M.S.Potočan: Promocija knjižničnih storitev by Knjiznica Domzale

Marta Starbek Potočan

Promocija knjižničnih storitev

Seznam

Uvod ....................................................... 1 Splošne knjižnice .................................... 3 Poslanstvo in vizija splošnih knjižnic .............................. 4

Marketing ............................................... 7

Marketing neprofitnih organizacij .................................... 8 Imidž in identiteta .......................................................... 9 Management imidža ........................................................ 10 Marketinško naravnana knjižnica .................................... 11

Segmentacija trga ...................................15 Segmentacija trga in razvoj novih storitev ....................... 17

Storitve ................................................... 19 Storitve splošnih knjižnic ................................................ Marketinška orientacija storitev ...................................... Trženje storitev ............................................................... Marketinški splet ............................................................ Promocija storitev ........................................................... Promocijska orodja .........................................................

20 22 23 24 25 26

Dejavnosti in storitve ...................................................... Knjižnica Domžale v številkah ........................................ Ponudba storitev za otroke in mladino ........................... Ponudba storitev za odrasle .......................................... Ponudba storitev za ljudi s posebnimi potrebami ..........

30 31 32 36 40

Knjižnica Domžale pod drobnogledom .. 29

Primeri dobrih praks .............................. 43 Namesto sklepa ..................................... 83 Literatura in viri ...................................... 85

Uvod

Slovenske splošne knjižnice s trdno postavljenim poslanstvom ter jasno začrtano vizijo gredo v korak s časom: se razvijajo, predvsem na področju informacijske tehnologije in raznovrstnih storitev za uporabnike ter pri modernizaciji svojih prostorov, saj želijo zadovoljiti spreminjajoče se potrebe, zahteve, želje in pričakovanja skupnosti. Hitro spreminjajoče se razmere sodobne družbe /politične in ekonomske razmere, globalizacija, informacijska tehnologija, pričakovanja uporabnikov storitev, konkurenca, migracije, staranje prebivalstva, slaba funkcionalna in informacijska pismenost …/ jim ne predstavljajo ovire, ampak jih razumejo v duhu novih priložnosti /izzivov/ za izboljšanje, posodabljanje in nadgradnjo obstoječih storitev ter razvijanje novih, ki bodo relevantne za vse prebivalce. Če želijo ohraniti svojo pomembno vlogo in mesto v vsakdanjem življenju uporabnika, morajo zadovoljevanje njegovih potreb, želja in pričakovanj postaviti na piedestal. Knjižnice si morajo prizadevati, da s pravim naborom knjižničnih storitev obdržijo sedanje, hkrati pa v svoje prostore privabijo tudi nove člane. V razvoj samih storitev morajo vključevati uporabnike. Eden od sodobnih konceptov, ki je zelo v reformnih iniciativah v javnem sektorju, je koncept soprodukcije oziroma soustvarjanja - uporabniki storitev so aktivni in soudeleženi /prostovoljci/ pri izvajanju storitev. Javni uslužbenci /strokovnjaki/ ter uporabniki /prostovoljci/ si prizadevajo za izboljšanje kakovosti storitev za skupno korist ali javni blagor. Vsaka knjižnica bi se morala vprašati, ali je dovolj sodobna inovativna ter kakšna je v primerjavi s konkurenco. Jasno mora odgovoriti na vprašanja: S čim se ukvarja? Kdo je njen uporabnik? Kdo bo njen uporabnik? Kaj je tisto, kar predstavlja vrednost v očeh uporabnika? S čim se bo ukvarjala? S čim naj bi se ukvarjala? “Poslanstvo je najboljše takrat, kadar organizacijo vodi vizija, skoraj “neuresničljive sanje.” Philip T. Kotler

Splošne knjižnice

Knjižnice s svojo večstoletno tradicijo sodijo med najstarejše nepridobitne storitvene dejavnosti na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Delujejo v javnem interesu, ki ga lahko v najširšem pomenu opredelimo kot interes večine državljanov.1 Njihov glavni namen je zagotavljanja storitev in dobrin, ki pripomorejo k uspešnemu delovanju celotne družbe in vsakega posameznika v njej. Splošne knjižnice, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavljajo osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in 2 socialnih skupin. Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča; so najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. Splošne knjižnice so nepogrešljiv agens lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, 3 socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe. Storitve splošne knjižnice so na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur.4 Splošne knjižnice se v spreminjajočih se razmerah sodobne družbe soočajo s številnimi izzivi:

Kovár 2010: 77 IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah, 1994 3 www.zdruzenje-knjiznic.si 4 IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah, 1994 1

Poslanstvo in vizija splošnih knjižnic

í katere storitve ponujati in v kakšnem obsegu, da bodo zadovoljile potrebe in želje različnih javnosti na eni strani in hkrati vplivale na te javnosti v skladu s hitro razvijajočo se informacijsko družbo in družbo znanja; í kako storitve, programe, dejavnosti ustvariti, kdo jih bo ustvaril, kateri viri so za to na voljo (kadrovski, finančni, materialni) in kakšna tehnologija; í na katere ciljne javnosti usmeriti storitve (otroci, mladostniki, odrasli, podjetniki, študenti, etnične manjšine ...).5 Spremembe v načinu življenja /politične in ekonomske razmere, globalizacija, informacijska tehnologija, pričakovanja uporabnikov storitev, konkurenca, migracije, staranje prebivalstva, slaba funkcionalna in informacijska pismenost …/ v našem prostoru narekujejo tudi potrebo

po razmisleku o knjižničnih storitvah ter o tem, kako knjižnice pomagajo k bolj polnemu in uspešnemu življenju v spremenjenih okoliščinah, kako pripomorejo k človekovi sreči, zavedanju samega sebe, drugih in okolja.

Vse spremembe in novosti /vključevanje uporabnikov in drugih deležnikov knjižnic v načrtovanje in razvoj storitev; oblikovanje ponudbe nadstandardnih storitev kot nadgradnje javne službe/ morajo podpirati osnovne vloge sodobne knjižnice: kulturno, informacijsko, izobraževalno, s poudarjeno udeležbo v procesu vseživljenjskega učenja ter socialno in komunikacijsko. Sodobna, k uporabniku usmerjena, splošna knjižnica je oblikovana kot prostor navdiha (branje, razmišljanje, različni mediji, lastna ustvarjalnost, igra), kot prostor učenja (neformalno izobraževanje, priložnostno učenje, 5

Kovár 2010: 77

Tako deluje kot center izobraževanja in dostopa do informacij, kot središče kulturnega življenja in kot način preživljanja prostega časa v krajih, kjer deluje. Da bodo storitve dosegle maksimalen učinek, mora knjižnice izvajati svoje poslanstvo v smeri svetovanja, usmerjanja in prebujanja potencialov uporabnikov in hkrati odgovarjati na njihove dejanske, ugotovljene in preverjene potrebe. Vključevati mora uporabnike v razvoj samih storitev in temu slediti z učinkovito in ciljno naravnano promocijo.7

6 7

Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020: 6 Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020: 10

Poslanstvo in vizija splošnih knjižnic

samostojno učenje, svetovanje, pomoč, informiranje o možnosti dostopa do znanja), kot prostor srečevanj in druženj (javne debate, predavanja, diskusije, delavnice, razstave, koncerti ...).6

Marketing

Ključni pojem v marketingu je menjava. Organizacija menja nekaj, kar ima, za nekaj, kar potrebuje. Ugotoviti pa mora, kakšne so potrebe drugih (deležnikov), in še prej, kaj jim lahko ponudi. Zgodnji teoretiki marketinga so v njem videli predvsem ekonomsko menjavo. Proti kocu prejšnjega stoletja pa se je marketinška disciplina premaknila od ekonomskomenjalne perspektive k širši, družbenomenjalni.8 Kotler in Andreasen (1996) navajata, da se je ideja o uveljavitvi marketinškega koncepta poslovanja pričela uveljavljati tudi v nepridobitnih organizacijah v sedemdesetih letih 20. stoletja. Pojavi se pojem „družbeni marketing“, ki razširi marketing od koncepta ekonomske menjave izdelkov profitnih organizacij na koncept družbene menjave storitev nepridobitnih organizacij. Glavni namen slednjih ni pridobivanje dobička, ampak zagotavljanje izdelkov ali storitev, ki so 9 družbeno potrebne in zaželene. Čeprav je strateški marketing že uveljavljen tudi na nepridobitnem področju, še zmeraj obstaja nevarnost za nepridobitne organizacije, kot je na primer knjižnica, prevelika samozadovoljnost z lastno ponudbo, za katero menijo, da jo mora vsakdo podpirati, saj zadovoljuje širši družbeni interes in je oblikovana izključno v dobro prebivalstva. Zato se s strategijami, usmerjenimi v trg in v prihodnost, ne ukvarjajo, saj so prepričane, da bi ciljne javnosti morale same po sebi vedeti, kako pomembne ustanove so za družbo v resnici, kar pa jih velikokrat lahko prav oddaljuje od njih.10 Zanemarjajo dejstvo, da si uporabniki knjižničnih storitev Černetič 2004: 5 Kovář 2010: 17 10 Kovář 2010: 35 8 9

Marketing neprofitnih organizacij

knjižnično gradivo lahko izposodijo tudi v drugi knjižnici, neknjižno tudi v videoteki, lahko ga kupijo v knjigarni ali on-line prek interneta, informacijsko se lahko opismenjujejo v drugih izobraževalnih organizacijah v okolju, oblike vseživljenjskega učenja za upokojence lahko uporabljajo v društvih upokojencev ali andragoških zavodih, do interneta in elektronske pošte lahko brezplačno dostopajo tudi drugje, pravljične urice za otroke so nenazadnje na voljo že v trgovskih centrih, predstavitev knjižnih del in znanih osebnosti ponujajo še mnoge druge organizacije …11 Organizacija torej lahko zmaga na trgu v boju za uporabnika storitev, če bolje opravlja svoje delo (operativna odličnost), če bolje pozna svoje uporabnike (se hitro odzove njegovim posebnim in svojevrstnim potrebam) ali pa če dosledno ponuja boljše storitve.12 Alternativ na trgu je danes za različne ciljne skupine uporabnikov na področju ponudbe nepridobitnih organizacij že veliko. Le-te mora organizacija raziskati skozi analizo okolja in konkurence ter v skladu s svojimi prednostmi in priložnostmi na trgu usmeriti in pozicionirati ponudbo storitev tako, da se bo razlikovala od konkurenčne, z dodano vrednostjo, ki ponudbo ločuje od drugih. Zato je rezultat uspešnega pozicioniranja ustvarjanje zunanje podobe (imidža) 13 organizacije, ki se bo jasno razlikovala od ostalih.

