Casopis Energija - marec 2012 by HSE d.o.o.

Ä?asopis skupine HSE marec 2013

Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.

Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

› Uvodnik

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb

› Fotoreportaža: Zimske športne igre družb skupine HSE

Vijolične krave ali meje domišljave domišljije

ENERGIJA je časopis skupine HSE

Ko že misliš, da se je vse izteklo tako, kot si si želel, se zgodi preobrat, nekdo stopi na zavoro, potegne ročno, ti prisoli klofuto in že tako suho denarnico do nadaljnjega pusti na čakanju. V času pisanja tega uvodnika je denarnica HSE, če se izrazim nekoliko slikovito, brez bankovcev, v njej žvenketa le nekaj bakrenčkov (ne glinenčkov, bakrenčkov!), ki željno čakajo družbe: kredit Evropske investicijske banke za gradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ. Srčno upam, da bo takrat, ko bo ta številka Energije prišla iz tiskarne, odobren in bo nočne more, ki se vleče že toliko let, konec. Vsem, ki smo vpeti v zgodbo gradnje šestega bloka in podaljševanje njene agonije, že nekaj časa sveti rdeča lučka. Tista, ki opozarja na izbruh. Jeza, nejevolja, nejevera, obup, naveličanost… vse to so besede, s katerimi lahko opišemo stanja duha ob podaljševanju in prelaganju ključnih odločitev za skupino HSE in slovensko energetiko kot celoto. Nam, piarovcem, je saga z naslovom TEŠ 6 sicer poseben (strokovni) izziv; brez lažne skromnosti lahko v imenu vseh nas, ki smo se dnevno »spopadali« z različnimi javnostmi v mrcvarjenju zgodbe o tešu, rečem, da si bomo, če se bo vse izšlo po načrtih, na koncu pripisali vsaj malce zaslug za uspeh. Če se ne bo, pa… ne, o tem ne razmišljamo. Ohranjamo trezno glavo in nabrušene jezike, prsti še vedno drsijo po tipkovnicah računalnikov in pišejo odgovore, posredujejo dejstva, zaokrožujejo zgode in nezgode tega projekta, s katerim slovenska energetika ter njeno celotno znanje in izkušnje stoji ali pade. Je takšno razmišljanje, takšna zaverovanost v svoj prav, prevzetno? Morda. A če v nekaj res verjameš, moraš biti pri »prodajanju« vsebine, ki za tvojo mantro stoji, zelo samozavesten. V nasprotnem primeru je bolje, da v življenju počneš kaj drugega. Na primer prodajaš zgodbe o tem, da se lahko celotno človeštvo že naslednji trenutek ogreva na sončne žarke in da je krava z oglasa vijolična zaradi toplogrednih plinov. Malce domišljije sicer ne škodi. Problem nastane, ko se domišljija poveže z domišljavostjo škodljive vrste: tisto domišljavostjo, ko je manjšina brez kakršnega koli (pred)znanja prepričana, da ve, zna in razume več od večine. Domišljava domišljija. S tem sindromom se srečujemo na vsakem koraku, v politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi, v energetiki, v vsakodnevnem življenju. In tiste, ki za njim bolehajo, prepoznaš z lahkoto. Ne verjamete? Počakajte, dokler se zgodba o TEŠ 6 ne razplete v korist projekta. Takrat bodo nenadoma poniknili – in iskali druge grešne kozle. Pardon: vijolične krave. mag. Petja Rijavec Glavna in odgovorna urednica Energije

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Neustrašni smučar; foto: Hans Avberšek Fotografija na zadnji strani: Ledena skulptura HSE; foto: Damjan Žibert Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: www.hse.si

