SLOVENSKA
PESMARICA Odpri mi kamrico
www.pesmarica.si
Melinci, 2015
Spoštovani Pred vami je del slovenskih narodnih pesmi, ki so jih naši očetje, mamice, stare mame in stari očetje ob večerih kar tako, ali pa ob raznih priložnostih prepevali, se veselili in zraven tudi kakšen kozarček vinca spili. Zakaj bi pozabili od kod smo prišli, kdo smo in kaj smo? Skupaj zapojmo in vsem povejmo: SLOVENEC SEM !
Ljudske pesmi Ljudske pesmi so tiste, ki so nastale spontano in improvizirano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti. Vsaka ljudska pesem ima melodijo. Navadno se ohranjajo in prenašajo samo s petjem po spominu kot ustno izročilo. V nasprotju z umetno pesmijo ljudske pesmi niso same sebi namen, temveč imajo vedno določeno vlogo: za razvedrilo, za posebne priložnosti ali kot sestavni del različnih šeg. Ponekod so bile ljudske pesmi še po 2. svetovni vojni sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Spremljale so pomembne dogodke in obdobja človekovega osebnega življenja, koledarske praznike in druge priložnosti. Iz njihovih besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, mišljenja in odzivanja na zgodovinske dogodke. ( vir: Enciklopedija Slovenije )
~7~
Folk songs Folk songs are the ones which are made spontaneously and are improvised. Over time they have changed but they also still maintain certain elements from the past. Each folk song has a melody and more often than not are usually maintained and transmitted only by singing from memory and oral tradition. In contrast to the artificial song, folk songs carry much more importance, they still play a role: for pleasure, for special occasions or as an integral part of various customs. These songs, even after World War II, are still an integral part of everyday and holiday life, especially in the countryside. Many folk songs have accompanied events of great significance and periods of the personal life of humans such as calendar holidays and other special occasions. We can determine many components of material culture, customs, emotions, thinking and responding to historical events from the lyrics.
~8~
Volkslieder Volkslieder sind diejenigen Lieder, die spontan entstanden und improvisiert sind. Sie ändern sich und zugleich behalten sie die Elemente der Vergangenheit. Jedes Volkslied hat eine Melodie. Normalerweise werden sie erhalten und nur durch Gesang nach dem Gedächtnis übertragen, wie eine Mündliche Überlieferung. Im Gegensatz zu den künstlichen Lied, haben die Volkslieder keinen Selbstzweck, sondern sie spielen immer eine Rolle: zum Vergnügen, für besondere Anlässe oder als integraler Bestandteil der verschiedenen Sitten. Manchmal waren die Volkslieder auch nach dem 2. Weltkrieg ein integraler Bestandteil des täglichen und Feierlebens auf dem Lande. Sie haben wichtige Ereignisse und Perioden vom Persönlichen Leben eines Menschen begleitet, sowie Kalenderfeste und andere Gelegenheiten. Aus ihren Texten können wir viele Komponenten der materiellen Kultur, Sitten, Gefühlen, Denkweisen und Reaktionen auf historische Ereignisse herauslesen.
~9~
Beseda avtorja Pesmarica »Odpri mi kamrico« je nastala kot rezultat spoznanja, da je tovrstna tematika s slovensko narodno identiteto vse premalo prisotna in je veliko pesmi že skoraj pozabljenih. Namenjena je ohranjanju slovenskega narodnega, ljudskega, kulturnega in zgodovinskega izročila in je v povezavi z melodijami, ki jih lahko poslušamo na Internetu, izvirna in edinstvena. Notni zapisi in digitalna produkcija glasbenih datotek so namenoma pripravljeni v poenostavljeni obliki, kar omogoča bralcu in poslušalcu široko interpretacijo posamezne pesmi in melodije. Z željo, da se slovenska ljudska pesem ohrani v vsej svoji pristnosti in lepoti: Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi! Dr. France Prešeren, 1844
Avtorji
~ 10 ~
Slovenska pesmarica 1928 Prepis besedila Zbirka najpriljubljenejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi Celje 1928, Uredil A.B., Založila Goričar & Leskovšek
Predgovor Nekdanja dr. Razlagova pesmarica (prva izdaja l. 1868., druga izdaja l. 1872.) se je med Slovenci tako omilila, da je sestavil pokojni Ivan Železnikar l. 1889. že tretjo izdajo pod naslovom »Nova pesmarica«, a ko je tudi ta pošla, je izšla l. 1910. »Slovanska pesmarica«, ki pa je bila v nekem oziru ponesrečena ter je izginila s knjižnega trga. Dobre zbirke slovenskih pesmi, bodisi narodnih ali umetnih, pa naše ljudstvo pogreša, zato je opetovano slišati povpraševanja po pesmaricah. Naša izdaja, ki smo jo krstili za »Slovensko pesmarico«, naj bi izpolnila to vrzel. Naša pesmarica pa ni samo po izdaji nova, temveč je po možnosti popolna, reformirana in modernizirana. Izpuščene so z malimi izjemami druge slovanske pesmi, kakor ruske, poljske, češke itd., a ne morda iz neprijaznosti do naših bratov, temveč le iz tehnično-praktičnih razlogov, ker smo jedva spravili v zbirko, četudi je skoraj za polovico povečana, le najbolj znane in priljubljene naše domače pesmi. Z ostalimi slovanskimi pesnitvami se ukvarjajo pač naši boljši pevski zbori, ki pa itak vedo za vire, kje dobiti dotično besedilo z napevi vred. Predstoječo zbirko je torej poklicala na dan naša domača potreba in splošna želja. Marsikomu je znan napev bodisi narodne ali umetne naše pesmi, toda besedila ne zna. To se čestokrat sliši v veselih ~ 11 ~