Kovár 2010: 52 Treacy in Wiersema v Kotler 1998:293 13 Kovář 2010: 52,53 11

Imidž organizacije nastaja z informacijskimi dražljaji, ki prihajajo iz neposrednega stika posameznika z elementi realne identitete organizacije ali pa na podlagi informacij, ki so posredovane s pomočjo formalnih ali n e f o r m a l n i h i n f o r m a c i j s k i h k a n a l o v. Tr ž n o komuniciranje, oglaševanje, ki ga izvaja organizacija, sproža dražljaje, ki oblikujejo, utrjujejo ali spreminjajo 15 imidž organizacije pri predstavnikih različnih javnosti. Imidž knjižnice je celotna podoba, ki jo neka oseba ustvari o knjižnici, s katero se sooči na kakršenkoli 16 način. Od pojma imidž pa ločujemo pojem identitete. Realna identiteta organizacije je to, kar organizacija je: njena zgodovina in razvoj, stavbe, naprave, zaposleni s svojimi kompetentnostmi, način organiziranosti in vodenja, vodenje zaposlenih znotraj in zunaj organizacije, delovni postopki in rituali. Poslanstvo, vizija, filozofija, cilj, strategije in politike, kvaliteta ali odsotnost tega so pomemben, če ne že kar bistven del realne identitete organizacije.17 Identiteta in imidž sta tesno povezana, lahko pa prihaja med njima do večjih neskladij, kar otežuje prepoznavanje podobe organizacije v okolju. Nepridobitna organizacija, kot je splošna knjižnica, lahko smatra sebe kot nepogrešljivo pri zagotavljanju osnovne pravice prostega pristopa do vseh vrst Kovář 2010: 68 Repovš 1995:18 16 Snoj, Gabrijan 1998:7 17 Repovš 1995:17 14 15

Imidž in identiteta

Imidž organizacije je podoba, ki vsebuje skupek zaupanj, stališč, vrednot, vtisov, stereotipov, mnenj, idej, ki jih v sebi ustvarjajo različni segmenti javnosti o tej organizaciji. Je način, kako jo zaznava zunanji svet.14

informacij, javnosti pa jo vidijo kot ustanovo, ki izposoja le knjige za oddih. Knjižničarji lahko vidijo sebe kot strokovnjake, ki oblikujejo različne informacijske zbirke gradiva in jih odpirajo javnostim, javnosti pa jih vidijo le kot nekoga, ki zbira gradivo in ga zlaga na police.18

Management imidža

Manj kot je informacij o organizaciji in elementih njene realne identitete, več je možnosti, da bo imidž razvrednoten in predstava realnosti izmaličena. Zato organizacije komunicirajo, oglašujejo, informirajo: usklajujejo imidž o sebi s svojo realno identiteto.19 Slovenska javnost glede na rezultate raziskav ne prepoznava dovolj jasno vloge sodobne splošne knjižnice in je ne povezuje s tehnološkimi spremembami v sodobni družbi, kar nakazuje potrebo po boljši in vidnejši komunikaciji z različnimi deležniki v javnosti (uporabniki, financerji, poslovna javnost, civilna družba, mediji ...), ki bo temeljila na zbliževanju dejanske identitete splošnih knjižnic in njihove splošne 20 javne podobe. Nad 50 % članov in uporabnikov pozna in tudi uporablja le najbolj tradicionalne storitve splošnih knjižnic, kot so izposoja leposlovne, strokovne in študijske literature, pridobivanje informacij od knjižničarjev o želenih 21 knjigah in drugem gradivu. Danes v atmosferi vsesplošne družbene kritike je oblikovanje in vzdrževanje pozitivne in jasne javne 22 podobe zelo zahtevno.

Kovář 2010: 71,72 Repovš 1995:19 20 Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020: 5 21 Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020: 4 22 Kovář 2010: 68 18 19

Potrebna je učinkovita ciljna promocija raznolikosti knjižničnih storitev ter pozicioniranje splošnih knjižnic.Široka paleta različnih ponudnikov informacij namreč omogoča ljudem, da se lahko odločijo, katere bodo uporabljali. S strateškim marketinškim pozicioniranjem lahko oblikujemo podobo splošne knjižnice tako, da uporabniki prepoznajo njeno podobo v odnosu do drugih organizacij in se zanjo odločijo prav zato, ker jo prepoznavajo kot tisto, ki zadovoljuje njihove koristi in se razlikuje od konkurentov.24 Marketinško naravnana knjižnica, torej tista, ki deluje na osnovi marketinškega koncepta, temelji na: ü osredotočanju na ciljne skupine; ü upoštevanju konkurentov; 25 ü koordiniranju marketinških aktivnosti. Za marketinško usmerjenost, ki postavlja uporabnika v sam center pozornosti, je značilno, da naredi vse, da zazna, streže in zadovolji potrebe in želje uporabnika ter javnosti v okviru svojega proračuna oziroma zmožnosti,26 saj se v marketinško naravnani knjižnici vsi zaposleni zavedajo, da je njihov obstoj odvisen predvsem od uspešnega zadovoljevanja potreb potencialnih in obstoječih uporabnikov.

Snoj, Gabrijan 1998:8 Kovář 2010: 75 25 Snoj, Gabrijan 1998:7 26 Černetič 2007: 6 23 24

Marketinško naravnana knjižnica

üČe knjižnica ne želi prepustiti slučaju nastajanja svojega imidža, mora oblikovati sistem periodičnega zbiranja, proučevanja in uporabe informacij, ki opišejo, kako različni segmenti javnosti “gledajo” na ključne značilnosti delovanja knjižnice kot celote in njenih 23 delov.

Marketinško naravnana knjižnica

Potreba je psihofizični občutek pomanjkanja nečesa. Tako na primer uporabniki v knjižnicah zadovoljujejo potrebe po razširjanju in poglabljanju znanja, po razvedrilu, po druženju s sovrstniki, po vzdrževanju statusa. Če človek ne poteši potrebe, je nezadovoljen. Če bo imel možnost izbire, bo verjetno poiskal druge 27 načine zadovoljevanja potrebe. Trženje storitev mora postati del kulture splošnih knjižnic, saj je na trgu veliko konkurenčnih organizacij, ki ponujajo podobne storitve. Trženje je stalni proces ustvarjanja povezave med knjižnico in njenimi uporabniki. Raziskave so ključni element trženja. Knjižničarji se morajo ujemati s tem, kar knjižnica ponuja, s tem, kar uporabniki želijo in potrebujejo. Knjižnica mora dokazati svojo učinkovitost pri zadovoljevanju potreb uporabnikov. Dempsey ugotavlja, da je ena prvih in najpomembnejših stvari, ki jih je spoznala pri analizi študij o marketingu splošnih knjižnic, da „trženje“ ni tisto, kar mnogi mislijo, da je. Trženje ni isto kot prodaja ali telemarketing, ne uporablja napadalnih strategij, ne poskuša prisiliti ljudi k nakupu ali uporabi določenih stvari. Pravi, da je trženje: ! spraševanje ljudi, kaj hočejo in potrebujejo, ! ustvarjanje izdelkov in storitev, ki bodo zadostili tem potrebam, ! učinkovita promocija storitev, ki ljudi opozori, da organizacija razpolaga z izdelki/storitvami, ki jih uporabniki želijo ali potrebujejo.28 Za knjižnice je marketing skupek dejavnosti, vključno z 27 28

Snoj, Gabrijan 1998:1 Dempsey 2017

Učinkovito trženje zahteva skrbno načrtovanje, ustvarjalne pristope in usmerjene strategije. Knjižničarji morajo razmišljati, kako privabiti nove uporabnike in 30 hkrati obdržati „stare“. Knjižnica, ki je prevzela marketinški koncept oziroma miselnost marketinga, s sistematičnim raziskovanjem ugotavlja stopnje zadovoljstva svojih obstoječih uporabnikov, išče še nezadovoljene potrebe v okolju, razvija tem potrebam ustrezne storitve, ki jih na primerne na načine ponuja in s tem dosega primerne protivrednosti. V središču pozornosti knjižnic, ki so marketinško naravnane, so potencialni in obstoječi uporabniki, saj se v takšni knjižnici vsi zavedajo, da je njihov obstoj odvisen predvsem od uspešnega zadovoljevanja potreb uporabnikov.31 Filozofija in kultura nenehne težnje po napredku in izboljšavah z namenom zadovoljitve uporabnika je osrednja orientacija knjižnic, ki so prevzele marketinški koncept, saj želijo obdržati svoje ciljne skupine uporabnikov ter svoje storitve ponuditi tudi potencialnim uporabnikom. Dandanes o kakovosti in odličnosti organizacije govorimo takrat, kadar so zadovoljena ali celo presežena pričakovanja uporabnika, nič več in nič manj, 32 kot to.

de Saez, 2002; Potter, 2012; Rowley, 2003; Welch, 2006 Lamb, Part1 31 Snoj, Gabrijan 1998:7 32 Bohinc et al. 2005: 162 29

Marketinško naravnana knjižnica

razumevanjem potreb strank, določanjem tržnih niš, identifikacijo izdelkov in storitev, vzpostavljanjem odnosov s strankami in ustvarjanjem „marketinškega 29 spleta“.

Segmentacija trga

Po podatkih Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana je bilo leta 2017 od 1.398.991 potencialnih uporabnikov slovenskih splošnih knjižnic včlanjenih v slovenske splošne knjižnice 468.078 prebivalcev (147.483 mladih, 320.595 33 odraslih), kar pomeni 22,65% celotnega prebivalstva. Trg predstavljajo vsi potencialni uporabniki. Za učinkovito ciljno trženje je trg potencialnih uporabnikov prevelik in ima preveč spremenljivk, zato zahteva: ü razumevanje in določanje potreb, želja in zahtev uporabnikov; ü razvoj marketinške strategije in določitev ciljnih skupin. Izraz “segmentacija trga” razumemo kot razdelitev trga na skupine potrošnikov, ki jih vežejo skupne značilnosti, saj kljub splošnim podrobnostim uporabniki med seboj niso enaki.34 Namen segmentacije trga je tudi odkrivanje konkretnih potreb skupin potrošnikov na nekem območju.35 To pomeni, da jih bo nepridobitna organizacija na trgu razdelila glede na določene značilnosti, saj se bo homogenejšim skupinam tako lažje približati s svojo 36 ponudbo. Trg končnih uporabnikov lahko segmentiramo z različnimi spremenljivkami. Spremenljivke razdelimo na dve skupini. Nekateri raziskovalci poskušajo oblikovati 37 segmente po značilnosti uporabnikov. Posamezen trg (npr. trg potencialnih članov) se lahko segmentira glede na starost, spol, lokacijo, želje … Vsaka skupina ima namreč drugačne potrebe in pričakovanja do Slovenske knjižnice v številkah 2017, 34-35) Kovář 2010: 30 Devetak 2007: 73 36 Kovář 2010: 30 37 Kotler 1998:270 33 34

organizacije.38 Drugi raziskovalci poskušajo oblikovati tržne segmente na podlagi odziva porabnikov glede na želene lastnosti 39 izdelka/storitve. Segmentiranje trga odkrije priložnosti, ki pomenijo tržni segment za organizacijo.