› ZGODILO SE JE

Iz naših družb

Po-novoletni sprejem družbe HSE V družbi Holding Slovenske elektrarne so se že lani odločili, da sprejem za poslovne partnerje organizirajo po novem letu. Trinajstica je pregovorno nesrečna številka – a v HSE glede na vse, kar so doživeli v zadnjem času, niso vraževerni, ampak se zanašajo zgolj na dejstva. In dejstvo je, da mora za srečo v prvi vrsti poskrbeti vsak sam; vseeno pa so želeli s sprejemom, programom, druženjem in razstavljenimi fotografijami ponuditi idejo za vsaj enega od trinajstih razlogov za srečo. Prijetno druženje je potekalo v Centru urbane kulture Kino Šiška v sredo, 13. februarja, z začetkom ob 13.13. V prvem delu je več kot 200 zbranih gostov nasmejal Lado Bizovičar z glasbeniki, nato pa jih je nagovoril generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki je poudaril: »Za Holdingom Slovenske elektrarne je naporno obdobje. Omembi projekta gradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ se pri tem nikakor ne morem izogniti. To je projekt, ki je zaznamoval zadnjih nekaj let Termoelektrarne Šoštanj kot investitorja ter celotne skupine HSE kot garanta za to,

da bo blok 6 zgrajen v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih. Gre za trenutno ključno investicijo, katere prednosti in koristi za slovenski elektroenergetski sistem ne bom ponavljal; verjamem, da vsi tu prisotni poznate dejstva, mnogi celo podrobnosti. Pa vendar HSE ni samo blok 6. Je mnogo več: sklop obstoječih in novih proizvodnih objektov na Savi, Dravi, Muri. Čaka nas odločitev o energetski lokaciji v Zasavju, ki je trenutno verjetno najbolj vroča tema slovenske energetike. Čaka nas širitev poslovanja v tujino. Čaka nas hoja v zelje konkurenci – to seveda ni grožnja, ampak predvsem obljuba. Obljuba za slovenske potrošnike, da lahko tudi od HSE pričakujejo konkurenčno ponudbo na področju ponudbe preostalih energentov. Končna postaja je tako imenovani multi-utility koncept, težko prevedljiva tujka, nekakšen energetski supermarket. Na enem mestu nameravamo na dolgi rok imeti vse: proizvodnjo električne energije, trženje vseh razpoložljivih energentov, začenši s plinom, prenos znanja ne le znotraj skupine HSE, ampak v okviru celotne slovenske energetike. V sicer kratkem času, odkar sem generalni direktor holdinga, sem videl dovolj: da obstajajo znanje, izkušnje, predvsem pa volja in zagnanost zaposlenih biti vedno večji, vedno boljši, vedno korak naprej. Ponosen sem, da sem del ekipe, ki dela te korake naprej. In zadovoljen, da smo obkroženi s poslovnimi partnerji, ki po tej poti korakate z nami.« Dogodek pa je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj in idej ter sproščen klepet. Fotografije: Damjan Žibert

Kabinet generalnega direktorja: dr. Marko Tandler, Janja Špiler, Blaž Košorok, Irena Šlemic, Matjaž Kodermac

Zbrani gostje pred začetkom predstave

Dr. Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, d. o. o., Blaž Košorok, generalni direktor HSE, in dr. Igor Šalamun, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor

Lado Bizovičar med nastopom

Celotna zasedba nastopajočih

Generalni direktor HSE, Blaž Košorok

Za pogostitev je poskrbelo podjetje Gost, d. o. o., iz Velenja.

Izvrstne slaščice

Sproščeni klepeti …

Razstavljene fotografije na trinajst tem oziroma razlogov za srečo

Zaključena dobrodelna akcija 13 razlogov za srečo Dobrodelna akcija »Podari srečo«, ki je potekala pod okriljem družbe HSE od začetka decembra 2012, se je z 31. januarjem zaključila. Prejeli so 370 simpatičnih zgodbic, v katerih so otroci napisali, kaj jih najbolj osrečuje. HSE je v sodelovanju z Modrim Janom vsa prejeta pisma, ki so na ogled na spletni povezavi http://www.modri-jan.si/dobrodelna-akcija/ seznam, spremenil v denar in ga namenil 13 plavalnim klubom po vsej Sloveniji, da jim olajša izvedbo plavalnih tečajev za otroke.