družbah, ko intonirajo pravilno in ubrano, toda mahoma morajo prenehati, ker ne znajo besedila ali pa si ga sproti zasilno kujejo, kar kvari melodijoznost in izvirnost pesmi. Z našo zbirko je konec takim zadregam, ker le redke so pesmi, ki se splošno pojejo, da bi jih ne bilo v zbirki. Seve, popolnega ni nič na svetu. Ko bi hoteli zbrati vse naše pesmi, ki so uglasbene, ozir. harmonizirane, morali bi izdati najmanj pet takih knjig kakor je predstoječa, ki obsega le najbolj znane in priljubljene slovenske pesniške proizvode. Nova pesmarica bo dobrodošla tudi pevskim zborom, posebno na deželi, ki ne morejo imeti v evidenci vseh skladb, a v pesmarici najdejo pod vsako pesmico zabeleženo, kdo jo je uglasbil in kje je dotično skladbo dobiti. Za hitro orijentacijo sta dve kazali t.j. naslov pesmi in začetek besedila, oboje po abecednem redu. Razen skladateljev so navedeni tudi avtorji, t.j. pesniki. Med starejšimi pesnitvami je precej takih, ki so za današnjo dobo že močno zastarele ter sploh nimajo posebne pesniške vrednosti, ker avtorji niso gledali toliko na jedro in zmisel kakor na rimo. To nedostatnost in površnost je pred leti v »Ljublj. Zvonu« sarkastično kritiziral naš najboljši starejši estetik g. prof. A. Funtek, pozivajoč obenem sodobne pesnike, naj bi hibe popravili. Nihče se ni pozivu odzval. Škoda le, da se ni take naloge lotil kritik sam, ki je obenem priznan pesnik. Urednik naše zbirke je tu in tam v besedilu takih zastarelih pesnitev kaj moderniziral, ako se je dalo to storiti brez škode za rimo in harmonizacijo. Posebno se je to zgodilo pri narodnih pesmih, ker nam nikakor ne dela časti in ne pospešuje naše kulture, ako se ponašamo s tujkami kakor: žida namesto svila, luft nam. zrak, oringel namesto uhan itd. Nekatere zastarele pesnitve okorne vsebine smo sploh izpustili, druge pa so že tako vdomačene in imajo kljub zastareli vsebini tako melodijozne napeve, da bi jih bilo škoda prepustiti pozabljenosti, ker bi jih posebno starejše ~ 12 ~
občinstvo pogrešalo v zbirki. Z ozirom na naše novo državno ustrojstvo so se izpustile ali novim razmeram prikrojile pesmi, ki spominjajo na našo žalostno preteklost. Tako izpopolnjena in modernizirana zbirka pa bo tudi nadomestovala v naših slovenskih domih razne pesniške izdaje, ki so ali že popolnoma pošle, ali pa jih zaradi visokih cen in množine ni mogoče vseh nabaviti, ker bi tvorile obsežno in preveč drago knjižnico. Tako pa najdemo v zbirki zastopane malodane vse naše pesnike od Vodnika, Prešerna in Slomška pa do najmlajših naših poetov z njihovimi najboljšimi pesniškimi proizvodi. To bo posebno dobrodošlo naši šolski mladini, tako pri petju kakor pri deklamacijah. V ostalem pa je za mladino v zbirki še poseben oddelek. Nekatere dolgovezne pesmi so se z ozirom na prostor skrčile na glavno vsebino, ker vseh kitic izpeti navadno sploh ni mogoče, temveč se največkrat pojejo le začetne in zaključne kitice. Seve se je skrčevalo, ozir. izpuščalo le tam, kjer ni nepretrgane zmiselne zveze med začetkom in koncem pesmi. Ako se o kateri knjigi pri izdanju poudarja, da bi ne smela biti nobena hiša brez nje, lahko to naglašamo pri naši »Slovenski pesmarici«. Vsaj vsebuje pesmi za vse stanove in prilike: od pesmic, s katerimi uspava mamica svoje dete v zibeli do tužnih nagrobnic. Naj se z novo zbirko širi ljubav do lepega slovenskega petja, naj njene pesmice razveseljujejo in blažijo srca, naj donašajo tolažbo in bodrilo, naj pa tudi vžigajo ljubezen do rodu in lepe naše jugoslovanske domovine! V Celju, meseca januarja 1928.
~ 13 ~
Ignac Duh Zborovodja in skladatelj " Srčno želin, ka bi van pesen pulepšala živlenje. " Z glasbo se je začel resneje ukvarjati v gimnaziji Želimlje. Zborovodstvo in dirigiranje je opravil v zborovodski šoli Koper in nato v Ljubljani (prof. dr. Mirko Slosar), absolviral tečaje za vodenje otroških, mladinskih in odraslih zborov v okviru PZ Ljubljana, poglobljeni študij kompozicije (harmonija, kontrapunkt) pa pri skladatelju mag. Francu Jelinčiču. Na Pedagoški Akademiji je specializiral umetnostno smer – glasbena terapija, kjer je bil tudi mentor koordinator specializantom. Svoje pridobljeno znanje je sproti uveljavljal tudi v praksi. V Planini, kjer je bil zaposlen kot terapevt, je ustanovil in vodil otroški ter mladinski zbor, prav tako mešani zbor in pozneje ženski zbor Planina. V Cerknici je vodil dekliški zbor »AEDA«, s katerimi je gostoval tudi v tujini. V Planini je bil ves ta čas tudi organist, za kar je imel nekaj težav z oblastmi. Kot organista so ga radi vabili na večje slovestnosti (birme, blagoslovitve). Svoje delovanje je nato preselil na tržaško med zamejske Slovence. V Mačkoljah pri Trstu je vodil glasbeno šolo in »Mešani pevski zbor Mačkolje«, s katerim se je udeleževal vsakoletnih revij »Primorska poje«. Udeležil se je tudi tekmovanja cerkvenih zborov na Bledu, gostoval po Avstriji in domovini. Z zborom je rad zahajal v Prekmurje, tudi v domači kraj.