Segmentacija trga

Potem, ko organizacija skrbno določi in oceni tržne segmente, izbere ciljne skupine porabnikov ter določi želeno pozicioniranje, lahko prične z razvijanjem in uvajanjem primernih storitev v upanju, da bodo dobro sprejete med uporabniki. Med izvajalcem storitve in uporabnikom se postopoma razvije nek odnos, ki lahko ustvari trajno pozitivno razmerje, če so uporabniki s storitvijo zadovoljni. Spremembe v družbi danes splošnim knjižnicam narekujejo: oblikovanje storitev po meri okolja in različnih skupin prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in želje ter razvijanje novih storitev v smeri poslanstva in vizije ter v skladu s širšimi družbenimi interesi in razvojem družbe. Slovenske splošne knjižnice so v preteklih letih razvile vrsto storitev, s katerimi se odzivajo na konkretne potrebe različnih ciljnih skupin. Uspešne so pri spodbujanju branja in razvoju kreativnosti med otroki, vse bolj so pozorne do potreb ranljivih skupin prebivalcev, brezposelnih in starejših občanov. Iščejo poti do tistih, ki iz različnih razlogov ne morejo 40 uporabljati knjižničnih storitev na običajne načine.

Černetič 2004: 26 Kotler 1998: 281 40 Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020: 1 38

Slovenske splošne knjižnice za prihodnost 2012, 26-28

Segmentacija trga in razvoj novih storitev

V prihodnje bodo splošne knjižnice nadgrajevale dosedanje storitve s sistematičnim pristopom k razvijanju različnih vidikov informacijske in funkcionalne pismenosti ter razvijale storitve tudi v virtualnem okolju, vedno, ko bo to smiselno in potrebno: ! vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora, ki naj sam po sebi postane storitev knjižnice za vse generacije; ! oblikovanje storitev za spodbujanje večkulturnosti v splošnih knjižnicah; ! razvoj novih oblik posredovanja informacij in dokumentov o zgodovini in razvoju lokalnega okolja in povečanje dostopa do domoznanskega gradiva z digitalizacijo; ! razvoj novih storitev na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, socialne vključenosti ter umetnosti in kulture; ! razvoj inovativnih storitev za iskanje, pridobivanje in 41 uporabo znanja, ki jih omogočajo sodobne tehnologije.

Storitve

Storitev pomeni dejanje ali delovanje, ki ga ena stran lahko ponudi drugi, je po svoji naravi neotipljivo in ne pomeni posedovanja česarkoli. Za storitev so značilne štiri lastnosti: neločljivost - storitve se praviloma naredijo in porabijo istočasno; spremenljivost - odvisne so od tega, kdo jih izvajaje in kdaj; minljivost - storitev ne 42 moremo shraniti; neopredmetenost - neotipljivost, kar pomeni, da jih pred izvedbo uporabnik ne more videti, občutiti, okusiti, slišati ali vonjati.43 Sestavine storitev so: storitvena organizacija ali posameznik, ki izvaja storitev; storitveni proces z vsebinskimi značilnostmi storitve; porabnik storitve, ki so udeleženi v procesu njenega izvajanja. Storitveni proces zajema določene aktivnosti, ki so potrebne, da storitev nastane. Dobra storitev pa nastane kot rezultat načrtovanih med seboj povezanih procesov in 44 natančnega izvajanja posameznih aktivnosti. Storitve se razlikujejo v tem, ali temeljijo na opremi /npr. knjigomat/ ali temeljijo na ljudeh /npr. informator/. Storitve, ki temeljijo na ljudeh se razlikujejo po tem, ali jih ponujajo nekvalificirani, kvalificirani ali visoko izobraženi ljudje. Pri nekaterih storitvah se pričakuje prisotnost stranke. Storitve se razlikujejo tudi v tem, ali izpolnjujejo osebno potrebo (osebne storitve) ali potrebo organizacije (poslovne storitve). Ponudniki storitev se razlikujejo v svojih ciljih (profitni, neprofitni) in lastništvu (zasebni ali javni).45 Splošne knjižnice spadajo med nepridobitne storitvene organizacije javnega sektorja, ki opravljajo dejavnost s področja storitev, saj ob izposoji knjižničnega gradiva ponujajo različne informacijske storitve, prireditve, izobraževanja ...

Kotler 1998: 464-468 Kovář 2010: 24 44 Kovář 2010: 23 45 Kotler 1998:465 42 43

Storitve splošnih knjižnic

Kot proračunsko in projektno financirane nepridobitne ustanove splošne knjižnice izvajajo za uporabnike raznovrstne storitve: & nabavljajo, obdelujejo, hranijo, posredujejo in zagotavljajo dostop do različnih vrst knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij za poljudne in učne oz. študijske namene (knjige, revije, časopisi, zgoščenke, dvd-ji, igrače …), omogočajo medknjižnično izposojo, čitalniške prostore za branje in študij; & izdelujejo različne informacijske vire, kot so knjižnični katalogi, podatkovne zbirke …; & posredujejo in svetujejo pri iskanju informacij iz knjižničnega gradiva v knjižnici in zunaj nje, elektronskih virov na različnih medijih in interneta ter zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna v elektronskih medijih; & obiskovalcem brezplačno namenjajo javno dostopne računalnike z dostopom do interneta, elektronskih podatkovnih zbirk, elektronske pošte, urejevalnikov besedil in preglednic; & pridobivajo in izobražujejo uporabnike; & razvijajo in ponujajo različne dejavnosti in servise (storitve) za posamezne ciljne skupine trenutnih in potencialnih uporabnikov knjižnice: delavnice informacijskega opismenjevanja, predavanja in krožki za upokojence, pomoč in svetovanje za iskalce zaposlitve, strokovno vodene igralnice za otroke, predavanja strokovnjakov z različnih področij, debatni krožki, literarni večeri … S temi storitvami ustvarjajo prostor za nadaljnje razvijanje posameznikove osebnosti, razvijanje bralne kulture, vseživljenjsko izobraževanje, druženje, sprostitev, povezavo s svetom in demokratično možnost sodelovanja v različnih procesih človekovega ustvarjanja, ter uresničujejo

- ki zaradi kakršnegakoli razloga fizično ne morejo obiskati knjižnice: izposoja gradiva na dom, premične zbirke, druge oblike sodelovanja v varstvenih delovnih centrih, domovih za starejše, …; & - ljudem s posebnimi potrebami (funkcionalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni …), ki jim prilagajajo ponudbo (fizični dostop za invalidne vozičke, zvočne knjige, slabovidnim prilagojena računalniška oprema, knjige z večjim tiskom …); & zalagajo, izdajajo in prodajajo različne vrste knjižničnega gradiva s svojega področja delovanja; & opravljajo še druge naloge v skladu z zakoni in 46 predpisi. Splošne knjižnice ponujajo storitve različnim segmentom uporabnikov: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študenti, zaposleni, upokojenci, nezaposleni, brezposelni. Znotraj vsake od teh ciljnih skupin posvečajo pozornost tudi uporabnikom s posebnimi potrebami, obstaja pa znotraj posameznih segmentov še določena heterogenost (npr. osnovnošolci na različnih starostnih stopnjah …).47 Storitve slovenskih splošnih knjižnic so dostopne vsem prebivalcem ne glede na raso, spol, starost, veroizpoved, narodnost, jezik ali socialni položaj. 46 47

Kovář 2010: 84,85 Kovář 2010: 82

Storitve splošnih knjižnic

kulturno, socialno vlogo, vlogo vseživljenjskega učenja in aktivnega preživljanja prostega časa skozi sprostitev in zabavo; & povezujejo se z drugimi institucijami v svojem okolju in širše z namenom oblikovanja skupnih ponudb vseživljenjskega učenja za uporabnike knjižnice; & z razvijanjem in organiziranjem različnih storitev omogočajo dostop do ponudbe knjižnic ljudem:

Merketinška orientacija storitev

Štirje razlogi, zakaj bi morale knjižnice sprejeti marketing svojih storitev: ü Marketing omogoča knjižnicam, da spoznajo in razumejo potrebe svojih uporabnikov. Na podlagi tega lahko knjižnice sprejmejo dobre poslovne odločitve, s pomočjo katerih lahko oblikujejo učinkovite storitve za uporabnike; ü Upravljalci knjižnic in informacijskih središč se s pomočjo marketinga začnejo zanimati tudi za neuporabnike, jih identificirajo in jim priskrbijo njim ustrezne informacije; ü upravljalci knjižnic in informacijskih središč morajo predstaviti svoje storitve kot neobhoden del skupnosti, znotraj katere knjižnica deluje. ü Marketing lahko pomaga knjižnicam in knjižnično48 informacijski stroki izboljšati njihovo podobo v javnosti. Marketinška orientacija nikakor ne pomeni “vladanja” marketinga za vsako ceno, ampak pomeni le približevanje dane “profesionalno izbrane” storitve uporabnikom49 v skladu s poslanstvom, vizijo ter splošnimi družbenimi interesi. Knjižnica si mora prizadevati, da s pravim naborom storitev obdrži sedanje, hkrati pa v svoje prostore privabi tudi nove člane - bodoče aktivne uporabnike knjižničnih storitev.

Ojiambo 1994 v Štular Sotošek, 2003

Štular Sotošek 2003

Če si hočejo knjižnice zagotoviti preživetje in prosperiteto njihovih storitev, potem je marketing tisto 50 orodje, ki ga morajo sprejeti.