Revija Modri Jan vstopila v četrto leto izhajanja 21. marca, ki je prvi pomladni dan in hkrati svetovni dan lutkarjev, izide dvanajsta številka brezplačne okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan. Tokratna številka bo predstavila HE Formin, kmečka opravila, različne vrste kmetij, področje lutkarstva in še mnogo drugega. Število naročnikov raste iz dneva v dan in vsakega novega bralca so ustvarjalci revije nadvse veseli. Več o reviji in ostalih aktivnostih Modrega Jana pa najdete na spletni povezavi www.modri-jan.si. Naslovnica 12. številke revije Modri Jan

Podatki zunanjih partnerjev so varnejši Sodelovanje z zunanjimi partnerji, ogromno shranjevanja projektne dokumentacije ter želja po konkurenčni prednosti so pripeljali do odločitve, da se tudi v družbi HSE Invest, d. o. o., zgledujejo po dobri praksi standarda ISO 27001:2005. Zagotavljanje razpoložljivosti in celovitosti informacij je tako bil še dodaten razlog, da so implementirali sistem upravljanja varovanja informacij (SUVI). Prvič so se podrobneje srečali z informacijskimi varnostnimi mehanizmi šele pri vzpostavitvi sistema upravljanja varovanja informacij, saj informatiko kot storitev najemajo od Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o. Kot pomoč pri implementaciji SUVI so svetovalne storitve nudili strokovnjaki iz DEM. Tako so povzeli njihovo dobro prakso ter jo še izboljšali z lastnim znanjem. Pomembno je, da se prav vsi zaposleni zavedajo pomembnosti varovanja informacij in podatkov. V ta namen so se zaposleni udeležili e-izobraževanja s pomočjo aplikacije eCampus, prelistali knjižico Varovanje informacij ter tako povečali moč varnostne verige. Kar sedem zaposlenih je pridobilo naziv notranjega presojevalca za omenjeni standard. Veliko časa so namenili sami pripravi dokumentacije in popisu

informacijskih sredstev in groženj ter ranljivosti, zato so informatizirali oceno tveganj in sredstva ocenili s pomočjo aplikacije za oceno tveganj RAA. Z zunanjo presojo vodilnih zunanjih presojevalcev iz podjetja SIQ so tako v decembru 2012 pridobili certifikat ISO 27001:2005 in dodali piko na i sistemu vodenja, v katerem so do zdaj implementirali standarda ISO 9001 in ISO 18001.

S pridobitvijo certifikata lahko tako poslovnim partnerjem dokažejo, da so njihovi dokumenti na varnem, sami pa imajo informacije razpoložljive in celovite. Zaposleni znajo zdaj dobro izbirati gesla, ločevati med zaupnimi in internimi dokumenti ter te tudi fizično varovati. Certifikat predstavlja tudi konkurenčno prednost, saj želijo, da jim poslovni partnerji še bolj zaupajo glede ravnanja in varovanja dokumentacije. Pridobitev standarda ISO 27001:2005 dokazuje, da so dokumenti poslovnih partnerjev resnično na varnem.

Pridobljen certifikat ISO 27001:2005

Proizvodnja v Premogovniku Velenje Napoved izjemno zahtevnega proizvodnega leta 2012 se je v Premogovniku Velenje uresničila. Vzroki zanj so bili neugodna odkopna fronta, nižje kurilne vrednosti premoga od napovedanih ter zahtevne montan-geološke razmere na nekaterih odkopih. Zastoje, ki so se pojavili na začetku preteklega leta, so uspešno odpravili in uspeli zagotoviti zadostno količino premoga za obratovanje Termoelektrarne Šoštanj. S tem so zagotovili nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo – v sušnem obdobju celo več kot 50-odstotno, kar je znova dokaz prednosti v razpoložljivosti domačega premoga. V letu 2012 so odkopali 3,967 milijona ton premoga, povprečna kalorična vrednost je znašala 10,684 GJ/tono. Poslovni načrt za leto 2013 predvideva proizvodnjo v višini 3,767 milijona ton lignita s povprečno kurilno vrednostjo 11,43 GJ/tono. Načrtujejo izdelavo 7483 metrov novih prog in načrtovanih pretesarb, kar je največ v zadnjih sedmih letih oziroma 250 metrov več od lani. V načrtu so tudi likvidacije jamskih objektov z izgradnjo jeklenega ločnega podporja, ki bo letos v dolžini nekaj čez 6800 metrov, kar je daleč največ v zadnjih petih letih. Načrt je glede na odkopno fronto