~ 14 ~
V Trepčah pri Trstu je bil organist in komponiral za domači mladinski zbor, s katerimi je RAI posnel tudi kaseto »Kdo dal mi bo roko«. Kot rezultat tega dela, zlasti z mladino, so nastajale tudi skladbe. Izdal je več zbirk: • •
• • • •
•
•
Faloti veseljaki (1994); zbirka skladb za otroke in mladino (20 skladb z ilustracijami) Svet postal bi lep (1994); zbirka duhovnih skladb za mladino (15 skladb z ilustracijami, otroška maša, mladinska maša, maša za mešani zbor in orgle) Prekmurski ljubi kraj (1996); prekmurske skladbe za mladino in odrasle zbore ( 20 skladb) Gospod prijatelj moj (1998); duhovne skladbe za mladino in odrasle zbore ( 20 skladb) Kdo dal mi bo roko ( 2000); zbirka posvetnih in duhovnih skladb za mladino (37 skladb z ilustracijami) Kre Müjre san odu (2001); kronika vasi Melinci in raziskava glasbene folklore na Melincih. Zapis 75 viž (melodij) s primerjalno analizo Ti Gospod si moja pot (2002); duhovne skladbe za otroške in mladinske zbore ( 25 skladb z ilustracijami, otroška maša, mladinska maša, maša za mladinski in mešani zbor ter orgle) Marija Snežna (2004); kronika kapele »Marija Snežna« na Melincih
~ 15 ~
»Naj se z novo zbirko širi ljubav do lepega slovenskega petja, naj njene pesmice razveseljujejo in blažijo srca, naj donašajo tolažbo in bodrilo, naj pa tudi vžigajo ljubezen do rodu in lepe naše slovenske domovine!« Slovenska pesmarica, 1928
~ 16 ~
Čej so 'tiste stezice Čej so 'tiste stezice, k' so včasih bile? Zdej pa raste grmovje in zeliene trave.
Nič ne sekaj grmovja, nič ne gIadi staze, saj ti nis' več moj pob’č, jaz ne tvoja dekle.
Bom grmovje posekau, travico požeu, bom naredu stezice, ki so včasih bile.
Se me dečva sramuje, ko en malo jecljam, al' tega je vesela, ko tak citrata znam.
Vsepovsod so stezice, najlepša je ta, ki me vodi do hiše, kjer so mam’ca moja.
Bom rut’č zorau, bom pa heid’co s'jau bom pa dečvo koj nav, da poraste še ' n'mav.
Moja kosa je rjava, ne reže nič več, moja dekle je kujava, me ne ljubi n’č več.
Gustav Ipavec, 1880
~ 17 ~
Dekle je na pragu stala Dekle je na pragu stala, svetle zvezde preštevala, svetle zvezde v kraj gredo, preljub' moj fantič, pojd' domov. Da te ne bodo srečevali, da te ne bodo spraševali, kod si hodil, kje si bil, da si si čeveljčke zrosil. Jaz sem hodil po planin'cah, po zelenih košenin'cah, tam sem hodil, tam sem bil, sem drobne ptičke pet učil. Kaj so to za ene ptičke, ki imajo rdeče ličke, rdeče ličke črne oči, pri takih kratke so noči.
~ 18 ~
Fantje po polj gredo Fantje po polj' gredo, žvižgajo in pojo, jaz pa piščalko imam, žvižgat ne znam. Včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako, včasih smo vince pil' zdaj pa vodo. Včasih me rad ima, včasih pa godrnja, včasih pa kjer me vid', prav' le še prid'.
~ 19 ~
Jaz pa sem si nekaj zmislil Jaz pa sem si nekaj zmislil, jaz pa sem si nekaj zmislil, jaz pa sem si nekaj zmislil in naredil bom ta špas. Drev', ko bodo mam'ca spali, drev', ko bodo mam'ca spali, drev', ko bodo mam'ca spali, jaz pa pojdem k ljub'ci v vas. Prav narahlo bom potrkal, prav narahlo bom potrkal, prav narahlo bom potrkal, da se mam'ca ne zbude.
~ 20 ~
Veseli pastir Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovćic.
Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti, tu sreča, tu mir je doma.
Saj tukaj na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar, živejem po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar.
Za čredico krotko popeval bom pesmice svoje sladké, dolincem glasnó razodeval, kar polni mi srečno srce.
Nikomur tu nisem na poti, na poti ni meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirnó?
Ne, palice svoje ovčarske za žezlo kraljévo ne dam, in rajši ko krone cesarske cvetice na glavi imam!
Nikdár ne zmrači se mi čelo, nikdár ne stemné se oči, in pojem in ukam veselo, da z gôre v goró se glasi.
Simon Gregorčič, 1870
~ 21 ~
Moj fantič je na T'rolsko vandral Moj fantič je na T'rolsko vandral, moj fantič je na T'rolsko vandral, moj fantič je na T'rolsko vandral, a zdaj tam gor bolan leži. Zdaj pošte mi domov pošilja, zdaj pošte mi domov pošilja, zdaj pošte mi domov pošilja, da naj mu jaz zdravila dam. Oj za bolezen so zdravila, oj za bolezen so zdravila, oj za bolezen so zdravila, a za ljubezen jih pa ni. Tirolka mu je pušeljc dala, Tirolka mu je pušeljc dala, Tirolka mu je pušeljc dala, pa naj mu še zdravila da.
~ 22 ~
Cigan baron Jaz sem pa cigan baron, celi svet je moj dom, mene je mati rodila, v gozdu me pustila.
A jaz sem bil ta dvanajsti, to veste, da sem najtimlajši jaz ljubim ciganke pač ne, jaz ljubim slovensko dekle.
Ko zjutraj zgodaj vstanem, si citre v roke vzamem, si pojem pesmico, srce je žalostno.
Nekoč sem pokleknil pred njo, razkril ji ljubezen svojo, al' ona me pahne od se, za tebe ciganka je le.
Predraga mati vi, kaj ste storili mi, ranili ste me v srce, ubogo nedolžno srce.
Jokaje sem šel proč od nje, saj vem, da ljubi me ne, tam v gozdu si sedem na tla in solza za solzo kaplja.
Uboga res moja so mati, koliko so mogli prestati rodili dvanajst nas otrok, a vsi smo cigančki ubog'.
~ 23 ~
S'noč pa dav' je slan'ca padla S'noč pa dav' je slan'ca padla na zelene travnike, je vso trav'co pomorila, vse te žlahtne rožice.
Prav na sredi moj'ga srca, ena rožica cveti, če jo ne bom zalivala, se gotovo posuši.
Men' pa ni za rož'ce drobne, če jih slan'ca pomori, men' je le za dekle moje, če me ona zapusti.
