakšno uro (lahko jo npr. odne semo v avto). Zato je priporočljivo, da pred umetno paritvijo psičko peljemo na spre hod, da izprazni mehur. Če samčevo seme še ni veterinarsko pregle dano in samec še ni uspešno paril, je najbol je, da ves postopek izpeljemo v veterinarski ambulanti. V letošnjem letu se je začela ustanavl jati SEMENSKA BANKA ZA KRAŠKE OVČARJE. To je nujen projekt, ki ga bomo morali izpeljati ob finančni podpori države, ki mora zakonsko poskrbeti za ohranitev in razvoj svojih avtohtonih pasem. Paritev s shranjenim zamrznjenim semenom sam ca poteka tudi na podoben način, vendar v strogo kontroliranih okoliščinah in ga izva ja klinika veterinarske fakultete v Ljubljani .Za lažji razmislek in orientacijo spodaj navajamo tudi informativni cenik veteri narskih uslug. Cene varirajo od ponudnika do ponudnika veterinarskih uslug. odvzem krvi: 5 EUR vaginalni bris: 14 EUR diagnostika estrusa (progesteron test )+ prvo osemenjevanje: 42 EUR Progesteron test/ MEDIALAB: 10 EUR diagnostika estrusa + drugo osemenjevan je : 36 EUR androloška preiskava psa: 39 EUR pregled semena psa: 26 EUR Klinika, kjer opravijo progesteron test: MEDIALAB Parmova 53 1000 Ljubljana Več informacij lahko dobite pri Mateju Lah, članu vzrejne komisije, ki je zadolžen za projekt semenske banke in umetnih ose menitev. matej.lah@dlvkos.si

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

Informacijski sistem za kraške ovčarje

Vzreja psov in genetika Vzreja psov v obliki ciljne selekcije se je začela v sredini 19.st. Prva razstava psov je bila leta 1859 v Angliji. Leta 1873 je bil v Veliki Britaniji ustanovljen prvi klub rasnih psov, ki je postavil okvire pasemske pripad nosti, vzreje in razstavljanja. Danes obstaja preko 400 pasem, ki so priznane pri krovni kinološki organizaciji FCI. Mnoge od njih se razlikujejo le v barvi, ali pa so podskupi ne neke druge pasme. Vzreditelji se dosti bolj pogosto, kot je v jav nosti znano, odločajo za parjenje v bližnjem sorodstvu. Prav tako je pravilo, da se v vz rejo vključujejo plemenjaki s šampionskimi nazivi, pri tem pa se povsem zanemarjajo osnovne zakonitosti dedovanja, ki so po membne za zdravje psov. Kljub vsem na predkom moderne znanosti, raziskavam in rezultatom, je danes v kinologiji pogosto še vedno najpomembnejši razstavni ring, kjer vzreditelji izbirajo plemenjake. V ringu se namreč ocenjuje predvsem zunanji videz in lepota posameznega psa, kar pa nikakor ne bi smel biti glavni smerokaz za vzrejo neke pasme. Razstave pasemskih psov so prireditve, ki vzrediteljem in njihovim psom dajejo priložnost, da se zberejo na enem mestu, se predstavijo, spoznavajo, družijo in izmenju jejo informacije. Osvojeni naslovi in medal je so na koncu razstave le krona druženja. Aktualni zmagovalec v lepoti se najbolj približa idealu opisanem v standardu pas me. Tukaj bi se zgodba o lepotnih nazivih in naslovih morala končati. Toda pogosto je ravno razstavni ring glavno izhodišče za vzrejne odločitve nekaterih lastnikov psičk. Pojmi, kot so genetika, dedovanje in dedne bolezni ostajajo nekje v temnem delu zave sti kot nekaj, kar ni pomembno, dokler psi osvajajo naslove. Tudi glede genskih bolez ni v pasmi lahko pogosto zasledimo sprene