Pogled na deponijo premoga; foto: Arhiv PV

zastavljen zelo ambiciozno, saj v prvem trimesečju tega leta prvič v zgodovini Premogovnika Velenje odkopavajo na dveh horizontalnih odkopih vzporedno. To sta odkopa k. –65 F in G3/C – njegov zagon novembra 2012 je pomenil izjemen dosežek, saj je zelo uspešna montaža 100 sekcij trajala neprekinjeno (tudi ob nedeljah) in medizmensko 13 delovnih dni. V povprečju je bilo vgrajenih skoraj osem sekcij na dan – pri tem pa ni prišlo do nobenih nezgod. Namen takšnega tempa je bil pravočasen zagon odkopa, ki je bil 17. decembra 2012, kar je bilo ključno za zagotavljanje požarne varnosti med desetdnevnim mirovanjem jame in tudi za doseganje proizvodnih ciljev v letu 2012. Odkop G3/C je v dveh mesecih delovanja oziroma štiridesetih delovnih dneh dosegel več kot 237 metrov napredka, dosežena proizvodnja na tem odkopu je skoraj 300 tisoč ton premoga. Povprečna proizvodnja v februarju 2013 znaša 8331 ton na dan, povprečen napredek odkopa pa 6,4 metra. Proizvodnjo premoga v letu 2013 bodo prilagajali stanju deponije, na katero bo imel velik vpliv remont bloka 4 v Termoelektrarni Šoštanj. Načrtujejo tudi 200 tisoč ton premoga za Termoelektrarno Trbovlje, kar predstavlja velik logistični zalogaj. Čeprav je letošnja predvidena kurilna vrednost precej višja od lanske, bo leto 2013 s proizvodnega vidika izredno naporno – predvsem z vidika pravočasne priprave novih odkopnih polj in reguliranja proizvodnje glede na potrebe deponije.

Skupščina Premogovnika Velenje V upravni stavbi Premogovnika Velenje je v nedeljo, 27. januarja, z začetkom ob 4. uri zjutraj potekala izredna seja Skupščine Premogovnika Velenje, d. d., kjer se je glasovalo o

nasprotnem predlogu Holdinga Slovenske elektrarne in se je za posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost vodenja poslov družbe Premogovnik Velenje, d. d., za obdobje 2010–2012, imenovalo družbo Ernst & Young. Predlog HSE je bil na omenjeni skupščini potrjen. Sprejet je bil sklep o odpoklicu in imenovanju članov nadzornega sveta Premogovnika Velenje, d. d. (NS PV), ki ga je predlagal HSE, in sicer, da se iz NS PV odpokliče predstavnika delničarjev mag. Matjaža Janežiča in Marka Štrigla. Funkcija člana NS odpoklicanima predstavnikoma delničarjev je prenehala z dnem sprejema tega sklepa. V NS PV sta bila zaradi odpoklica omenjenih članov imenovana nova, in sicer mag. Marjan Ravnikar in Marko Bregar. Mandat imenovanima članoma je začel teči z dnem sprejema tega sklepa. Sklep, da se odpokliče vse člane NS PV, ki ga je predlagal del malih delničarjev, ni bil sprejet. Sprejet je bil tudi sklep, da posebno revizijo, s katero se preveri, ali je v zvezi ali zaradi Zakona o poroštvu RS za obveznosti iz dolgoročnega posojila Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki družba Premogovnik Velenje, d. d., prevzela dodatne obveznosti ter ali se je zavezala prevzeti dodatne obveznosti, opravi družba Ernst & Young.

Stebrni udar v Premogovniku Velenje V petek, 15. februarja, je dvajset minut čez polnoč v severnem krilu jame Preloge Premogovnika Velenje na koti –100 prišlo do stebrnega udara. V nezgodi je bilo udeleženih šest rudarjev, ki so bili takoj ustrezno oskrbovani in po nudenju prve pomoči tudi prepeljani v Zdravstveni dom Velenje. Nihče od rudarjev ni v življenjski nevarnosti.