S čim jo bodem zalivala, nimam vinca ne vode, jaz jo bodem zalivala, s svoj'mi grenk'mi solzami.
Če me rajtaš zapustiti, moraš prej povedati, da bom vedel v vas hoditi, k eni drugi ljubici.
~ 24 ~
Regiment po cesti gre Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven je. Pa moj fantič se izmed vseh spozna, ker zelen, zelen pušeljc ima. Dala mu je belega, iz srca veselega. Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica. Dala mu je rdečega, iz srca ljubečega. Pa le naj ga ima... Dala mu je plavega, iz srca ta pravega. Pa le naj ga ima... Dala mu je belega, iz srca veselega. Pa če ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica.
~ 25 ~
Rudeči cvet V laseh nosila je rudečo rožo, kot ogenj živo rožico dehtečo. Vabile modre so oči sanjave, dekle z gore Kadore.
Ko je prišla na pisane livade, lepoto njeno gora je opazila. Kadore se je vanjo zaljubila, več se ne bo vrnila.
Rudeči cvet ljubezen je razvnel, dekle odpeljal je v prelepi čarobni svet.
Potlej pa nosi rožico rudečo, v laseh še njena mala hčerka zala. Da fanta mladega bo tam spoznala, ko pojde v hrib Kadore.
Mladi hribolazec je prišel v planine, dekle prelepo je takoj zasnubil. Zapeli v ranem jutru so zvonovi, up je vedril Kadore. Po dolgih letih pa očeta vpraša, dekletce malo, kje je mama moja. Odšla je mati tvoja v hrib Kadore, da ti prinese rožo, rudečo.
~ 26 ~
Tako ljubezen se naprej ponavlja. združuje srca v belem pajčolanu. Pomladi spet cvetejo rdeče rože, vabijo v hrib Kadore.
Snočkaj sem na vasi bil Snočkaj sem na vasi bil, na oni stran potoka, slišal sem prav mili glas, se moje dekle joka.
Prav poceni ga ne dam, težko sem ga dobila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila.
Jokaj se, le jokaj se, saj si sama kriva, si 'mela fanta zalega, pa si ga zapustila.
Nočem ga zatavšati, pa tudi ne prodati, zdaj moram tega burkleža nazaj domov peljati.
Jutri bo v Celovcu s'menj, tja gor ga bom peljala, al' ga bom zatavšala, al' ga bom prodala.
Žgančke mu bom kuhala, z ocvirki zabelila, ko bo tiste dol pobral, še mlekca bom nalila.
~ 27 ~
Pobič sem star šele osemnajst let Pobič sem star šele osemnajst let, pa cesar me hoče k soldatom imet. Kako bom soldat, k' sem fantič premlad, k' še gvira ne morem držat'. Pri fari zvonovi že milo pojo, od fantov, dekličev jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, da Bog ve kako, nazaj me nikol' več ne bo. Očka in mam'ca pa jokata se, ko vidita poubče preoblečene vse. Preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih pa n'kol' več ne bo. Bratec in sestra pa jokata se, od bratca preljub'ga ločujeta se. Oj, bratec, ti moj, nikar ne žaluj, saj prideš tud' ti za menoj. V kasarno sem stopil korajžen, vesel, sem puško zagledal in jokat začel. Oj, fantič, ti moj, nikar se ne boj, veselo zavriskaj, zapoj!
~ 28 ~
Nocoj je ena luštna noč Nocoj je ena luštna noč, ker mesec sveti celo noč, ker mesec sveti celo noč, zaspati mi ni mogoč.
Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje navadno da, zavriska, da razgrinja se, zapoje, da razlega se.
Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike, jaz hodim k svoji ljub'ci v vas, zavriskam, zapojem naglas.
Odpret mi ljubica hiti, me v svetlo kamrico spusti, pritiska me na srčece, poljublja na ličece.
Saj hodi, hodi res za njo, kakor meglica za vodo, je strgal nove čeveljčke, zdaj bo pa še svoje noge.
A ko podnevi sreča ga, ga nič ne vidi ne pozna, saj treba vedet' ni ljudem, kar znano je tihim nočem.
~ 29 ~
Dekle daj mi rož rdečih Dekle daj mi rož rdečih, dekle rožmarina daj, da bom sanjal o pomladi, da bo moj mladostni maj. Rož rdečih zame nimaš, rožmarina tudi ne, žalostno je srce moje, žalosten sem jaz fantič. Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin je za spomin.
~ 30 ~
Pozimi pa rožice ne cveto Pozimi pa rožice ne cveto, dekle, oj, kaj pa za pušeljček bo? Pušeljc pa mora bit', zelen al' plav, z njim bom slovo jemal. Pušeljc ti že naredila bom, s plavo ga žido povila bom, da ga boš nosil za spomin, da se boš troštal z njim. Ti boš v Ljubljan'ci na straži stal, druz'ga dekleta si bodeš izbral. Ti boš pozabil čisto na me, jaz pa nikoli na te. Dekle, kaj pa ti govoriš, glej, da se mi ne zagovoriš, komaj bom storil marš ali dva, imela boš drugega!
~ 31 ~
Veseli hribček En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil.
Že čriček prepeva ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me srčno veseli.
Konjički škrebljajo, ker voz'jo težko, ker vince peljajo, k' je močno sladko.
Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, ga komaj drži.
Prelepo rumeno kak čisto zlato, le pijmo pošteno to žlahtno blago!
Anton Martin Slomšek, 1833
~ 32 ~
Al' me boš kaj rada imela Al' me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pripasano, puškico nabasano ?
Jaz pa se ne bom jokala, bom si druz'ga fanta zbrala, ki bo imel zadost' blaga, hišo pa na štuka dva.
Jaz bi te že rada imela, ko bi te zavolj' mam'ce smela, pa mi mam'ca branijo, ker imaš premajhno kajžico.
Kaj se boš tolkanj nosila, kakor da bi ti sama bila, saj se k'tera še dobi, k' je še lepša kakor ti.
Kajžica res ni velika, pa sem fantič, kak se šika, čez en mesec al' pa dva, se boš za mano jokala.
K'teri ima visoke hiše, tisti tebe ne poišče, k'teri ima zadost' blaga, tisti tebe ne pozna.