vedanje, kot da za njih nihče ne nosi odgo vornosti. A vendar se dogajajo. Kje je po tem smisel vzreje psov? V primerih pasem, ki spadajo med ogrožene, bi morali biti naslovi z razstav med manj pomembnimi meril za uspešno vzrejo. Tudi pri kraških ovčarjih ocenjujemo, da populacija predstavlja le okoli 600 primer kov v vzrejo pa je vključenih okoli 15 psic. To samo po sebi kaže, kako malo imamo genskega materiala in kako je le ta občutljiv. Če želimo v populaciji doseči napredek in omogočiti genetski napredek tudi v nasled njih populacijah, moramo v vsaki generaciji zagotoviti zadostno število nesorodnih sam cev in samic. Poznavanje nekaj osnovnih modelov dedo vanja in razporejanja genov znotraj teh mo delov je nujno potrebno za vzrejo pasme. Posebno pomembno je to pri okvarjenih ge nih, ki povzročajo bolezni in se prenašajo iz staršev na potomce. Že enostavni Mendlovi zakoni dedovanja vključujejo dominantne in recesivne gene. Dominantni so tisti, ki prevladajo in jih na osebku lahko vidimo. Recesivni pa so prekriti, se pa prenašajo iz roda v rod. Nekatere lastnosti osebka določa en gen (monogensko dedovanje), druge pa dva ali več (poligensko dedovan je). Rezultate vzreje lažje predvidimo, če je za eno lastnost odgovoren le en gen. Žal pa se mnoge genetsko pogojene bolezni ne dedujejo tako enostavno. Pogosto imamo kombinacijo recesivno poligenskega dedo vanja. Take bolezni se neopazno širijo v pasmi s parjenjem staršev, ki so prenašalci. Prirejeno po: Iljadica Monika in Boris, 2005, internetni naslov www.tornjak.net/ genetics.php?lang=hr Prevedla in priredila Mateja Mihelčič

Sem absolventka agronomije na Biotehniški fakulteti. V okviru enomesečne prakse, ki jo moram v času izobraževanja opraviti, sem se odločila, da jo opravim na Oddelku za zootehniko. Trenutno na tem oddelku v sodelovanju z DLVKOS vnašajo podatke v podatkovno zbirko novega informacijs kega sistema (v nadaljevanju IS) za kraške ovčarje. Dali so mi nalogo, da podatke za kraške ovčarje uredim v podatkovno zbir ko. Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije (DLVKOS) oziroma vzrej na komisija vodi register, kjer so zabeleženi mnogi podatki o kraševcih. Podatki sega jo v daleč v preteklost (nekateri podatki so stari skoraj 90 let). Večinoma so v papirni obliki, nekaj pa so jih prenesli v priročne datoteke. Ker je podatkov vedno več, je nji hovo pregledovanje vedno bolj težavno z razpoložljivimi orodji. Pri tem pa nastaja tudi vedno več napak, zato je bila odločitev za informacijski sistem nujna. Informacijski sistem je sestavljen iz treh slojev. Prvi je podatkovna zbirka vseh po datkov, ki so nam na voljo. Drugi, najbolj pomemben sloj, je programska oprema, ki nam omogoča delo s podatkovno zbirko. Ta sloj skrbi za to, da lahko podatke iščemo in jih obdelujemo. S tema dvema slojema de lajo strokovnjaki. Tretji sloj pa predstavlja način predstavitve, ki ga lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki. Taki informacijski sistemi že obstajajo za različne živalske vr ste: za konje, prašiče, govedo, kunce,… Trenutno je informacijski sistem za kraševce v začetni fazi, saj šele zbiramo podatke in jih vnašamo v podatkovno zbirko. Pomembne so prav vse informacije, ki jih dobimo, saj je največja prednost informacijskega siste ma prav v tem, da je vse urejeno na enem mestu. Z urejanjem podatkovne zbirke istočasno delamo posnetek trenutnega stanja in pot reb za nadaljnji razvoj sistema. Podatkovna zbirka v prvi vrsti skrbi za poreklo, izvor in lastništvo živali. Vsebuje tudi druge po membne informacije, kot so vzrejne ocene, hibe in bolezni, dedne napake, rezultati analiz DNK, značaj, delovne sposobnosti. Podatkovna zbirka se prilagaja vrsti živali in zahtevam uporabnikov, ki bodo IS potre bovali za svoje delo. Za rejsko delo je zelo pomembno, da lahko v vsakem trenutku ugotovimo živečo, aktiv no populacijo. Podatkovna zbirka mora ta ko vsebovati tudi podatke o izločitvah, da pri ukrepih ne računamo na živali, ki jih več