Trije so bili takoj po pregledu v Zdravstvenem domu Velenje zaradi lažjih poškodb napoteni k svojemu osebnemu zdravniku, ostali trije so bili prepeljani v Bolnišnico Celje – dva sta bila napotena domov, eden je nekaj dni ostal v bolnišnični oskrbi, nato je bil tudi ta napoten v domačo oskrbo. Takoj po dogodku je bil obveščen tudi glavni republiški inšpektor, pristojen za rudarstvo, ki si je mesto dogodka tudi že ogledal in o dogodku naredil zapisnik. Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena in je dogodek, ki se v rudnikih občasno zgodi. Kljub najsodobnejši tehnologiji, ki jo imajo v Premogovniku Velenje, je delo rudarjev še vedno delo v posebnih razmerah, za katere imajo predpisane posebne varnostne ukrepe, ki jih dosledno izvajajo, žal pa se stebrnega udara vnaprej ne da predvideti.

Lažja delovna nezgoda v Premogovniku Velenje V četrtek, 21. februarja, malo pred 16. uro je v južnem krilu jame Preloge Premogovnika Velenje, pri obnovi jamske proge, prišlo do sprostitve pritiska v jeklenem ločnem podporju. Pri tem se je lažje poškodoval delavec, ki je upravljal napredovalni stroj. Poškodovani rudar je bil takoj ustrezno oskrbovan in po nudenju prve pomoči tudi predan v nadaljnjo zdravniško oskrbo. Dogodek preiskujejo pristojne službe Premogovnika Velenje in na podlagi analize vseh dejavnikov delovne nezgode bodo sledili nadaljnji ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu.

Kljub najsodobnejši tehnologiji je delo rudarjev še vedno delo v posebnih razmerah. Foto: Arhiv PV

Nadomestni blok 6

Novi direktor TEŠ Franc Rosec Po odstopu mag. Simona Tota z mesta direktorja TEŠ (17. januarja) je bil s strani Nadzornega sveta (NS) TEŠ istega dne za vršilca dolžnosti direktorja za dobo največ šestih mesecev imenovan Franc Rosec. Postopki pridobitve in uveljavitve državnega poroštva glede posojila v vrednosti 440 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki (EIB) so se zaključili, zato je mag. Simon Tot NS TEŠ vrnil mandat. Novi in bivši direktor sta 18. januarja korektno opravila primopredajo poslov. Franc Rosec je v TEŠ zaposlen od leta 1993, začel je inženirsko delo, kasneje je postal vodja strojnega področja, odgovoren za področje tehnike in celotnega vzdrževanja. Sodeloval je pri pripravi razpisa za blok 6, na koncu pa je bil vključen tudi v delo projektne skupine bloka 6. Prednostna naloga, ki čaka novega direktorja v prihodnjih mesecih, je čim prejšnje črpanje posojila EIB. Vsa zahtevana dokumentacija je bila banki posredovana v januarju.

30. oktobra 2012 je potekel datum, ko bi moralo biti državno poroštvo za posojilo v vrednosti 440 milijonov evrov pri EIB potrjeno. Ker se to ni zgodilo, TEŠ ni zmogel nadaljnjih plačil glavnemu dobavitelju glavne tehnološke opreme (Alstomu) za blok 6. 1. novembra 2012 je zato Alstom začel suspenz pogodbe in ta suspenz še ni umaknjen. Ocenjeni stroški kot posledica suspenza in nepravočasnega podpisa poroštvene pogodbe ter s tem nezmožnosti črpanja sredstev bank EIB in EBRD bodo znašali od 30 do 40 milijonov evrov. Stroški, ki so nastali iz tega naslova, pa ne smejo vplivati na vrednost naložbe, saj niso nastali po krivdi investitorja in ne vplivajo na dodano vrednost projekta. Pred podpisom poroštvene pogodbe so na zahtevo Vlade Republike Slovenije (RS) izdelali novelirani investicijski program NIP5, ki je bil eden izmed pogojev za podpis poroštvene pogodbe. 30. novembra 2012 so z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisali pogodbo o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka 6 v TEŠ ter pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS. 7. decembra 2012 je bila nato podpisana poroštvena pogodba med RS in EIB, nato pa je 21. decembra 2012 Državni zbor RS prižgal zeleno luč za ratifikacijo poroštvene pogodbe. V začetku januarja so bili na EIB (za 440 milijonov evrov) in na EBRD (za 117,5 milijona evrov) poslani zahtevki za črpanje posojila. Na sprostitev denarnih sredstev še čakajo.