~ 33 ~
Če mi lučka ne gori Če mi lučka ne gori, mi pa mesec sveti, mene pa srce boli, k' moram tu sedeti. Pa zakaj, pa zato, ker ga snočkaj ni bilo, ker ga snočkaj ni bilo, pa prišel bo. Kdor je truden, naj gre spat, jaz pa bom bedela, ljubega bom čakala, pri oknu bom sedela. Pa zakaj, pa zato, ker ga snočkaj ni bilo, ker ga snočkaj ni bilo, pa prišel bo.
~ 34 ~
Adijo pa zdrava ostani Adijo pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, al' name nikdar ne pozabi, čeravno drug fantič tvoj bo.
Le kadar boš sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči, le kadar boš sama slonela, spominjaj preteklih se dni.
Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, a v srcu jaz bodem te nosil, in s tabo ločitve gorje.
Ločiva se, zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, spomin pa mi v srcu ohrani, četudi drug ženin tvoj bo.
Spominjaj se, da sva goreče, ljubila se tudi midva, spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih solza.
Jaz nate ne bom pozabila, zapisan si sredi srca, v srcu te bodem nosila, do konca življenja svoj'ga.
Obljubljena roka je bila, obljubljeno bilo srce, al' midva se nisva vprašala, se smeva ljubiti al' ne.
~ 35 ~
Jaz pa vem kako Jaz pa vem kako ptičice pojo, jaz pa vem kako rožice cveto. Pa so ptičke prazen nič, če zapoje moj deklič. So vse rož'ce manj kot nič, takšen cvet je moj deklič. Jaz pa vem kako fantje zapojo, pa jaz vem kako fantje vriskajo. Pa njih petje je zanič, če ne poje moj fantič. In njih vrisk je manj kot nič, takšen ptič je moj fantič. Naj povem kako hitro čas beži, naj povem kako vse se spremeni. Sem oženil se na grič, žena mi je ta deklič. Kako po notah poje ptič, rajši ne povem vam nič.
~ 36 ~
Spominčica Ob robu gozda hodil sem nekoč, opazil zalo dekle sem gredoč, v zeleni travici sedela je, in v venček spletala spominčice.
Ko pa deveti mesec je minul, na svoje okno trkati sem čul, o mlad gospodič, naj te sram ne bo, prinašam majhno ti spominčico.
Preljubo rajsko dekle sem dejal, kaj ko bi šopek cvetja ti nabral, ta s krasom se primerjati ne da, kot tvoja mala je spominčica.
Tako se vsak'mu fantu naj zgodi, ki tujih rožic trgat' si želi, kdor tujih rožic trgati ne zna, ostane živa mu spomičica.
Položil sem jo dol na mehki mah, in krilce dvignil sem ji prav na lah', na njenih prsih ležal sem sladko in kradel majhno ji spominčico.
~ 37 ~
Bod' moja, bod' moja Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnikov dal, boš tiste potolkla, bom drugih nabral. Pa nisem jaz stara še petdeset let, da b' tebe imela za lešnike tret'. Ne hodi za mano, ne boš me dobil, sem tist'ga župana k' je rib'ce lovil.
~ 38 ~
Moje dekle je še mlada Moje dekle je še mlada, ja ja, moje dekle je še mlada, ja ja, moje dekle je še mlada, ja ja, ima komaj šestnajst let. Še štiri leta jo bom čakal, o ja, še štiri leta jo bom čakal, o ja, še štiri leta jo bom čakal, o ja, da bo stara dvajset let. Cela žlahta mi jo brani, ja, ja, cela žlahta mi jo brani, ja, ja, cela žlahta mi jo brani, ja, ja, ker je revnega stanu. Naj bo revna al' bogata, ja, ja, naj bo revna al' bogata, ja, ja, naj bo revna al' bogata, ja, ja, moja je in moja bo.
~ 39 ~
Moj očka ima konjička dva Moj očka 'ma konjička dva, oba sta lepa šimelna, cing cingel, cing cangel, cing cingel, cing cing, veselo je moje srce. Za enega poprosil bom, da drevi v vas pojezdil bom, cing cingel, cing cangel,... veselo je moje srce. Čez tri gore, čez tri dole, čez tri zelene travnike, bom jezdil k svoji ljub'ci v vas, prepeval in vriskal na glas.
~ 40 ~
Kol'kor kapljic, tol'ko let Kol'kor kapljic, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet. Živijo, oj živijo, živijo naš svet. Tristo kapljic, tristo let, Bog nam daj na svet živet. Naj bo stara, al' pa mlada, vsaka ima fanta rada. Kdor pa kislo se drži, ta za našo družbo ni. Kdor pa z nami hoče bit', mora z nami vince pit'.
~ 41 ~
Mi Slovenci vinca ne prodamo Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo. Vkup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo.
~ 42 ~
Po Koroškem, po Kranjskem Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori, že ajda zori, že ajda zori. Eno dekle jo žanje, jo glav'ca boli, jo glav'ca boli, prav zares. Tri dni jo je žela, tri snope ima, tri snope ima, tri snope ima. Pogleda na roke, kak' žuljave ima, kak' žuljave ima, prav zares. Tri dni jo je žela, tri snope in pol, tri snope in pol, tri snope in pol. Bo prišel njen fantič, bo nesel domov, bo nesel domov, prav zares.
~ 43 ~
Še kikl'co prodala bom Še kikl'co prodala bom, za sladko vince dala bom. Ne grem domov, pa ne grem domov, sem žejna premočno. Še fantiča prodala bom, za sladko vince dala bom. Ne grem domov, pa ne grem domov, sem žejna premočno. Še čeveljčke prodala bom, za sladko vince dala bom. Ne grem domov, pa ne grem domov, sem žejna premočno.
~ 44 ~
Nocoj pa, oh, nocoj Nocoj pa, oh, nocoj, ko mesec svetil bo, bo k meni ljubi moj, prišel jemat slovo. Ne jokaj ljubica, ne bodi žalostna, čez sedem dolgih let, se bova vid'la spet. Prežalostno srce, ker ljubega več ni, pod mojim okencem pa trav'ca zeleni.