ni. V prihodnje bomo prav zato morali zbi rati tudi podatke o smrtih živali. Vir naših informacij iz preteklosti so predv sem stari rodovniki, vendar nam tudi teh kar nekaj manjka. Nekatere podatke se da rekonstruirati, nekateri pa so se žal izgubi li. Dobra stran take podatkovne zbirke je, da jo lahko naknadno dopolnimo. Novi po datki se bodo v podatkovno zbirko vpiso vali sproti. Podatki se ob vpisu tudi preve rijo, saj ni mogoče vpisati nasprotujočih si informacij. Del podatkovne zbirke, kjer so shranjeni podatki o poreklu, je možno za uporabo urediti v nekaj mesecih. Možno bi bilo, da bi se razvil v tako obliko, da bi si rodovnik lahko ogledal prav vsak uporabnik interne ta, do bolj osebnih in zaupnih podatkov pa bi dostopala samo pooblaščeni uporabni ki. Razvoj IS za tako uporabo se lahko raz vija več let. Samo za primer, informacijski sistem za kopitarje, na osnovi katerega bo temeljil tudi informacijski sistem za kraške ovčarje je bil osnovan več kot 2 leti prej, preden se je začel uporabljati. Kasneje se pojavijo nove želje in potrebe, zato so infor macijski sistem za rejo živali zgrajeni tako, da se lahko vedno nadgrajujejo. Prav za vzrejno komisijo bo imel IS največjo vrednost, saj bo lažje, hitreje in bolj natančno določala vzrejne pare. Iz podatkov o porek lu kraševcev, bo lahko izračunala, koliko so si psi v sorodu. Poreklo je možno preveri ti z genetskimi analizami. Tako bomo lažje določili vzrejne pare, ki bodo dali potomce s čim bolj različnim genskim zapisom. Pri določanju parov pa bodo lahko kasneje upoštevali tudi druge informacije in tako odpravljali hibe, bolezni in napake v izgle du. Tako načrtovana vzreja bo v prihodnosti vedno bolj pomembna, saj lahko z nepravil

nim kombiniranjem zelo osiromašimo sklad genov in s tem vitalnost populacije. Ko bo urejeno poreklo in definirana živeča popula cija, bomo lahko proučili genetsko struktu ro populacije in presodili efektivno velikost populacije. Velikost populacije v genetskem smislu ne predstavlja število živečih živali. Pomembne so samo vzrejne oziroma ple menske živali, ki prenašajo gene v naslednjo generacijo. Kadar se uporablja pri vzreji ve liko sorodnikov, pa je efektivna populacija manjša, saj sorodniki prenašajo naprej velik delež istih genov. Tako se jih lahko veliko tudi izgubi in osiromaši populacijo. Zato je v društvu velika želja, da bi se čim več last nikov kraševcev in kraševk odločilo zanjo in upoštevalo vzrejne kombinacije tako, kot jih določi vzrejna komisija. Ta pa mora čim prej dobiti primerna orodja in podatke. Ob tej priložnosti prosim vse, ki imajo kakršne koli podatke o kraševcih, da jih posredujejo vzrejni komisiji ali meni, saj nam bodo v veliko korist. Vzrejna komisija pa se bo oddolžila z najboljšimi povratnimi informacijami za parjenje. Viri: Urankar J., Razvoj IS za kunce, di plomsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2005 Mateja Mihelčič pod mentorstvom prof. Milene Kovač in tehnične sodelavke gospe Irene Ule mateja.mihelcic@dlvkos.si

www.dlvkos.si

Vzrejna knjiga kraški ovčarji 2007 kraševec 17

PSI

30.08.1999 Ch REKS SLR KO 1692, ŠARA SLR KO 1822

Vzreditelj: Damijan Vitez Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 63? 60 cm

Vzreditel: Ferjančič Robert Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 61 cm

Poležen: O: M:

Vzreditelj: Bauman Vinko Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 57 cm

Poležen: O: M:

03. KAL SLR KO 2545 Poležen: 18.10.2005 O: LUKS SLR KO 2284 M: TISA Srednjedravska SLR KO 1984

www.dlvkos.si

Poležen: O: M:

2.7.2004 TAS SLR KO 1930 ANČA SLR KO 2307

Vzreditelj: Zalar Marija Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 61 cm

05. ZAK Malijev SLR KO 2159

02. RON Lafero SLR KO 2544 Poležen: 30.07.2005 O: Zan Kamengorski SLR KO 2186 M: AJKA SLR KO 2340

2008

04. PARIS SLR KO 2489

01. VIK Kamengorski SLR KO 2137 Poležen: O: M:

kraševec 17

2008

1.1.2000 REKS SLR KO 1692 TERA SLR KO

Vzreditelj: Mali Drago Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 63 cm

06. BRIN SLR KO 2444 04.08.2003 Vir SLR KO2093; Zana Kamengorska SLR KO2158

Vzreditelj: Irma Benčič Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 57 cm

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

07. BEN SLR KO 2555 Poležen: 30.12.2005 O: Vik SLR KO 2113 M: Astra SLR KO 2302

10. KATO Pižmohtov SLR KO 2562 Vzreditelj: Viktor Kren Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 61 cm

08. ERIK SLR KO 2577 Poležen: 01.07.2006 O: Tarzan Vršniški SLR KO 1946 M: Vara SLR KO 2123

www.dlvkos.si

Poležen: 12.01.2006 O: Astor Pižmohtov SLR KO 2165 M: Bona SLR KO 2393

Vzreditelj: Emil Pižmoht Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 59 cm

11. ATOS SLR KO 2238 Vzreditelj: ZOO Ljubljana Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 58 cm

09. EROS SLR KO 2578 Poležen: 01.07.2006 O: Tarzan Vršniški SLR KO 1946 M: Vara SLR KO 2123

2008

Poležen: 11.02.2001 O: Pik SLR KO 1586 M: Tisa Srednjedravska SLR KO 1984

Vzreditelj: Bauman Vinko Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 60 cm

12. Dečko Kamengorski SLR KO 2582 Vzreditelj: ZOO Ljubljana Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 60 cm

Poležen: 21.7.2006 O: Zan Kamengorski SLR KO 2186 M: Bajka SLR KO 2423

Vzreditelj: Damjan Vitez Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 61 cm

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

13. ARIS SLR KO 2008 Poležen: 3.3.1998 O: Ober SLR KO 1495 M: Šita SLR KO 1823

03. PINA SLR KO 2492 Vzreditelj: Janez Šubic Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 60 cm

PSICE

Vzreditelj: Vitez Damjan Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 57 cm

02. RIKA Pižmohtova SLR KO 2520 Poležena: 25.03.2005 O: ZAN Kamengorski SLR KO 2186 M: BERA SLR KO 2392

www.dlvkos.si

Poležena: 02.07.2004 O: TAS SLR KO 1930 M: ANČA SLR KO 2307

Vzreditelj: Zalar Marija Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 57 cm

04. CALA Malijeva SLR KO 2347

01. ČOPKA Kamengorska SLR KO 2522 Poležen: 12.04.2005 O: ZAN Kamengorski SLR KO 2186 M: BAJKA SLR KO 2423

2008

Poležena: 12.05.2002 O: ZAN Kamengorski SLR KO 2186 M: TERA Malijeva SLR KO 1926

Vzreditelj: Mali Drago Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 58 cm

05. ČANA SLR KO 2533 Vzreditelj: Pižmoht Emil Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 55 cm

Poležena: 05.07.2005 O: Luks SLR KO 2284 M: Bela SLR KO 2410

Vzreditelj: Bračič Anton Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 55 cm

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

06. AZRA SLR KO 2499 Poležena: 25.07.2004 O: VIK SLR KO 2113 M: Tisa Srednjedravska SLR KO 1984

09. KAJA Pižmohtova SLR KO 2565 Vzreditelj: Bauman Vinko Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 53 cm

07. KALA SLR KO 2547 Poležena: 18.10.2005 O: Luks SLR KO 2284 M: Tisa Srednjedravska SLR KO 1984

www.dlvkos.si

Poležena: 12.01.2006 O: Astor Pižmohtov SLR KO 2165 M: Bona SLR KO 2393

Vzreditelj: Pižmoht Emil Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 56,5 cm

