Zdravifit in
ZDRAVE OČI
Zelena mrena lahko povzroči slepoto
Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. V Slovenji ga ima približno 23.200 ljudi, od teh jih je najmanj 1.160 oslepelo na obe očesi.
N
ajpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja. Največkrat se pojavi po 40. letu starosti, ko je pogostnost 0,2-odstotna, pri starejših od 70 let pa od pet- do 10-odstotna. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih najmanj pet odstotkov oslepi na obe očesi. Alenka Šket Kontestabile, dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani pravi, da je najpomembnejši dejavnik za nastanek bolezni zvišan očesni tlak, katerega zgornja meja se pri posameznikih razlikuje. Previsok očesni tlak zmanjša prehrano in prekrvljenost vidnega živca, kar povzroči okvaro vida.
Okvara vidnega živca je nepovratna
»Pri glavkomu je okvara vidnega živca nepovratna. Z zdravljenjem dosežemo, da se napredovanje bolezni ustavi ali vsaj zelo upočasni. Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo in s tem kakovost življenja. Nezdravljena zelena mrena pa lahko vodi do slepote. Zato je zelo pomembno, da bolniki pridejo na pregled dovolj zgodaj, saj lahko le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem bolezni preprečimo slabšanje vida,« pojasnjuje Alenka Šket Kontestabile. Svetuje, naj vsi ljudje po 40. letu opravijo temeljit pregled pri očesnem zdravniku. »Ob prvem pregledu se v očesni ambulanti pogovorimo, določimo vidno ostrino, opravimo te-
28
vrst kapljic, da dosežemo želeno znižanje očesnega tlaka. Bolniki jih navadno jemljejo enkrat ali dvakrat na dan, vse življenje. Pri nekaterih vrstah glavkoma in pri nekaterih bolnikih uporabljamo lasersko zdravljenje. Kadar pa zdravljenje s kapljicami in lasersko zdravljenje nista dovolj učinkovita, se odločimo za kirurški poseg, s katerim dodatno znižamo očesni pritisk,« pravi sogovornica.
meljit pregled očesa pod mikroskopom, izmerimo očesni tlak, ocenimo videz izstopišča vidnega živca. Bolnik opravi preiskavo vidnega polja, kjer ovrednotimo morebiten izpad vidne funkcije zaradi odmrtja živčnih vlaken. Glede na rezultate ocenimo, ali so oči zdrave, ali gre pri bolniku za povišan očesni pritisk, ali se je že razvila bolezen,« pojasnjuje sogovornica.
Testirajmo oko sami
Vidno polje si lahko testiramo tudi sami, in sicer tako, da pokrijemo eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko. Kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Če imamo glavkom, so nekateri deli vidnega polja nekoliko zamegljeni.
GLAVKOM ZAPRTEGA ZAKOTJA
Glavkom zaprtega zakotja je redkejša bolezen, lahko pa poteka burneje. Pojavljajo se bolečina, rdeče oči, poslabšan vid in mavrični krogi okrog izvora svetlobe. Lahko imamo glavobol, bolnika sili na bruhanje. Takrat je potrebno takojšnje zdravljenje, da preprečimo izgubo vida. K primarnemu tipu tega glavkoma so bolj nagnjene ženske in tisti, ki imajo kratko dolžino zrkel.
Vzrok ni znan
»Pri glavkomu je okvara vidnega živca nepovratna, z zdravljenjem dosežemo, da se napredovanje bolezni ustavi ali vsaj zelo upočasni,« pravi Alenka Šket Kontestabile, dr. med., specialistka oftalmologije.
Trije načini zdravljenja
Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka. »Na voljo so trije načini zdravljenja – konservativno s kapljicami za oči, lasersko in kirurško zdravljenje. Kapljice za oči znižujejo očesni tlak na dva načina: pri prvem poskušajo zmanjšati nastajanje tekočine v očesu, z drugo vrsto kapljic pa lahko povečamo odtekanje tekočine iz očesa. »Pogosto je treba uporabiti kombinacijo več
Vzrok za najpogostejšo obliko glavkoma, primarni glavkom odprtega zakotja, še ni znan. Poleg povišanega očesnega tlaka je pomembna tudi dedna obremenjenost, saj je iz podatkov razvidno, da so štirikrat bolj ogroženi tisti, ki imajo bolezen v ožjem družinskem krogu. Bolj ogroženi so tudi kratkovidni ljudje, ki imajo dioptrijo več kot štiri. »Zdaj vemo, da k glavkomu pripomorejo tudi nekatere srčno-žilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvitev v organizmu in posledično slabšo prekrvitev očesa in vidnega živca. Glavkom lahko nastane tudi kot posledica drugih bolezni, sistemskih, na primer sladkorne bolezni, in očesnih, kot so na primer vnetja. Takrat govorimo o sekundarnem glavkomu,« še pravi Alenka Šket Kontestabile in dodaja, da očesni zdravniki tudi zaradi preventive pred glavkomom priporočajo zdrav način življenja, to je uživanje antioksidantov in omejitev uživanja maščob, nikotina, kofeina in čim manj stresa.