~ 45 ~
Bom šel na planince Bom šel na planince, na strme goré, pa bom slišal od daleč zagorske zvone. Zagorski zvonovi prav milo pojó, nemara preIjubo k pogrebu nesó. Pa če jo nesejo, le naj jo nesó, saj dolgo ne bode, da pojdem za njo. Zvoniti bom rekel, kropiti pa ne, saj kropile jo bodo le moje solzé. Zagreble jo bodo le moje roke, krog groba sadil bom cvetice lepé. Med lepe cvetice naj mene vložé, saj vem, da mi poči na grobu srce.
Miroslav Vilhar, 1852
~ 46 ~
Kaj mi nuca planinca Kaj mi nuca planin'ca, če ne morem vrh nje, kaj mi nuca moje dekle, če ne mara za me? Al' men' se dekle smil', oj smil', k' je včasih moje b'lo, zdaj jo drug' falotje zapeljujejo, jo zapeljujejo in zaničujejo, ledik stan zapravljajo. Pa tak dolgo sem hodil, da sem prišel do nje, potlej mi je pa dejala, da ne mara za me. Zdaj se ona je že vdala, nič več hodil ne bom k njej, drugo ljub'co bom dobil, pa se troštal pri njej.
~ 47 ~
Tam dol na ravnem polju Tam dol na ravnem polju, stoji, stoji en beli grad. Pod gradom pa špancira en zavber fantič mlad.
Ta prvi mi zapoje, ko je ur’ca, ur'ca polnoči. Ta drugi mi zapoje, ko je ur’ca dve al’ tri.
Iz okna doli gleda, ena lepa, mlada deklica. Oj, fantič pridi k meni, saj sama sem doma.
Ta tretji mi zapoje, ko se dela beli, beli dan. Oj fantič pridi k meni, pri men' ne boš zaspan.
Jaz bi že prišel k tebi, gor na ta beli, beli grad, jaz bi že prišel k tebi pa se bojim zaspat.
Petelinčki so zapeli, a fantič, fantič je zaspal. Presneta ta ljubezen oj, kam me ta pelja.
Nič se ne boj zaspati, saj imam jaz petelinčke tri, ti bodo te zbudili, še preden se zdani.
~ 48 ~
Dekle je po vodo šla Dekle je po vodo šla, na visoke planine, vodo je zajemala, je ribico zajela.
Cvetela je, cvetela je, oj rožica rdeča, dekle jo je utrgala, jo svoj'mu fantu dala.
Ribica prosila je: "Le pusti me živeti, rada bi živela še, se z vodico igrala."
Visela je, visela je, oj jabolka rdeča, dekle jo je utrgala, jo svoj'mu fantu dala.
Dekle b'la je usmiljena, Je ribico spustila. Ribica je splavala, je dekle oškropila.
Ribica je plavala, rožica venela. "Ti preljubi fant si moj, ali drugi pa nobeden."
~ 49 ~
Ljub'ca moja, kaj si st'rila Ljub'ca moja, kaj si st'rila, da ti druz'ga ljubit greš, ah, zakaj si prelomila mi zvestobo, al' ne veš.
Ah, kako sem se jaz spekel, ah, zakaj ti nisem rekel, da ne maram več za té, ko si jela ljubit' me!
Kol'kokrat si obljub'vala, večkrat roko mi podala in si rekla: »Ljubček moj, jaz sem tvoja, ti s' pa moj!«
Čez vse druge sem te ljubil, dal življenje bi za té, mislil sem, ne bom te zgubil, pa odpadlo mi je vse.
Več ne veš in več ne pomniš, kar še jaz tak dobro vem. Tak povej, zakaj prelomiš mi prisego, potlej grem!
Menila si bit' nevesta, pa postala si nezvesta. Bi te mogel še ljubit'? Pojdi, pojdi se solit!
~ 50 ~
Kadar boš na rajžo šel Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček zavezat'. Punkeljček vezala bom, milo se jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči. Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček razvezat. Punkeljček razvezala bom, sladko se smejala bom, ker te bodo videle spet moje oči.
~ 51 ~
N'mav čez izaro N'mav čez izaro, n'mav čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali hajli, hajlo. Ko sem še majhen bil, sem bil dro vesel, sem več barti k'tero pesem pel, zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, saj ni več moj ljubi, dragi dom. Hiša očina, ljuba mamica, oh, da našel bi še enkrat oba, da b' še našel njo, mamico svojo, pa bi spet zapel hajli, hajlo.
Franc Treiber, 1855
~ 52 ~
Sem šel čez gmajnico Sem šel, sem šel čez gmajnico, sem slišal ptičke pet lepo, so pele ptičke pesmico, od svoje ljub' ce grem domov. Ti hojla drija, hojla drom, od svoje ljubce grem domov. Še prej k' se bom na vas podal, zelen klobuk na glav'co djal, za klobuk pa perja dva, da me bo vid'la ljubica. Ti hojla drija, hojla drom, da me bo vid'la ljubica.
~ 53 ~
Stara mati kara me Stara mati kara me, hčerka, hčerka mila, slabo sem te žalibog, slabo izredila.
Kot zamaknjena kleči, doli v prvem stoli, na oltar ti upre oči in pobožno moli.
Kjer so fantje, kjer je ples, tja zahajaš rada, božja služba božji hram, to ti ne dopada.
Skrbna mati dan na dan, svoj poduk ponavlja, ter mi hčer sosedovo, za izgled postavlja.
Le sosedovo poglej, ta v izgled ti bodi, pridno ona dan na dan, k božji službi hodi.
Jaz pa se smejim ker vem, da soseda mlada, mladega cerkovnika, gleda srčno rada.
~ 54 ~
V jesenski noči V jesenski noči jaz ne morem spati, solze, solze mi silijo v oči, mesec sveti, jaz pa premišljujem, kaj se z mojo ljubico godi. Dve leti in pol sva midva se ljubila, dve leti in pol sva midva srečna bl'a, a božja roka naju je ločila, bogve, al' se kdaj še vidiva. Pod lipico, katero sva sedela, pod lipico sva midva srečna b'la, sva slišala škrjančke žvrgoleti, sva slišala pastirce vriskati. Na koncu svojega življenja, bi rad še videl svojo ljubico, za njo bi šel, za njo bi dal življenje, za njo bi svojo srčno kri prelil.