10. EVA Vršniška SLR KO 2576 Vzreditelj: Bauman Vinko Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 53 cm

08. DONA Vršniška SLR KO 2542 Poležena: 21. 06.2005 O: Luks SLR KO 2284 M: Cedra Vršniška SLR KO 2385

2008

Poležena: 24.06.2006 O: Zan Srednjedravski SLR KO M: Cedra Vršniška

Vzreditelj: Krajnc-Sluga Branka Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 57 cm

10. ALBA SLR KO 2374 Vzreditelj: Krajnc-Sluga Branka Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 54 cm

Poležena: 20.11.2002 O: Val SLR KO 2096 M: Ada SLR KO 2102

Vzreditelj: Danilo Nikšić Lastnik: podatek na voljo pri vzrejni komisiji Višina: 58 cm

www.dlvkos.si

Lista vzrediteljev:

Kdo je kdo - vzreditelji 2008

Svetlič Pavel Brestovica 45 6223 Komen Tel.: 05/766 43 54, 041/462 686 E-mail: svluka@volja.net

Ušeničnik Borut Viharje 4 4223 Poljane nad Škofjo Loko Tel.: (04) 518-07-80 E-mail: borut.usenicnik@siol.net

Krajnc-Sluga Branka Psarna: VRŠNIŠKA Vršnik 17 2201 Zgornja Kungota Tel. 02 656 0088 Email: branka.sluga@gmail.com

Štinek Anton Šmiklavž 7/a 2381 Podgorje Mobilni telefon: 041 495 574

Ivan Šerc, Trg ljudske pravice 13 9220 Lendava Tel.: 040 835 375

Carlo Mezgec Bazovica 273, 34012 TRST navadni telefon: +39040226207 mobilni telefon: + 393402605447 E-mail: mezgec.carlo@yahoo.it

Vitez Damjan Psarna: KAMENGORSKA Gaberje 57 6222 Štanjel Tel.: 05 364 8684

Bojan Vesenjak Dupleška cesta 11 2112 Maribor Tel.: 02 470 2677, Mobil: 04 1903189 E-mail: maticek@siol.net

Marko Podlogar Lancovo 1b 4240 Radovljica telefon: 040 785 393

Robert Žgavec (delovna linija) Vojsko 79, 5280 Idrija mobilni telefon: 031 632 086 E-mail: robert.zgavec@siol.net

Zidar Igor Dovce 14/b 1381 Rakek Tel.: 02/370 26 77, 041/743 894 E-mail: igor.zidar@kabelnet.net

Emeršič Branka Malo Hudo 27 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/7877 312 031/273182 E-mail: branka.emersic@guest.arnes.si

Jerin Maks Šentvid pri Stični 117 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 041 454 097

Franc Kiseljak Psarna: SREDNJEDRAVSKA Trniče 74 D 2206 Marjeta na Dravskem polju Tel.: 02 685 3001 Email: franc.kiseljak@gmail.com

Franc Kovačič Vir pri Stični 25/a 1295 Ivančna Gorica Tel.: 041 694 353 Email: kovacic.miha@siol.net

www.dlvkos.si

2008

Pižmoht Emil Psarna: PIŽMOHTOVA Meline 3 52281 Spodnja Idrija Tel.: 041 232 008 Email: emil_pizmoht@volja.net

KATJA BARBIČ ARNOVO SELO 32 a 8253 ARTIČE, BREŽICE email: katja_barbic@yahoo.com tel: 040 242429, 07/ 49 77541

kraševec 17

Petelinšek Marija, Martin Morje 32 i 2313 Fram GSM: 041 645 572 email naslov: martin.petelinsek@siol.net

Bauman Vinko Vešenik 54 3210 Slovenske Konjice Tel.: 03 575 5586 GSM: 040 668 682

Kren Viktor Podgorje 64/b 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu Tel.: 02 885 82 13 GSM: 041 600 402 E-poštni naslov.: viktorkren@email.si

kraševec 17

www.dlvkos.si

Utrinki iz društvenih sre anj KD Komen naj je že drugo leto gostil v Komnu. Tako smo 29. aprila 2007 in apri la 2008 organizirali vzrejni pregled v kom binaciji s kinološkim piknikom. Gostitelji s Krasa so pokazali prisrčno gostoljubnost in gotovo se vidimo tudi v letu 2009.