Vsaka knjižnica mora ugotoviti, kaj želi tržiti in kako. Trženje ni samo razvoj in promoviranje novih storitev in izdelkov, ampak tudi ozaveščanje uporabnikov o obstoječih storitvah in izdelkih ter določanje njihove ustreznosti.51 Ponudba storitev je nekoliko drugačna kot ponudba izdelkov. Gronroos trdi, da zahteva trženje storitev ne le zunanje, ampak tudi notranje in odzivno trženje. Zunanje trženje opisuje normalno delo, ki ga opravi organizacija, kadar pripravi storitev, jo distribuira in opravi tržno komuniciranje. Notranje trženje pomeni delo, ki ga opravi organizacija, ko usposablja in motivira svoje zaposlene, da dobro strežejo uporabnikom. Odzivno trženje opisuje sposobnost vseh zaposlenih, 52 da strežejo uporabnikom. Pri marketinškem spletu - sistemu 7P je pomembno, da organizacija vsak P najbolj učinkovito prilagodi svojemu poslanstvu in viziji. Vsak P predstavlja izhodišče za načrtovanje trženjske strategije, olajša izvedbo operativnega načrta trženja in je nasploh orodje v rokah vsake organizacije, ki želi biti konkurenčna, edinstvena in drugačna od svojih konkurentov.53 Saez 1993 v Štular Sotošek Sharma 2009: 462 52 Kotler, 1998, 469-470 53 www.marketing 50 51

Trženje storitev

Trženje je ključnega pomena za vse vrste knjižnic, ne glede na njihovo velikost. Potrebno je opozoriti potencialne in obstoječe uporabnike na raznolike in kakovostne storitve knjižnice, na ugled, ki ga uživa v skupnosti, predstaviti strokovne kadre, zaposlene …

Marketinški splet

Sistem sedmih P sestavljajo: 1. Product - proizvod/storitev; ugotovimo potrebo po proizvodu/storitvi in zagotovimo njegovo edinstvenost. 2. Place - prostor; kje bomo proizvod/storitev prodali kupcu ter distribucijske in prodajne poti. 3. Price - cena proizvoda/storitve; oblikujemo na podlagi stroškov proizvoda/storitve in njegovi vrednosti za uporabnike. 4. Promotion - promocija; s promocijskimi sredstvi vzpostavimo zavedanje o prisotnosti proizvoda/storitve na trgu in se predstavimo ciljni javnosti. 5. People - ljudje (zaposleni, zastopniki podjetja …); prispevajo pri gradnji lojalnosti uporabnikov. 6. Process - proces (postopek); kako posredujemo proizvod/storitev (informiranje, sprejem naročil, dostava …), kar vpliva na oblikovanje blagovne znamke. 7. Physical environment - okolje (delovno okolje, prodajni prostor …); odraža vrednote in značaj organizacije. Pri oblikovanju marketinškega spleta in izvajanju storitev moramo upoštevati dobro sodelovanje med vsemi udeleženci, to je na strani izvajalcev in porabnikov Za doseganje dobrih poslovnih rezultatov pri izvajanju storitev je potrebno tesno sodelovanje med strokovnjaki v marketinškem sektorju ter izvajalci storitev. Zlasti od kakovosti storitev je odvisno zadovoljstvo porabnikov.54 Uspeh knjižnice je trajnosten, če je organiziran tako, da zadovolji sedanje in prihodnje potrebe uporabnikov z največjo učinkovitostjo. 54

Devetak, 2007: 186-187

Sodobno trženje zahteva od organizacije več kot le dobro storitev. Organizacija mora tudi komunicirati tako z obstoječimi kot z možnimi porabniki storitev. Ne more se izogniti vlogi sporočevalca in promotorja.

Promocija je tisti element marketinga, ki knjižnico predstavlja širši javnosti in jo informira o tem, zakaj neka knjižnica sploh obstaja ter kaj in kako prispeva v družbeno okolje.56 S promocijo želi spodbuditi uporabnike, da izkoristijo knjižnično ponudbo. Uporabnikom omogoča, da spoznajo, kaj ima knjižnica na voljo, in jih motivira za sodelovanje. Po mnenju Dinesh Gupta (2006) je promocija "namenjena spodbujanju povpraševanja po izdelku ali storitvi".57 Promocija predstavlja vse metode, ki se uporabljajo za gradnjo in izmenjavo komunikacij, ki bodo pridobile sodelovanje: ! Oblikovanje sporočil in blagovna znamka. Osrednje sporočilo ali zgodba za izdelkom je smiselna in privlačna za uporabnike. Simboli, črte oznak, slogani, ikone in druge funkcije se uporabljajo za prikazovanje vašega izdelka/storitve in ga razlikujejo od konkurence. ! Odnosi z javnostjo. Osebna interakcija, trženje iz ust do ust kot oblika tržnega komuniciranja ter učinkovita komunikacija z uporabniki so pomembne promocijske metode, ki vzpostavljajo pozitiven odnos do izdelka oziroma storitve. Černetič 2004:31 Nagode 2003:136 v Čulibrk Rajkovič 2018:9 57 Lamb, Part7 55 56

Promocija storitev

Tržno komuniciranje ali promocija je eden izmed najpomembnejših elementov marketinškega spleta storitev.55

! Oglaševanje: plakati, spletne vsebine, plačani televizijski oglasi, časopisni oglasi, oglasni panoji in druge oblike sporočil in oglasov, tudi dogodki/prireditve 58 so lahko del oglaševanja.

Promocijska orodja

Promocijska orodja, ki jih lahko splošne knjižnice uporabljajo za promocijo svojih storitev in virov, vključujejo: digitalne medije, kot so spletna stran knjižnice. Dobro zasnovana spletna stran pomaga združevati storitve in vire na edinstven način, saj gre za neposredno povezavo med knjižnico in njenimi specifičnimi uporabniki in storitvami, ki jih želi promovirati. Prav tako zagotavlja kanal za komunikacijo s ciljnimi strankami. (Fisher and Pride, 2006; Mathews, 2009; Webreck Alman, 2007). Nekateri mediji so lahko funkcionalni: na primer, tradicionalna orodja, kot so letaki, brošure, plakati knjižne publikacije, natečaji, promocijsko gradivo ... se lahko uporabijo za promocijo dogodkov in programov, ki so sami po sebi promocijska orodja. Glasila lahko vpeljejo nov razvoj in poudarijo trenutne storitve. Ciljno občinstvo je mogoče enostavno in učinkovito obveščati prek e-poštnih seznamov, blogov in podcastov, direktne pošte in interneta. Te storitve so stroškovno učinkovite, saj zahtevajo malo sredstev in neposredno dosegajo predvidenega 59 odjemalca. Zaradi hitrega razvoja družbenih omrežij prihaja tudi do hitrih sprememb pri njihovi uporabi v marketinškem komuniciranju. Po eni strani nastajajo nova omrežja, po drugi strani pa obstoječa pridobivajo vedno nove funkcionalnosti, ki jih moramo raziskati in uporabiti.

58 59

Lamb, Part7 Enache, 2008, str. 477

Knjižnica Domžale pod drobnogledom

Knjižnična dejavnost se na Domžalskem v različnih oblikah pojavlja že od leta 1904. V institucionalni obliki je knjižnica v Domžalah začela delovati šele po drugi svetovni vojni, najprej pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda (1952), leta 1960 je bila preimenovana v Občinsko matično knjižnico Domžale, priključeni sta ji bili tudi društveni knjižnici v Mengšu in Moravčah, ki sta tako postali njeni organizacijski enoti. Leta 1968 je knjižnica postala del Delavske univerze Domžale. Skupščina kulturne skupnosti je 24. novembra 1986 knjižnico ustanovila kot samostojno ustanovo s polno pravno subjektiviteto. Od julija 1987 knjižnica posluje kot samostojni javni zavod. Jeseni 2005 se je Knjižnica Domžale preselila v prostore na Cesti talcev 4, kjer osrednja knjižnica deluje še danes, skladno z najsodobnejšimi smernicami delovanja. Knjižnica Domžale je bila in ostaja središče lokalne skupnosti. Sodeluje ter se povezuje z društvi, organizacijami, ustanovami in zavodi na lokalnem in širšem slovenskem območju. Predstavlja jo dobra ekipa zaposlenih, ki znajo reagirati na potrebe okolja in slediti razvoju stroke. Knjižnica uspešno zadovoljuje potrebe tako obiskovalcev kot zaposlenih po informacijah, znanju, vseživljenjskem učenju, kulturi in druženju in tako ustvarja pogoje za kvalitetno življenje občanov petih občin. Zasnovana je na najboljši možni združitvi klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja. Uporabnikom nudi prijazno in spodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti. S svojim delovanjem pomembno prispeva k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju okolja.60 60

Strateški načrt Javnega zavoda Knjižnica Domžale za leto 2014-2019

Knjižnica Domžale v skladu z 2. členom Zakona o knjižničarstvu opravlja naslednje dejavnosti: zbira knjižnično gradivo, obdeluje knjižnično gradivo, hrani knjižnično gradivo, posreduje knjižnično gradivo, zagotavljala dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, ! izdeluje knjižnične kataloge, ! oblikuje podatkovne zbirke in druge informacijske vire, ! posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve, ! sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, ! pridobiva nove uporabnike, ! izobražuje uporabnike, ! informacijsko opismenjuje, ! opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Dejavnosti in storitve

! ! ! ! !

Glede na 16. člen Zakona o knjižničarstvu Knjižnica Domžale opravlja naslednje dejavnosti: ! sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju, ! zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko

gradivo, ! zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, ! organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, 61 ! organizira kulturne prireditve. 61

Strateški načrt Javnega zavoda Knjižnica Domžale za leto 2014-2019

Knjižnica Domžale je v letu 2017 dosegla odlične poslovne rezultate: v svojih prostorih je gostila 420 tisoč fizičnih obiskovalcev, skoraj 350 tisoč virtualnih obiskovalcev, imela več kot 19 tisoč članov, pripravila več kot 1.300 dogodkov povezanih s promocijo branja in knjige ter vseživljenjskim učenjem, vseh obiskovalcev na prireditvah je bilo 29.058. Knjižnična zbirka se je povečala za 10.156 enot knjižničnega gradiva. Z namenom dviga bralne kulture in kulture nasploh je knjižnica izpeljala odmevne projekte: različne bralne značke, Bralnice pod slamnikom, S knjigo v…, Knjižnica v objemu narave in Knjigobežnice, Literarne kavarne, Srečanja z ustvarjalci, predstavitve knjig, Slovenologijo, domoznanske večere, bralne krožke in bralna srečanja v domovih upokojencev ... Knjižnica Domžale je za leto 2017 beležila: vsako uro odprtosti je bilo v knjižnicah 57 obiskovalcev; vsako uro odprtosti so usluge knjižnice koristili 104 uporabniki; vsako uro odprtosti so si obiskovalci izposodili več kot 110 enot gradiva; vsak prebivalec območja si je v letu 2017 izposodil 14 enot gradiva oz. vsak član 41 enot. Knjižnica je v letu 2017 sodelovala z osnovnimi šolami, vrtci, društvi, klubi v lokalnem okolju …, Kulturnim domom Franca Bernika, TIC Domžale, JSKD Domžale, Zavodom za šport Domžale, Obrtno zbornico Domžale, Srednjo šolo Domžale, Domom upokojencev Domžale.