~ 55 ~
Studenček Dekle je zajemalo z vedrom vodo, ob bistrem potoku vodico hladno. Na vej'ci pa droben je ptiček sedel, takole je deklici pel. Če voda v potoku skali se kedaj, gotovo izbira si drugo tedaj. Studenček, studenček, zakaj se kališ, oj, fantič, zakaj mi grešiš? Oj ptica ti grda, kaj lažeš mi ti, peruti, če mogla, pristrigla bi ti, jaz dobro vem to, da me ljubi tako, da me nikdar zapustil ne bo. Minilo, minilo je leto in dan, dekle je hodilo po vodo vsak dan, zakaj se je danes studenček skalil, gotovo je fantič grešil.
~ 56 ~
Prva kupica Prva kupica, zrel'ga vinčeca, gor in dol po mizi je špancirala.
Druga kupica, zrel'ga vinčeca, gor in dol po mizi je špancirala.
Oj le Francelj ti, čisto ven ga spij, pa si drugega nalij.
Oj le Janez ti, čisto ven ga spij, pa si drugega nalij.
Glažek še ni prazen, ne gremo še narazen, narazen, narazen, ne gremo še domov. Kdor pa ne bo tega st'ril, škoda da bi pri nas bil, pri nas bil, se veselil, pa družbo bi kazil.
~ 57 ~
Čez to ravno polje Čez to ravno polje, in čez te travnike, pa gladke so steze, po njih moj ljubi gre. Hojla drija, drija drom… Ko psi zalajajo, po vasi prav na glas, ljudem naznanjajo, da gre moj ljubi v vas. Pa na vas, na vas, na vas… Petelin je zapel, danica je prišla, slovo je dragi vzel, jaz sem se jokala.
~ 58 ~
Kaj ti je deklica Kaj ti je deklica, da si tak žalostna? Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli. Fantič moj na vojsk' leži, fantič, oj vstani mi. Kak' čem jaz vstati, k' me krogla teži. Oblekla bom črn gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil moj fant, k' zdaj mrtev leži. Na grob njegov bom vandrala, na grob njegov bom sama šla, tam bodem sanjala, vse kar sva si b'la.
~ 59 ~
Mati piše pismo belo Mati piše pismo belo, sin si živ, ne pišeš nič, pismo v štajersko deželo v kljunčku nese droben ptič. Tam kjer gore so karpati, tam ni hiš ne belih cest, tam na zeleneči trati, grob stoji, na grobu križ. Tam se droben ptič ustavi, pismo belo izpusti, veter zašumi po trati, grob pa tiho govori. Reci mamici preljubi, da mi je prav luštno tu, naj še ona pride k meni, jaz ne morem več domov.
~ 60 ~
Pozimi poleti Pozimi poleti, sem hodil k dekleti, ko pa pride jesen, pa še blizu ne smem.
Je Savca pritekla, je zibel prinesla, kak' luštno je zdaj, ko imam zibati kaj.
Tralala, tralala…
Tralala, tralala…
Je listje dol padlo, se je dekle zjokalo, se je dekle zjokalo, za ledik svoj stan.
Je Savca odtekla, je zibel odnesla, kak' luštno je zdaj, ko sem zibelke fraj.
Tralala, tralala…
Tralala, tralala…
~ 61 ~
V Šmihel' eno kajžico imam V Šmihel' eno kajžico 'mam, pa notri prebivam le sam, pa kaj mi pomaga ta kajžica draga, ko notri prebivam le sam.
En trošt pa še vedno imam, da dolgo ne bodem več sam, dobil bom nevesto, si ljubico zvesto, potem pa ne bodem več sam.
Le sam, le sam, ko notri prebivam le sam.
Več sam, več sam, potem pa ne bodem več sam.
Zvečer pa pred kajžo sedim In fajf'co tobaka kadim, pa gledam doline, visoke planine, pa kaj ko jih gledam le sam. Le sam, le sam, pa kaj ko jih gledam le sam.
~ 62 ~
Odpri mi kamrico Ko prišel sem pod okence, pod okence, pod okence, potrkal sem na okence, na okence nocoj. Odpri, odpri mi kamrico, oj kamrico, oj kamrico, saj veš mojo navadico, navadico, nocoj. Kako ti bom odpirala, odpirala, odpirala, ker nisem še večerjala, večerjala nocoj, fantič moj.
~ 63 ~
Šivala je deklica zvezdo Šivala je deklica zvezdo, zvezdo rdečo kot kri in zraven si pela je pesmi, pesmi svobodnih je dni.
In še je šivala zvezdo, zapela je pesem na glas, od vsepovsod partizani prihiteli so deklici v vas.
Je šivala deklica zvezdo, k nji stopil je mlad partizan, ki bori se za zlato svobodo, za delavski in kmečki stan.
Na kapi se zvezda leskeče, na vzhodu že zarja žari, zdaj kmalu bomo svobodni, svobodni – proč temne noči.
Le šivaj deklica zvezdo pa zraven veselo zapoj, saj črnim fašistom - gestapu prisegli krvavi smo boj!
Ludvik Kukavica, 1944
~ 64 ~
Zvedel sem nekaj novega Zvedel sem nekaj novega, od moj'ga dekleta zaljubljen’ga, da ona si ‘zbira drugega, za mene ne mara nič več. Po vrtu je špancirala, in žlahtne rož'ce nabirala, nageljček, fajgelček, rožmarin, iz tega ti šopek nar’dim. Tiho, le tiho deklica, da tega ne zvejo še mamica, da tega ne zvejo še drugi ljudje, da nisem za tvoje srce. Zdrava ostani deklica, in tvoja svetla kamrica, od tebe zdaj moram vzeti slovo, saj mene več k tebi ne bo.
~ 65 ~
Na oknu deva je slonela Na oknu deva je slonela, ki komaj šestnajst let je štela in šest je kit na glav'ci imela, na levo tri, na desno tri. Po polju pa nekdo prihaja, iz čisto tujega je kraja in šest mu brk pod nosom maja, ne levo tri, na desno tri. Klobuk si doli z glave sname, pod oknom se ljubezen vname in šest poljubov devi vzame, na levo tri, na desno tri. Očetu hudo se zameri, ker živel je po stari veri in fantu šest klofut odmeri, na levo tri, na desno tri.