Na zdravje

V letu 2007 smo se ljubitelji kraških ovčarjev srečevali na mnogih prijetnih do godkih. Razveseljivo je, da se člani društva radi srečujemo in da nas je na raznih do godkih vedno več. Opažamo, da se najra je udeležujemo srečanj v naravnem okolju, morda tudi zato, ker vemo, da prihaja rav no tu lepota naših kraševcev najbolj do izra za. Seveda pa je neprecenljiv tudi promocij ski učinek, saj večja skupina kraševcev ved no zbudi pozornost in občudovanje, morda pa pri marsikomu tudi željo, da bi nekoč tudi sam postal lastnik naše pasme. Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed, zato vam bomo predstavili fotografske utrinke s krat kimi komentarji iz različnih dogodkov v le tu 2007.

Morda so kraški ovčarji res najlepši v na ravi, a nihče ne more trditi, da nimajo v sebi tudi dobrih potencialov za medijske zvezdnike. Pod vročimi žarometi je kar šest kraševcev z njihovimi lastniki povsem pro fesionalno nastopilo v eni najbolj priljublje nih razvedrilnih oddaj Na zdravje. Mnogi ste spremljali njihov nastop 18. maja 2007, zamudniki pa si jih lahko še vedno ogleda te v avdio/video arhivu na spletnih straneh RTV Slovenija.

nam je zaigrala na citre in nas v prelepem naravnem okolju popeljala v zasanjani svet njene glasbe. Naša družabna srečanja smo v letu 2007 zaključili podobno kot smo začeli ... z obis kom Krasa, saj smo se že tradicionalno udeležili dneva odprtih vrat v Lipici. 17. ok

Praznik Ostrnic

V poznopomladanskih mesecih je veli ko praznikov in dogodkov, kjer se obuja jo stari običaji in predstavlja naša narav

Srečanje na pivskih jezerih

Na pikniku in pohodu ob pivških jezerih

22. aprila 2007 smo vsi prišli na svoj račun; kraševci so uživali v pristni kraški naravi in se morda predajali spominom na razburl jivo življenje njihovih prednikov, ki so v teh krajih tako učinkovito čuvali drobnico pred zvermi, da jih je opazil celo slavni Valvasor. Njihovi lastniki smo uživali v sprehodu po travnikih, čudoviti naravi, prijetni družbi in odlični malici, tako da skoraj nismo opazi li, da v jezerih zaradi suše ni več vode. Naši gostitelji iz fotokluba Sušec pa so se vese lili neskončnih priložnosti za fotografiran je naših kraševcev. Najlepša novica pa še pride: kaže, da posnetkov še vseeno ni bilo dovolj, saj nas Stojan Špetič iz Fotokluba Sušec vabi, da se v juniju 2008 ponovno vidimo.

www.dlvkos.si

na in kulturna dediščina. V čudoviti oko lici grada Snežnik smo se 30. junija 2007 s kraševci predstavili na Prazniku ostrnic. Organizatorji so nam dodelili stojnico, s kratko točko pa smo kraševce predstavili znotraj kulturnega programa. Na dogodku je bil tudi naš član in fotograf Stojan Spetič, ki je s svojim fotoaparatom zabeležil nekaj čudovitih utrinkov, med drugim tudi prizor iz naslovnice te revije (obiskovalko dekli co, ki objema svojo ljubezen na prvi pogled kraševko Deno Srednjedravsko). Pozni poletni čas smo v društvu izkoristili tudi za udeležbo na različnih sejmih drob nice, saj smo v preteklih letih naredili prve korake pri ponovnem uvajanju kraških ovčarjev v funkcijo čuvajev črede. Že tradi cionalno smo se udeležili pomurskega sejma v Gornji Radgoni, bili pa smo tudi na sej mih drobnice v Logarski dolini in na Rogli. V jesenskem času smo združili prijetno s koristnim, saj smo ob vzrejnem pregledu na Gradišču nad Stično organizirali še piknik. Ob dobri hrani in pijači nas je navdušila tu di naša mlada članica Petra (njeno zgodbo objavljamo v rubriki otrok in kraševec), saj

tobra 2007 smo preživeli čudovito sončno nedeljo ob prijetnem druženju. Nekateri naši člani iz Krasa so poskrbeli tudi za kraški pršut in domače vino, tako da neka teri že komaj čakamo, da se leto obrne oko li in se v tem lepem okolju zopet srečamo, morda še bolj številčni?