Knjižnica Domžale v številkah

Direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder pravi, da je domžalska knjižnica prostor, kamor občani radi zahajajo. Tu se ljudje srečujejo in izmenjujejo ideje, zamisli, znanja. V knjižnici se s knjigami, avtorji, glasbo, razstavami, ki jih spodbuja literatura, družijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Knjižnica nagovarja vse generacije bralcev, spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti ter pomembno vpliva na nivo znanja v okolju.

Ponudba storitev za otroke in mladino

Za otroke in mladino Knjižnica Domžale poleg bibliopedagoških dejavnosti za vrtce in osnovne šole organizira in pripravlja: Čudežni kovček: oblika približevanja kakovostnega gradiva najmlajšim uporabnikom knjižnice, saj si v pravem otroškem kovčku lahko izposodijo različne knjige po izboru strokovnih delavcev. Zvedavček: bralno spodbujevalni projekt. Knjižničarji pripravijo izbor knjig s tematiko, ki je blizu otrokom in njihovim staršem (letni časi, dojenček, ljubezen, strah, spanje…). Pravljična lutkarija: projekt, s katerim knjižnica skuša otrokom približati knjige skozi igro z lutkami. Zaposleni pripravijo več kovčkov z lutkami iz klasičnih pravljic. V kovčke poleg lutk iz omenjenih pravljic dodajo še istoimenske knjige, DVD in zgoščenko. Pravljična lutkarija vabi tako otroke kot starše, da pobegnejo v svet pravljic in igre. Bralček: bralno spodbujevalni projekt namenjen najmlajšim otrokom, starim od 0 do 3 let. V prikupnih majhnih nahrbtnikih se skrivata dve kartonki (knjigi s trdimi listi) in igrača. Križ-kraž: je kviz meseca v treh različicah: za predšolske otroke, za otroke stare od 6 do 9 let in za otroke starejše od 10 let. Otroci preko kviza spoznavajo književne junake, književne ustvarjalce in njihova dela. Razstave: zaposleni pripravljajo različne razstave po tematiki, pomembnih dogodkih v svetu književnosti in tako vabijo obiskovalce k izposoji teh knjig. Mala galerija slovenskih ilustratorjev: zbirka originalnih del slovenskih ilustratorjev. V pravljicah smo doma: knjižni junaki v podobi - na oddelku za najmlajše bralce se gradi zbirka lutk knjižnih junakov.

Ponudba storitev za otroke in mladino

Zaplešimo v pravljico: projekt je zasnovan skupaj s Plesno šolo Miki. Namenjen je predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovne šole. Otroci najprej poslušajo pravljico, nato pa pravljico pod vodstvom plesnega animatorja še zaplešejo in jo tako na novo poustvarijo. Gibalna igralnica: poteka v sodelovanju s Plesno šolo Miki in je namenjena malčkom od 18. meseca do tretjega leta. Malčki se naučijo novih gibov in orientacije v prostoru, knjižnico pa spoznajo kot prostor druženja. Staršem zaposleni po končani igralnici pripravijo knjige v povezavi z vzgojo najmlajših in knjige, ki jih knjižnica priporoča otrokom njihove starosti. Družinska lutkovna ustvarjalnica je namenjena mlajšim otrokom in njihovim staršem. Temelj je pravljica, ki jo animatorki uprizorita z lutkami. Sledi ustvarjalnica, kjer otroci skupaj s starši izdelajo lutke, nato pa pravljico tudi poustvarijo. Zlate hruške - knjige so označene z nalepko „zlata hruška“, ki so jo prejele najkakovostnejše knjige za otroke in mladino po izboru Pionirske, centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL. Andersenov dan v knjižnici: program ob 2. aprilu mednarodnem dnevu knjig za otroke. Odklopi se!: druženje osnovnošolcev ob družabnih igrah v prostorih Knjižnice Domžale. Knjižnica v objemu narave: branje in ustvarjanje v Češminovem parku. S knjigo v zeleni travi: v maju knjižnica branje pravljic v okviru festivala Bralnice pod slamnikom preseli v Češminov park. Pikina čajanka: preplet prebiranja zgodbic o Piki Nogavički ter igranja s Piko Nogavičko in njenimi prijatelji ob igralnem setu vključno z ustvarjalnico.

Ponudba storitev za otroke in mladino

Založbe gostujejo v Knjižnici Domžale: knjižnica se povezuje s slovenskimi založbami in izvaja različna sodelovanja. Želvino bralno popotovanje in Želvino poletno bralno popotovanje: s pomočjo vodenega programa so otroci in družine motivirani za obisk knjižnice, branje in dejavnosti, ki jih izvaja. Bralnice pod slamnikom: festival mladinske literature, ki ga organizira založba Miš in soorganizatorji: Knjižnica Domžale, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. V organizaciji Knjižnice Domžale poteka v prostorih knjižnice celotedenski prikaz dejavnosti, ki jih izvaja knjižnica za bralce skozi celo leto. V tednu festivala so tako pripravljeni zaključki dejavnosti: Pravljični palček, V sožitju s knjigo, Pravljične urice, Želvino bralno potovanje, Zaplešimo v pravljico, Pikina čajanka, bralni krožki … Srečanje z ustvarjalcem: zaposleni pripravljajo dogodek v sodelovanju z osnovnimi šolami ter s srečanjem obeležijo različne dogodke, povezane s knjigami. 1 2 3 znam!: projekt je namenjen mladim bralcem od 10. do 15. leta. Bralce vabi k prebiranju poučnega gradiva z različnih področij človekovega znanja. Potrebno je prebrati najmanj 4 poučne knjige in napisati nekaj misli o prebranem. Rad berem: Namen projekta je spodbujanje branja in s tem obogatitev besednega zaklada, domišljije in (spo)znanja. Sodelujejo lahko bralci od 6. do 15. leta. Predstavitev aplikacij: brezplačna izobraževanja, v okviru katerih zaposleni mladim uporabnikom knjižnice na knjižničnih računalnikih, pametnih telefonih ali tablicah pokažejo delovanje aplikacij, povezanih s Knjižnico Domžale in knjigami.

Ponudba storitev za otroke in mladino

Pravljično-glasbeni projekti: projekti, ki jih zaposleni izvajajo sami ali v sodelovanju z zunanji sodelavci. Namenjeni so predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovne šole. Vključujejo poslušanje pravljice, orientacijo v prostoru, izražanje z gibom in plesno poustvarjanje ali učenje različnih pesmic, izdelavo enostavnih glasbenih instrumentov… Staršem so po končani dejavnosti predstavljene knjige v povezavi z vzgojo najmlajših in knjige, ki jih stroka priporoča otrokom njihove starosti. Potujoča knjižnica se predstavi: projekt sodelovanja z Vrtcem Uršo, Enoto Mavrica v Krtini, kjer ima Knjižnica Domžale postajališče Potujoče knjižnice. Otroke strokovni delavci motivirajo za obisk Potujoče knjižnice, predstavijo jim bibliobus: ogled in način izposoje. Vsako skupino v vrtcu obišče tudi knjižničarka, ki izvede bibliopedagoško uro. Dvorana igrač: igra je zelo pomembna za otrokov razvoj in učenje. Knjižnica predstavlja svojo igroteko, bogato zbirko kakovostnih igrač in tudi zbirko igroknjig ter igralnih knjig za otroke. Poletje s knjigo: projekt je namenjen otrokom od 10. do 15. leta, vabi jih k branju v poletnem počitniškem času. Mladi bralci morajo med počitnicami prebrati 4 knjige, tri leposlovne knjige in eno poučno knjigo ter v zgibanki strniti svoje misli o prebranem. Izbrane so tudi najljubše knjige po izboru mladih bralcev. S knjigo v kino: Kulturni dom Franca Bernika v sodelovanju s Knjižnico Domžale v okviru delovanja Mestnega kina Domžale vsak mesec izbere film, ki ima neposredno povezavo z mladinsko literaturo ali literarnimi ustvarjalci. Tako se promovira kakovostno preživljanje prostega časa, ki je povezano z različnimi, a med seboj povezanimi dejavnostmi.

Ponudba storitev za odrasle

Okusimo Besedo: bralna značka Knjižnice Domžale za odrasle, ki jo oblikujejo bibliotekarji odraslega oddelka in zajema kakovostno leposlovno (romani, eseji in poezija) in strokovno gradivo. Za ljubitelje e-knjig seznam knjig vključuje tudi knjige iz portala Biblos; Tematske bralne značke: seznam priporočilnega gradiva strokovne in leposlovne zbirke Knjižnice Domžale, ki je vezan na določeno temo; V sožitju s knjigo: Bralna značka za osebe z motnjo v duševnem razvoju; Slovenologija: Nenavadna vprašanja z Noahom: mesečna srečanja: Dr. Noah Charney razkriva razliko med življenjem v Sloveniji in ZDA ter svoje videnje Slovenije. Večere sooblikujejo različni gostje, ki so si kot tujci izbrali Slovenijo za svoj dom, ter znani Slovenci; Bralni klubi: zaključene skupine zvestih bralcev se srečujejo in pogovarjajo o kakovostni slovenski in tuji literaturi; Bralna srečanja za starejše: zaposleni predstavljajo knjige in ostalo knjižnično gradivo oskrbovancem v domovih upokojencev; Rastem s knjigo: sodelovanje v nacionalnem projektu za prve letnike srednjih šol; Literarne nagrade: označevanje v Sloveniji nagrajenih knjig. Za posamezne nagrade se izdelajo nalepke, ki uporabnike opozarjajo na določeno knjigo ali avtorja; Splošne razstave na temo literature: zaposleni redno spremljajo dogodke s področja literature in pomembne izpostavijo v obliki male razstave ter tako povabijo uporabnike k izposoji določene literature; Tematske razstave: razstava knjig na različne teme ob različnih dogodkih, obdobjih, obletnicah ter povabilo uporabnikom k izposoji izpostavljenega gradiva; Knjižničarji priporočamo: izbor kakovostnega knjižnega gradiva za poletno branje;