~ 66 ~
O pesmarici, povzetkih in avtorjih Slovenska pesmarica 1928 Zbirka najpriljubljenejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi Celje 1928, Uredil A.B., Založila Goričar & Leskovšek Prepis predgovora iz Slovenske pesmarice iz leta 1928, ki odraža tudi našo temeljno idejo in v zaključnem delu celovito povzema želje in vizijo: »Naj se z novo zbirko širi ljubav do lepega slovenskega petja, naj njene pesmice razveseljujejo in blažijo srca, naj donašajo tolažbo in 1 bodrilo, naj pa tudi vžigajo ljubezen do rodu in lepe naše slovenske domovine!« Dr. France Prešeren France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. Gustav Ipavec Slovenski skladatelj in zdravnik V slogu glasbene romantike je večinoma komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice.
1
Sprememba avtorja: namesto »jugoslovanske« - »slovenske« ~ 67 ~
Simon Gregorčič Slovenski pesnik in duhovnik V mladih letih je bil pastir, kar ga je povezalo z ljubo domačo naravo in njegovemu umu vcepilo ljubezen do slovenske besede. Njegovo pesništvo se navezuje še na predromantične in romantične vzore. Pisal je ljubezenske, domovinske in življenjsko izpovedne pesmi, pa tudi nekaj epskih pesmi. Anton Martin Slomšek Slovenski duhovnik, škof, pisatelj, pesnik, pedagog in svetnik Med drugim je bil tudi veliki buditelj narodne zavesti. V svojih pridigah, pismih in govorih je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. Franc Treiber Slovenski duhovnik, pesnik in skladatelj Zlagal je pesmi v narečnem slogu in metodi. Ko sta mu v razdobju nekaj mesecev umrla mama in oče in se je vračal na prazen dom, je napisal in prvič zapel pesem »N'mav čez izaro«. Ludvik Kukavica Partizanski borec in pesnik Besedilo pesmi »Je šivala deklica zvezdo« je zapisal po takratnem napevu julija 1944 na kurirski postaji TV-15 v Občicah na Dolenjskem.
~ 68 ~
Kazalo vsebine Ljudske pesmi ..................................................................................... 7 Folk songs .......................................................................................... 8 Volkslieder.......................................................................................... 9 Beseda avtorja ................................................................................. 10 Slovenska pesmarica 1928 ............................................................... 11 Ignac Duh ......................................................................................... 14 Čej so 'tiste stezice ........................................................................... 17 Dekle je na pragu stala ..................................................................... 18 Fantje po polj gredo ......................................................................... 19 Jaz pa sem si nekaj zmislil ................................................................ 20 Veseli pastir ...................................................................................... 21 Moj fantič je na T'rolsko vandral ...................................................... 22 Cigan baron ...................................................................................... 23 S'noč pa dav' je slan'ca padla ........................................................... 24 Regiment po cesti gre ...................................................................... 25 Rudeči cvet ....................................................................................... 26 Snočkaj sem na vasi bil ..................................................................... 27 Pobič sem star šele osemnajst let .................................................... 28 Nocoj je ena luštna noč .................................................................... 29 Dekle daj mi rož rdečih..................................................................... 30 Pozimi pa rožice ne cveto................................................................. 31
~ 69 ~
Veseli hribček ................................................................................... 32 Al' me boš kaj rada imela ................................................................. 33 Če mi lučka ne gori ........................................................................... 34 Adijo pa zdrava ostani ...................................................................... 35 Jaz pa vem kako ............................................................................... 36 Spominčica ....................................................................................... 37 Bod' moja, bod' moja ....................................................................... 38 Moje dekle je še mlada .................................................................... 39 Moj očka ima konjička dva ............................................................... 40 Kol'kor kapljic, tol'ko let ................................................................... 41 Mi Slovenci vinca ne prodamo ......................................................... 42 Po Koroškem, po Kranjskem ............................................................ 43 Še kikl'co prodala bom ..................................................................... 44 Nocoj pa, oh, nocoj .......................................................................... 45 Bom šel na planince ......................................................................... 46 Kaj mi nuca planinca ........................................................................ 47 Tam dol na ravnem polju ................................................................. 48 Dekle je po vodo šla ......................................................................... 49 Ljub'ca moja, kaj si st'rila ................................................................. 50 Kadar boš na rajžo šel ...................................................................... 51 N'mav čez izaro ................................................................................ 52 Sem šel čez gmajnico ....................................................................... 53 Stara mati kara me ........................................................................... 54 V jesenski noči .................................................................................. 55 ~ 70 ~
Studenček......................................................................................... 56 Prva kupica ....................................................................................... 57 Čez to ravno polje ............................................................................ 58 Kaj ti je deklica ................................................................................. 59 Mati piše pismo belo ........................................................................ 60 Pozimi poleti .................................................................................... 61 V Šmihel' eno kajžico imam.............................................................. 62 Odpri mi kamrico ............................................................................. 63 Šivala je deklica zvezdo .................................................................... 64 Zvedel sem nekaj novega ................................................................. 65 Na oknu deva je slonela ................................................................... 66 O pesmarici, povzetkih in avtorjih.................................................... 67
www.pesmarica.si
~ 71 ~
Odpri mi kamrico Slovenska pesmarica Besedila, notni zapisi in melodije Spletna stran: www.pesmarica.si Idejna zasnova, organizacija in priprava Nina Peterka, Tea Peterka, Lea Peterka Notni zapisi in melodije Ignac Duh Avtor naslovne fotografije Simon Ĺ kafar, www.simonskafar.com Oblikovanje in priprava za tisk Interplanet Nove tehnologije d.o.o., www.interplanet.si Tisk Digifot, fotografija in tisk d.o.o., www.digifot.si Izdal Zavod Inter-m Zavod za raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroÄ?ju novih tehnologij, www.inter-m.si Oktober 2015, Melinci Prva izdaja
~ 72 ~