Iščemo pomoč : kraševec 17

KRAŠEVCI NA RAZSTAVAH V letu 2007 se je nadaljeval razveseljiv trend večanja udeležbe kraševcev na razsta vah. Obiskovalci lahko sedaj na mednarod nih razstavah vidijo tudi po 15 kraševcev, kar gotovo na marsikoga naredi dober vtis. Izboljšuje se tudi nivo razstavljanja, seveda pa bi lahko bili na tem področju še boljši. Čeprav so razstave pomembno področje promocije pa pri naši maloštevilčni pas mi ne smemo zapasti v past pretiranega izkoriščanja razstavnih uspehov v vzrejne namene. V letu 2007 in 2008 je DLVKOS izvedel tu di specialno razstavo kraševcev v Mariboru. V letu 2007 je sodila Marija Kavčič, v letu 2008 pa Alenka Černe. Zmagovalec specialne razstave leta 2007 je Vik, lastnika Vikorja Krena, letos pa je slavila Čopka Kamengorska, ki je v lasti Damjana Viteza. Reportažo in rezulatete iz obeh razstav si lahko preberete na www.dlvkos.si

2008

VZPOSTAVITEV POVEZAV NAŠE INTERNETNE STRANI Z DRUGIMI STRANMI Našo domačo stran www.dlvkos.si, bi ra di povezali s kinološkimi društvi, šolami, knjižnicami, drugimi. Na ta način želimo doseči, da bi bila informacija o kraševcu dosegljiva čim širšemu krogu ljudi. Vas bi veselil tak projekt? V kolikor ste komunika tivni, iznajdljivi in samoinicativni in bi vam ta naloga pomenila izziv, se nam javite! mojca.emersic@dlvkos.si PISCI/UREDNIKI Imate izkušnje pri novinarskem delu ali pa željo da se preizkusite v pisanju? Vas bi veselilo pisanje člankov o kraševcu? Potrebujemo pomoč pri organiziaciji revi je kraševec, pri pisanju tekstov za internet, revijo Kraševec in pri pisanju člankov za medije (npr. Kinolog, Moj pes, drugo…). Veseli bomo vaše pomoči – javite se nam na mojca.emersic@dlvkos.si PREVAJANJE IN KOORDINIRANJE PRE VODOV V letu 2008 in 2009 bi radi prevedli naše članske internetne strani www.dlvkos.si. Najprej v angleški, nato pa tudi nemški in italijanski jezik. Prosimo vse, ki znate pre vajati in bi kot radi kot prostovoljci poma gali pri tem projektu, da se nam javite na mojca.emersic@dlvkos.si. Posebej potrebujemo tudi koordinatorja za vsak jezik, ki bodo prevode koordinirali in pregledovali. KOORDINATOR ZA PRIDOBIVANJE SPON ZORSKIH IN DONATORSKIH SREDSTEV Glede na to, da vsega dela in vseh stroškov ne moremo narediti in pokriti prostovoljci in člani, potrebujemo za izvedbo naših pro jektov osebo, ki bi pripravila sponzorsko in donatorsko strategijo. Prav tako iščemo prostovoljce, ki se bodo v skladu s strategijo ukvarjali s pridobivan jem sponzorskih in donatorskih sredstev. Več informacij na mojca.emersic@dlvkos.si