Ponudba storitev za odrasle

S knjigo v park: knjižničarji v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok pripravljajo gradivo, ki si ga obiskovalci lahko izposodijo v času obiska parka; Knjigobežnice: na različnih lokacijah izven knjižnice so postavljene hišice ali regali s podarjenimi ali odpisanimi knjigami, ki si jih občani lahko izposodijo. Knjige prebirajo v bližini knjigobežnic ali pa jih prebirajo doma in vrnejo kasneje; Literarna kavarna: literarno večeri z uveljavljenimi slovenskimi pesniki in pisatelji; Sodelovanje z ustanovami, katerih poslanstvo je ukvarjanje z ljudmi s posebnimi potrebami; Projekt knjižnične usluge za slabovidne: s posebnimi nalepkami je označeno gradivo, ki je tiskano z večjimi črkami. Na razpolago je tudi lupa v časopisni čitalnici, kjer lahko uporabniki prebirajo gradivo; Sodelovanje z varovanci domov za ostarele: sodelovanje poteka predvsem na področju vseživljenjskega učenja in branja; Knjižnica na domu: namenjena je vsem članom Knjižnice Domžale, ki zaradi invalidnosti, starosti ali težje bolezni težko ali sploh ne morejo uporabljati osnovnih storitev knjižnice. Izvaja se na območju Knjižnice Domžale. Namigi za branje: ob različnih dogodkih, obdobjih, obletnicah ali posebnih priložnostih strokovni delavci izpostavijo knjige na izbrano temo. Opozarjajo na določene trenutke in obdobja v času, ki so povezana z našimi življenji. Na ta način povabijo člane k izposoji posebej izpostavljenega knjižničnega gradiva; S knjigo v kino: Kulturni dom Franca Bernika v sodelovanju s Knjižnico Domžale v okviru delovanja Mestnega kina Domžale vsak mesec izbere film, ki ima neposredno ali posredno povezavo z literaturo ali literarnimi ustvarjalci;

Ponudba storitev za odrasle

Praznujmo skupaj: kulturna društva se predstavijo: kulturna društva imajo velik pomen za kulturno življenje v občini in širše. Knjižnica Domžale v sodelovanju z JSKD Domžale želi širši javnosti predstaviti raznolike ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti ter bogato ustvarjalnost članov društev, ki delujejo na območju občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin; Še pomnite, Domžalci? – ohranimo spomine zgodbe iz Domžal: Knjižnica Domžale v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Domžale želi ohraniti in oživiti zgodbe starih Domžalcev. Poleg klenih Domžalcev gosti tudi mlajše poznavalce Domžal, ki odstirajo tančice skrivnosti iz zakulisja zgodb; Dan za zdravje, šport in rekreacijo: Knjižnica Domžale v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale ter lokalnimi organizacijami, povezanimi z zdravim načinom življenja, želi občane navdušiti za različne oblike rekreativnega športa. Občani lahko prisluhnejo predavanjem na temo zdravega načina življenja ter se udeležijo brezplačne in strokovno vodene vadbe na stadionu v Domžalah; Alzheimer caffe – pogovori o demenci: v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Gostje so priznani strokovnjaki s tega področja. Pogovori so namenjeni vsem, ki se na kakršenkoli način srečujejo z boleznijo demence; Biba leze - cikel srečanj za starše z dojenčki: srečanja predstavljajo smiselno vsebinsko celoto – strokovno pomoč in nasvete pri komunikaciji in vzpostavljanju odnosa z dojenčkom. Cikel srečanj ponuja pestro paleto predavanj in delavnic za starše in dojenčke, podkrepljene s številnimi koristnimi in zanimivimi nasveti ter praktičnimi primeri;

Ponudba storitev za odrasle

Srečanja z ustvarjalci: Knjižnica Domžale gosti najrazličnejše ustvarjalce, ki ustvarjajo na različnih področjih ter svoja znanja in vedenja delijo z obiskovalci. Gostje so ustvarjalci iz Slovenije in tudi tujine. Osnova vsakega srečanja je knjiga, ki je avtorsko delo gostov. Knjige gostov so del knjižnične zbirke; Ali veste?: vsebina kviza je vezana na različne avtorje in njihova dela. Kviz je v različnih oblikah, npr. križanka, skrivanka ... Projekt je namenjen odraslim uporabnikom knjižnice; Založbe gostujejo v Knjižnici Domžale: Knjižnica Domžale povezuje s slovenskimi založbami in izvaja različna sodelovanja; Sodelovanje z Obrtno zbornico Domžale: predstavitev uspešnih podjetniških zgodb in idej občanov; Verjamem v branje: Knjižnica Domžale projekt pripravlja skupaj z društvom Verjamem vate (združenje staršev, z izkušnjami in znanjem, otrok z motnjo v telesnem in duševnem razvoju). Projekt vsebuje štiri srečanja: tri bralna srečanja in reciklarnico. Slednjo pripravi društvo in povabi tudi zunanje obiskovalce, da spoznajo društvo, njihovo dejavnost in ustvarjalnost.

Ponudba storitev za ljudi s posebnimi potrebami

V Knjižnici Domžale posebno pozornost namenjajo uporabnikom s posebnimi potrebami: & Izvajajo bralno značko V sožitju s knjigo, ki je namenjena osebam z motnjo v duševnem razvoju (sodelujejo z društvom Sožitje). Poleg rednih mesečnih srečanj v prostorih knjižnice uporabniki doma prebirajo knjige, ki jih pripravijo knjižničarji. & Izvajajo bralna srečanja v domovih upokojencev. & judje s slabim vidom (primarno starejši) si lahko izposodijo e-bralnike. & Za stanovalce bližnjih domov upokojencev organizirajo vodstva po večjih razstavah in izvajajo program za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. & Organizirajo medgeneracijska srečanja, kamor poleg starejših povabijo tudi otroke iz okoliških vrtcev in šol. & V okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja sodelujejo z Andragoškim centrom Slovenije. Projekt v svoj program vključuje dogodke, ki so med drugim namenjeni tudi razvijanju odprtosti ter miroljubnemu in dejavnemu sožitju v skupnosti. & Omogočajo izposojo bralnih očal in uporabo elektronske lupe. & Za naglušne uporabnike so v dvorani knjižnice namestili indukcijsko zanko. & Urejajo gradivo za osebe z disleksijo. & Posebej so označene knjige z večjimi črkami. & Na oddelku za slovensko leposlovje in na oddelku za otroke in mladino si je mogoče izposoditi zvočne knjige: zgoščenke z brano vsebino, prozo ali poezijo. Zgoščenke je možno poslušati v knjižnici ali pa si jih izposoditi na dom. &-Bolnim in ostarelim omogočajo dostavo knjižničnega gradiva na dom.

domom France Bernika ter Društvom Spominčica, podružnica Domžale izvajajo projekt Alzheimer caffe. & Odpisane knjige podarjajo društvom in skupinam, ki skrbijo za socialno šibkejše. & Sodelujejo z Osnovno šolo Roje, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Zanje pripravljajo posebne bibliopedagoške ure. & Za otroke, ki imajo težave z branjem, in za otroke s posebnimi potrebami izvajajo branje (Tačke berejo) v družbi terapevtskega psa in vodnika. & V zbirki hranijo taktilne slikanice ter igrače za slepe in slabovidne otroke. & Spletna stran knjižnice je prilagojena uporabnikom s slabšim vidom. & Sodelujejo z društvom Jesenski cvet, v katerem se srečujejo starejši občani. Skupaj z njimi pripravljajo delavnice. & Za uporabnike s posebnimi potrebami in starejšo populacijo po dogovoru izvajajo prilagojen program IKT opismenjevanja. & Sodelujejo z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo in sodelujejo pri zaposlitvah njihovih rehabilitandov. & V enoti knjižnice se gradi zbirka družabnih iger in igrač za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, ki jih knjižnica izposoja na dom. Igre so namenjene tudi osebam z oviranostmi za rehabilitacijo po daljših boleznih in poškodbah. & Z informacijami o dostopnosti se je knjižnica pridružila portalu pridem.si, ki je prvi slovenski imenik namenjen gibalno oviranim. & Knjižnica je vključena v projekt EU kartica za invalide in imetnikom omogoča brezplačno članstvo v knjižnici.

Ponudba storitev za ljudi s posebnimi potrebami

& Skupaj z Domom upokojencev Domžale, Kulturnim

Primeri dobrih praks

Knjižnica Domžale za promocijo dejavnosti izbirajo različna komunikacijska sredstva in orodja. Oglašuje v različnih medijih: Slamnik, Domžalske novice, Rokovnjač, Odsev, Mengeške novice, Modre novice, teletekst, spletni napovedniki: MMC RTV Slovenija, Napovednik (napovednik.com), domžalec.si, občinske spletne strani, visitdomzale.si, modre-novice.si, otroskeprireditve.si, varna starost.si, Koledar prireditev Knjižnice Domžale, spletna stran, aplikacija Knjižnice Domžale in Facebook strani Knjižnice Domžale ter njenih enot. Pogostost oglaševanja je odvisna od vrste medija: nekatere dejavnosti so oglaševane tedensko, dvotedensko ali mesečno; Pri svojem delu se srečuje tudi z založniško dejavnostjo. Med drobno založniško dejavnost sodijo različna informativna gradiva: urniki, ceniki, priporočila, navodila, obvestila, plakati, informativne zgibanke, vizitke, mesečni koledar ... Celostna grafična podoba ima bistveno vlogo pri tem kako organizacijo vidijo zaposleni in obiskovalci, uporabniki storitev ter druge zunanje interesne skupine. Organizacija preko celostne grafične podobe izraža svoje poslovanje, karakteristike, vrednote, poslanstvo in ambicije. Glede na to, da se v procesu spoznavanja ljudem v večini zdijo odločujoče vidne zaznave, postaja celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema pomembno orodje za predstavljanje realne identitete organizacije in vzpostavljanje pravilnega in 62 ustreznega imidža. 62

Repovš 1995: 21

ime projekta: ŽELVINO BRALNO POPOTOVANJE ciljna skupina: otroci do 10. leta namen: gradnja pozitivnega odnosa do branja, besede, jezika, zgodbe, ilustracije, odkrivanje sveta in knjižnice projekt izvaja: Knjižnica Domžale

45 Želvino bralno popotovanje je nagradna igra, kjer 12 zbranih žigov prinese nagrado. Žige lahko otroci pridobijo z različnimi dejavnostmi: z izposojo leposlovne knjige, z izposojo poučne knjige, z izposojo neknjižnega gradiva, z izposojo Zvedavčka ali Čudežnega kovčka, z izposojo knjige, kjer nastopa želva, s samostojno izposojo, z naslovom najljubše knjige, z risbico knjižnice, z obiskom prireditev za otroke (lutkovne predstave, delavnice,...), s prebiranjem pravil lepega vedenja v knjižnici, z ogledom razstave v knjižnici ter pridobitvijo članske izkaznice.

Ime projekta: ŽELVINO POLETNO BRALNO POPOTOVANJE ciljna skupina: otroci do 10. leta namen: gradnja pozitivnega odnosa do branja, besede, jezika, zgodbe, ilustracije, odkrivanje sveta in knjižnice projekt izvaja: Knjižnica Domžale

47 V času poletnih počitnic se otroci lahko pridružijo želvi Živi na Želvinem poletnem bralnem popotovanju: če berejo 20 dni, 20 minut na dan ter zberejo tri žige, prejmejo lepo nagrado.

Ime projekta: 1, 2, 3 ZNAM! ciljna skupina: otroci od 10. do 15. leta namen: spodbujanje branja za intelektualni, čustveni, socialni in jezikovni razvoj ter kvalitetno preživljanje časa; promocija pozitivnega odnosa do branja; razvoj bralnih interesov projekt izvaja: Knjižnica Domžale

49 1, 2, 3 znam! je projekt spodbujanja branja poučnega gradiva, namenjen mladostnikom od 10. do 15. leta starosti. Prebrali naj bi (vsaj) 4 enote poučnega gradiva in v zgibanko napisali nekaj misli. Berejo lahko tudi knjižno gradivo v elektronski obliki. Namen projekta je opozoriti mlade bralce tudi na poučno gradivo, kjer lahko spoznajo ali nadgradijo znanje o svetu, ki nas obdaja. Sodelujoči mladostniki bodo z oddanimi zgibankami sodelovali tudi v nagradnem žrebanju.

Ime projekta: POLETJE S KNJIGO ciljna skupina: otroci od 10. do 15. leta namen: spodbujanje branja za intelektualni, čustveni, socialni in jezikovni razvoj ter kvalitetno preživljanje časa; promocija pozitivnega odnosa do branja; razvoj bralnih interesov projekt izvaja: Knjižnica Domžale

51 Knjižnica Domžale vabi mlade bralce med 10. in 15. letom, da se ji pridružijo pri projektu Poletje s knjigo. Otroci, ki bodo počitniške dni začinili s prebiranjem knjig, naj izpolnijo zgibanko in se potegujejo za bogate nagrade. V nagradni igri lahko sodelujejo le člani knjižnice. Zgibanko z navodili lahko prevzamejo na Oddelku za otroke in mladino.

ime projekta: RAD BEREM ciljna skupina: osnovnošolci namen: spodbujanje branja; promocija pozitivnega odnosa do branja; razvoj bralnih interesov; izmenjava bralne izkušnje projekt izvaja: Knjižnica Domžale

53 Rad berem je projekt spodbujanja branja. Otroci in mladostniki lahko berejo knjige ali revije. Berejo lahko skrivnostne zgodbe, stripe, pesmice … Za vsaki dve prebrani knjigi/reviji bralca čaka drobno presenečenje. Ko preberejo 6 knjig/revij, napišejo kratko misel o prebranem, lahko sodelujte v velikem nagradnem žrebanju za bogate nagrade.

ime projekta: BRATI OTROKU ciljna skupina: predšolski otroci - malčki, starši in drugi, ki skrbijo za njihov razvoj namen: razvoj predbralne pismenosti; gradnja pozitivnega odnosa otroka do besede, jezika, zgodbe, ilustracije; ozaveščanje staršev/skrbnikov o pomenu branja za otrokov intelektualni, čustveni, socialni, jezikovni in gibalni razvoj projekt izvaja: Knjižnica Domžale v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana

55 Branje pa ne vpliva ugodno le na otrokov intelektualni in jezikovni razvoj, ampak poglablja tudi čustvene vezi med otrokom in staršem. Kdaj je pravi čas, da pričnemo z branjem otroku? Zakaj? Koliko? Kaj? Kako izbrati knjige? Kaj otrok ob branju spoznava? Kako branje vpliva na čustvovanje? Kaj starši spoznajo ob branju? Kaj lahko še počnemo ob branju? Odgovore na vprašanja boste našli v zgibanki Brati otroku. Na pestro ponudbo gradiva, ki ga hrani Knjižnica Domžale in pomaga dojenčkom, malčkom ter staršem vstopiti v čarobni svet besed, pa vas opozarjajo tudi kazalke.

ime projekta: OKUSIMO BESEDO ciljna skupina: odrasli namen: spodbujanje branja kot estetske, etične, intelektualne, spoznavne izkušnje; kvalitetno preživljanje prostega časa posameznika; razvoj bralnih interesov in pismenosti; izmenjava bralne izkušnje; spodbujanje kritičnega mišljenja projekt izvaja: Knjižnica Domžale

57 Okusimo besedo je bralna značka za odrasle, namenjena spodbujanju in uveljavljanju branja in bralne kulture. Kriterija pri izboru literature za bralno značko sta predvsem kakovost besedila in aktualnost gradiva, ki zajema različne žanre, stroko in leposlovje. Knjige so prosto dostopne in na razpolago tudi bralcem, ki v projektu ne sodelujejo aktivno. Bralci so vabljeni k branju elektronskih knjig, ki so na seznamu posebej označene, in oddaji obrazca v elektronski obliki. Za udobnejše branje si lahko v knjižnici izposodijo bralnike.

izBERI

OL ajB

JŠE

Knjižnic

ime projekta: NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA ciljna skupina: otroci, starši in drugi, ki skrbijo za otrokov razvoj namen: spodbujanje branja za intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj otroka; kakovostno preživljanje prostega časa; razvoj bralne pismenosti; razvoj bralnih interesov in odnosa do branja projekt izvaja: Knjižnica Domžale v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja

mžale Do

BRATI OTROKU

PRAVLJIČNI PALČEK

OKUSIMO BESEDO

BRALNI KROŽKI

V SOŽITJU S KNJIGO

VERJAMEM V BRANJE

www.knjiznica-domzale.si

59 Od 8. septembra 2018 (mednarodni dan pismenosti) do 8. oktobra 2018 (zaključek Tedna otroka®) je v Sloveniji prvič potekal Nacionalni mesec skupnega branja 2018, ki so ga zasnovali Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Knjižnica Domžale je želela kot sodelujoča prispevati k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji, zato je prav za to priložnost izdelala posebno kazalko s priporočenim gradivom na temo prestopanja meja oziroma medgeneracijskega branja.

ime projekta: EVROPSKI TEDEN ŠPORTA ciljna skupina: mladostniki in odrasli namen: spodbujanje branja; kakovostno preživljanje prostega časa; promocija knjižnične zbirke; promocija športa, gibanja ter bralne kulture projekt izvaja: Knjižnica Domžale v okviru Evropskega tedna športa

61 Združenje splošnih knjižnic, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez so se ob podpori Ministrstva za kulturo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dogovorili, da se v času prvega Nacionalnega meseca skupnega branja 2018, še posebej pa v času Evropskega tedna športa 2018, povežejo in pripravijo skupne dogodke. Cilj povezovanja je bilo skupno sporočilo otrokom, mladim in odraslim, da sta za kakovostno življenje pomembni tako šport in gibanje kot tudi dobro razvita bralna kultura in bralna pismenost.

ime projekta: PRAVLJIČNI PALČEK ciljna skupina: predšolski otroci, starši in drugi, ki skrbijo za njihov razvoj namen: razvoj predbralne pismenosti otroka; ozaveščanje staršev, skrbnikov, organizacij o pomenu razvoja predbralne pismenosti za razvoj otroka v dobrega bralca in za pozitivno oblikovan odnos do branja, besede, jezika ... projekt izvaja: Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in šolami

63 Pravljični palček je bralni projekt družinskega branja, ki ga organizira Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi devetletk osnovnih šol. Vanj so vključeni otroci iz občine Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Knjižnica Domžale že dvaindvajseto leto izvaja projekt PRAVLJIČNI PALČEK. Glavni namen in smisel projekta je spodbujanje staršev, da bi brali svojim otrokom, kajti branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj – spodbuja njihov jezikovni in intelektualni razvoj, razvoj domišljije in bogati besedni zaklad, širi obzorje po različnih področjih znanja.

ime projekta: NAŠI KRAJI SKOZI ČAS ciljna skupina: za vse ciljne skupine namen: podpora razumevanju in raziskovanju lokalne skupnosti; spodbujanje zanimanja za lokalno okolje; skrb za ohranjanje vrednot lokalnega okolja projekt izvaja: Knjižnica Domžale

65 Domoznanstvo je v Knjižnici Domžale posebna dejavnost, ki obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva za območje, ki ga pokriva knjižnica. Knjižnica Domžale skrbi za posredovanje informacij iz gradiva ter promocijo domoznanske dejavnosti. Izdala je vrsto ponatisov redkih in zanimivih del iz svoje zbirke. Ponatisnila je tudi stare razglednice - 8 motivov v obliki podstavkov za kozarce.

ime projekta: KAZALKA ciljna skupina: vse ciljne skupine namen: zagotavljanje osnovnih informacij o knjižnici; informiranje o osnovnih knjižničnih storitvah projekt izvaja: Knjižnica Domžale

ime projekta: CANKAR V STRIPU ciljna skupina: osnovnošolci namen: spodbujanje branja; kakovostno preživljanje prostega časa; razvoj bralnih interesov; informiranje o dogajanju v lokalni skupnosti; promocija dogodka projekt izvaja: Knjižnica Domžale v sodelovanju s KD Franca Bernika Domžale

69 Trije izjemni likovniki – ilustratorji, slikarji, striparji - povezani z literati oz. umetniki besede, so našli moč in draž za prestavitev Cankarjevih večno aktualnih besedil v strip. Z razstavo, katere avtorica je umetnostna zgodovinarka Lena Jevnik, smo tudi v Domžalah med prvimi vstopili v Cankarjevo leto. K ogledu razstave so bili posebej vabljeni mladi ter osnovnošolci, saj je bila predstavitev pripravljena didaktično – z dvema pomembnima vsebinama hkrati. Knjižnica Domžale pa je obiskovalce razstave nagovorila s priložnostnimi kazalkami ter nagradno igro.

ime projekta: KOLEDAR PRIREDITEV ciljna skupina: za vse ciljne skupine namen: informiranje o dogodkih in prireditvah v Knjižnici Domžale ter v krajevnih knjižnicah; promocija storitev ter obveščanje o novostih projekt izvaja: Knjižnica Domžale

71 Knjižnica Domžale svoje bralce, obiskovalce ter uporabnike knjižničnih storitev obvešča o številnih dogodkih in izobraževanjih za otroke in odrasle, ki jih prireja v sodelovanju s posamezniki ter različnimi organizacijami. Vse informacije so zbrane v mesečnem koledarju prireditev.

ime projekta: BOGASTVO NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE SKOZI OBJEKTIV ciljna skupina: vse ciljne skupine namen: promocija domoznanskega gradiva; spodbujanje zanimanja za lokalno okolje; skrb za ohranjanje vrednot lokalnega okolja projekt izvaja: Knjižnica Domžale v sodelovanju s Foto kino in video klubom Mavrica

73 Razstavo Bogastvo naše kulturne dediščine skozi fotografski objektiv so pripravili člani Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj, ki že dolga leta vestno beležijo in arhivirajo podobo naše dežele in jo prikazujejo na razstavah, filmih, videokasetah in drugih medijih.