LEKTORJI V kolikor ste lektor in ljubiteljev kraševcev nam morda lahko pomagate pri lektoriran ju tekstov za našo revijo Kraševec, tekstov na internetu ali pa pri prispevkih za druge medije. Veseli bomo, če se nam oglasite na mojca.emersic@dlvkos.si ORGANIZACIJA STOJNICE, DELO NA STOJN ICI, PRODAJA PROMOCIJSKEGA MATERIALA Veste nekaj o kraševcu in bi to znanje lah ko delili z drugimi ? Bi bili pripravljeni or ganizirati stojnico (na razstavah, v Lipici, promocijski dogodki)? Bi bili pripravljeni prodajati promocijski material na stojni cah obenem pa mimoidočim kaj povedati o kraševcu? Če vas bi veselilo kar koli od te ga, se nam prosim javite na elektronski nas lov: mojca.emersic@dlvkos.si PRODAJA MAJIC, KAP TER OPOZORILNIH TABEL PREKO INTERNETA Iščemo zanesljivo in natančno osebo prostovoljca, ki bi prodajala in pošiljala društvene majice po povzetju. Ste to vi? Javite se nam mojca.emersic@dlvkos.si

www.dlvkos.si

kraševec 17

2008

Koledar dogodkov

Dodatne informacije in prijave na dogodke: promocije@dlvkos.si

Prijave na vzrejne preglede: mladen.bucic@dlvkos.si ali matej.lah@dlvkos.si januar 12. januar 2008

CACIB Ljubljana 2008, LJUBLJANA

13. januar 2008

CACIB Tromostovje 2008, LJUBLJANA

26. januar 2008

Strokovno srečanje za vzreditelje in prijatelje KO, GROSUPLJE

februar 24.februar 2008

CAC Celje 2008 - 12. Winter Winner, CELJE

marec 09. marec

Skupščina DLVKOS, VRANSKO

15. marec 2008

Vzrejni pregled za KO, MARIBOR

FOTO NATEČAJ Z mesecem julijem ponovno začenjamo zbira ti fotografije naših kraševcev za fotografski natečaj. Prosim da vse ki vas veseli slikanje kraševcev pošljete dve sliki na elektronski nas lov promocije@dlvkos.si. Ponovno bomo izbirali najlepšo in najbolj posrečno sliko. Slike bomo predvidoma zbi rali do konca oktobra. Več o natečaju si boste lahko prebrali na naših internetnih straneh.

april 19. april 2008

CACIB Celje 2008 I

20. april 2008

CACIB Celje 2008 II

27. april 2008

Vzrejni pregled za KO Komen in PIKNIK KO

maj maj - oktober

Internetni natečaj fotografije kraševca na www.dlvkos.si

18. maj 2008

Specialna CAC razstava za KO, POLIGON MARIBOR

junij 1. junij 2008

CAC Mežaklja 2008, MEŽAKLJA

1. junij 2008

Izlet in piknik s kraševci na Pivška jezera

14. junij 2008

CACIB Portorož 2008, PORTOROŽ

15. junij 2008

CACIB Portorož Alpe Adria 2008, PORTOROŽ

avgust 23.-29. avgust 2008

Predstavitev KO na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni

september 20. september 2008

16. CACIB Maribor 2008, MARIBOR

21. september 2008

17. CACIB R. Majstra 2008, MARIBOR

še ni potrjeno

Srečanje KO v Mostecu Ljubljana, LJUBLJANA

oktober 26. oktober 2008

Vzrejni pregled za KO, Gradščie nad Stično, Ivančna Gorica

oktober 2008

Predstavitev KO na Dnevu odprtih vrat Kobilarne Lipica

november 08. november 2008

CACIB Vrtojba 2008 I

09. november 2008

CACIB Vrtojba 2008 II

PLAČILO ČLANARINE Dragi člani društva, vljudno prosimo vse tiste, ki letos še niste utegnili plačali članarine, da to čim prej storite. Od vaših članarin je odvisna dejavnost našega društva in izvedba naših programov. Vsi novi lastniki kraševca, prvo leto brezplačno dobijo revijo in druga obvestila, seveda pa lahko v kolikor želijo pod prejo društvo tudi s plačilom članarine že v prvem letu. Prosimo vas, da letno članarino za leto 2008, ki znaša 21 EUR nakažete na transakcijski račun: 0451 5000 0582 120. Pri namenu obvezno vpišite »plačilo članarine 2008« in vaše podatke (ime priimek in naslov). Prav tako vas prosimo, da nam na info@dlvkos.si pošljete vaše podatke oziroma, izpolnite člansko prijavnico na našem internetu www.dlvkos.si