Ime projekta: BRANJE V NARAVI ciljna skupina: vsi ljubitelji fotografije: ljubiteljski, naključni ali profesionalni fotografi namen: spodbujanje branja projekt izvaja: Knjižnica Domžale

75 Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. Branje zunaj, v naravi, v parkih, vrtovih, ob jezerih, rekah, na obali, v senci dreves, na igriščih, vrtovih kavarn, piknikih. Branje povsod, kjer ni sten in umetne svetlobe - ob vsakem času dneva, sami ali v družbi … branje je vedno zabavno … Knjižnica Domžale s podporo sponzorja Hiša na travniku - Hiša športa, zdravja in dobrega počutja - je razpisala fotografski natečaj z naslovom BRANJE V NARAVI.

ime projekta: ALI VESTE? Ciljna skupina: odrasli, starostniki namen: spodbujanje branja kot estetske, etične, spoznavne, terapevtske in sprostitvene izkušnje; kakovostno preživljanje prostega časa; promocija dogodkov projekt izvaja: Knjižnica Domžale

77 Vsebina kviza je vezana na različne avtorje in njihova dela. Kviz je v različnih oblikah, npr. križanka, skrivanka ... Z nagradno igro želi knjižnica promovirati knjižnično zbirko ter uporabnike povabiti na najrazličnejše dogodke in prireditve, ki se odvijajo v Knjižnici Domžale oziroma njenih enotah.

ime projekta: IGROTEKA ciljna skupina: otroci, najstniki, posamezniki s posebnimi potrebami namen: otrok skozi igro krepi odnos s starši, hkrati pa pridobi večino spretnosti, ki jih bo potreboval v življenju; razvijajo koordinacijo gibov, orientacijo glede na smer in oddaljenost ter vizualne sposobnosti; Spodbuja spoznavanje oblik; vzbujanje radovednosti in domišljije; razvoj ročnih in umskih sposobnosti ... projekt izvaja: Knjižnica Domžale

79 V Igroteki članom knjižnice na voljo dragocena zbirka kakovostnih igrač, ki si jih lahko izposodijo na dom. Na voljo so različne vrste igrač in družabnih iger, ki razvijajo otrokove didaktične in čustvene, psihične sposobnosti in znanja ter spodbujajo njegovo ustvarjalno domišljijo, koncentracijo, logiko, mišljenje, vztrajnost in natančnost. V zbirko so vključene tudi igrače za otrokom s posebnimi potrebami. Posebej so izpostavljene igrače za slepe in slabovidne. Igre in igrače pa si v Igroteki izposojajo tudi odrasli uporabniki s posebnimi potrebami.

Knjižnica Domžale je ob 110-letnici knjižničarstva na Domžalskem izdala monografijo.

Namesto sklepa

Knjižnica Domžale je informacijsko, izobraževalno, komunikacijsko, kulturno in sprostitveno središče - dnevna soba mesta, ki gre v korak s časom. Uspešno spodbuja bralno kulturo, razvija nove storitve na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, ponuja številne možnosti smotrne izrabe prostega časa v knjižnicah ter ustvarja kakovostno kulturno dogajanje v lokalni skupnosti. Z ustrezno segmentacijo trga se usmerja neposredno k uporabnikom ter jim skozi marketinške aktivnosti prilagaja svojo ponudbo glede na njihove potrebe, pričakovanja in želje, v smeri poslanstva in vizije ter v skladu s širšimi družbenimi interesi in razvojem družbe. Knjižnica Domžale se na inovativen način odziva na zahteve in pričakovanja okolja, posodablja in nadgrajujejo obstoječe storitve ter razvija nove, oboje pa izvaja na visoki kakovostni ravni s pomočjo najsodobnejše tehnologije, osredotočanju na ciljne skupine, upoštevanju konkurentov ter koordiniranju marketinških aktivnosti. Vodstvo in strokovni delavci si prizadevajo, da bi knjižnica postala del posameznika, del njegove identitete. Na nevsiljiv in inovativen način - z raznovrstnimi kvalitetnimi knjižničnimi storitvami - jih vabi v svojo družbo. Človek in družba hočeta zmeraj več in bolje. Nenehna težnja po napredku in izboljšavah z namenom zadovoljitve uporabnika ostaja del poslanstva ter vizija Knjižnice Domžale. Seveda pa v nenehnem stremenju k zadovoljevanju potreb in želja uporabnikov ne pozablja na lastne zaposlene, saj se zaveda, da je za doseganje poslovne odličnosti nujna participacija in pripadnost slehernega “zadovoljnega” zaposlenega.

Literatura in viri

Podnar, Klement (2007). Temelji marketinškega načrta . Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

Kotler, Philip (1998). Marketing management - trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga Devetak, Gabrijel (2007). Marketing management. Koper: Fakulteta za management Snoj, Boris (1998). Marketing v knjižnicah - modna muha ali nuja? Ljubljana: NUK Štular Sotošek, Karmen (2003). Marketing knjižničnoinformacijskih središč. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Kovář, Barbara (2010). Strateško marketinško pozicioniranje splošne knjižnice. Maribor: Univerza v Mariboru: Ekonomskoposlovna fakulteta, 2011 Černetič, Matej (2004). Marketing neprofitnih organizacij - primer skavtske organizacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Kotler, Philip T (1996). Strategic Marketing for NonProfit Organizations. New Jersey : Prentice Hall Tavčar, Mitja I. (1998). Management nepridobitnih organizacij Koper: Visoka šola za management Stueart, Robert D (2007). Library and information center management . London : Libraries Unlimited Repovš, Jernej (1995): Celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing Pevcin, Primož (2018). Menedžerska ekonomika v javnih in nepridobitnih organizacijah. Ljubljana: Ffakulteta za uporavo Planiranje v neprofitnem javnem sektorju: priročnik za managerje (2005). Franc Bohinc ... [et al.]. Nova Gorica: Educa .

Rojšek, Iča. Trženje kot izziv za dobrodelne organizacije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, str. 45-50

Način dostopa (URL): https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AOSCYYWM/d5b6547f52db-4b13-aeaf-d3d47ca0cab2/PDF

Poissnot, Claude: The public library’s attractiveness, str. 300 - 316

Način dostopa (URL): https://www.degruyter.com/downloadpdf/books/9783598440229/9783598440229.300/97835984 40229.300.pdf

Malekani, Andrew: Effective Outreach Techniques For the Promotion of Library Information Resources in Acedemic Libraries in Tanzania (2018) Način dostopa (URL): http://digitalcommons.unl.edu/libphilprac/1694/

Zhixian, Yi: Effective techniques for the promotion of library services and resorces (2016). Information research, vol. 21, no.1

Način dostopa (URL): http://www.informationr.net/ir/21-1/paper702.html#.XEHixdJKi1s

Lamb, Annette: Marketing for Libraries: Part 7: Promotion

Način dostopa (URL): http://eduscapes.com/marketing/7.htm

Lamb, Annette: Marketing for Libraries: Part 1: Overview

Način dostopa (URL): http://eduscapes.com/marketing/1.htm

Nicholas, Julie: Marketing and promotion of Library Services. ASP Conference Series, Vol. 153, 1998

Način dostopa (URL): http://adsabs.harvard.edu/full/1998ASPC..153..301N

Ashcroft, Linda: Public library promotion in a changing society

Način dostopa (URL): http://dspace-unipr.cineca.it/bitstream/1889/1248/2/bobcatsss%202010%20Ashcroft.pdf

Minkovsky, Natalya. (2018) For the Love of Libraries: How Libraries Use Content to Tell New Stories

Način dostopa (URL): https://contentmarketinginstitute.com/2018/02/libraries-content-stories/

Strateški načrt Knjižnice Domžale za obdobje 2014-2019 Knjižnica Domžale, 2014

Način dostopa: http://www.trzin.si/assets/meetings/stara_stran/517f354a84fac5eb89035ff342d3de5c.pdf

Slovenske knjižnice v številkah: Splošne knjižnice: poročilo za leto 2017 NUK, Center za razvoj knjižnic, 2017

Način dostopa (URL): http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/analize/publikacija_splosne2017.pdf

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) NUK, Center za razvoj knjižnic, 2017

Način dostopa (URL): http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_dedis cino/Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIPOROCILA_splosne_knjiznice_20182028_objava.pdf

Marketinški splet

Način dosptopa (URL): http://www.koncept-poslovanje.si

SLOVENSKE splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja Združenje splošnih knjižnic Slovenije. (2012) Način dostopa (URL): http://zdruzenje-knjiznic.si/dokumenti/Strategija-koncno.pdf

Letno poročilo Javnega zavoda Knjižnica Domžale za polovno leto 2017

Način dostopa (URL): http://www.knjiznicadomzale.si/Portals/0/Letno%20poro%C4%8Dilo%20KD%20za%20poslovno%20leto%20201 7%20-%20PODPISANO.pdf

Faisal, S. L. (2014) Marketing your library, str 1-26

Način dostopa (URL): https://www.slideshare.net/slfaisal/marketing-your-library-42207043

Dempsey, Kathy: How to use marketing in your library (2017) Način dostopa: https: //princh.com

Kumar Sharma, Ajay. (2009) Marketing and Promotion of Library Services. ICAL 2009 - Advocacy and Marketing, str. 461-466

Način dostopa (URL): http://crl.du.ac.in/ical09/papers/index_files/ical-79_73_172_2_RV.pdf

UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah. 1994 (1995). Knjižničarske novice (priloga) 5, 3 Roseras Carcedo, Elena. Management and marketing in the Library and Documentation Centre of Artium Basque CentreMuseum of Contemporary Art, str. 217 - 235

Način dostopa (URL): https://www.degruyter.com/downloadpdf/books/9783598440229/9783598440229.217/978359 8440229.217.pdf

2018

Sodobne knjiĹžnice in strateĹĄki marketing