Bliža se remont blokov 3 in 4

Franc Rosec, direktor TEŠ; foto: Arhiv TEŠ

Letos bodo v TEŠ izvajali sočasen remont na blokih 3 in 4. Vzrok za opravljanje remonta so dimni plini bloka 3, ki so povezani na odžveplalno napravo bloka 4, na kateri bodo tudi potekala remontna dela. Remonta se bosta izvedla po štirih letih obratovanja. Od zadnjega opravljenega remonta sta bloka obratovala okoli 30 tisoč obratovalnih ur. Specifika letošnjih remontov pa je tudi v tem, da sta na teh dveh blokih to zadnja remonta pred iztekom njune življenjske dobe. Dolgotrajno obratovanje je najbolj opazno na kotlovskih napravah, predvsem na mestih, kjer so prisotne obrabe in odgorevanje kot posledica izpostavljenosti naprav velikim termičnim obremenitvam. Obrabe so najbolj prisotne na napravah kurilnega sistema, aktivnih delov kotla in napravah dimno-zračnega trakta. Največji vpliv na obrabe imata vsebnost pepela z visokim deležem kremena ter moč bloka. Pri večji moči so namreč hitrosti v teh napravah višje, s tem pa tudi obrabe. Visokotlačni del turbine bloka 3 je v slabem stanju. Omejili so tlak in temperaturo pare, posledično pa tudi moč. Termin izvajanja remonta je prilagojen terminskemu planu gradnje bloka 6. V času zaustavitve blokov se bodo izvedla nujna dela na sistemu transporta premoga in sistemu transporta produktov odžveplanja. V TEŠ si prizadevajo, da z remontnimi posegi čim manj vplivajo na proizvodnjo. Remontne cikluse izvajajo vsaka štiri leta. Čas izvedbe remonta je največ osem tednov. Letošnji remont je sicer za en teden daljši zaradi del, ki jih je treba izvesti za blok 6. To zahteva veliko koordinacije, veliko del se izvaja neprekinjeno, kljub temu pa kakovost izvedbe zaradi

Gradbišče nadomestnega bloka 6; foto: Arhiv TEŠ

tega ne sme biti slabša. Vsa dela, ki se izvajajo med remontom, so pomembna in nujna. Elektroenergetski objekt namreč deluje dobro, če so vse naprave v dobrem stanju. Tokrat so na kritični poti dela na napravah transporta premoga in transporta produktov odžveplanja. V tem času se morajo namreč izvesti vsa dela na transportnih sistemih bloka 6, vezana pa so na zaustavitev blokov 3 in 4. Remont bo trajal od 6. aprila do 7. junija.

Proizvodnja V TEŠ so v letu 2012 proizvedli 3743 GWh električne energije, kar je 96,7 GWh ali 2,52 odstotka manj od poslovnega načrta in 0,95 odstotka manj kot v letu 2011. Od tega je 3553 GWh iz premoga in 190 GWh iz zemeljskega plina. Načrtovano proizvodnjo so presegli na bloku 5, in sicer za 5,6 odstotka, ter na Plinski enoti PT 51/52 za 0,2 odstotka. Manj od predvidenega po poslovnem načrtu so proizvedli na bloku 3 za 16,9 odstotka in na bloku 4 za 10,4 odstotka. Manjša proizvodnja od načrtovane je posledica daljše ustavitve bloka 3 zaradi poškodbe turbine, težav na bloku 4 s sistemom za transport žlindre izpod kotla in težav pri dobavi premoga v začetku leta. Komunalnemu podjetju Velenje so oddali 336,1 GWh toplotne energije za ogrevanje, kar je 80 GWh ali 19,3 odstotka manj od načrtovanih količin. Pri tem so pokrili vse potrebe po toplotni energiji, tako da oskrba porabnikov ni bila motena. Vzrok za kar precej manjšo proizvodnjo od načrtovane je v nekoliko višjih zunanjih temperaturah od dolgoletnega povprečja, še posebej v zimskih mesecih. Za navedene rezultate so porabili 3.942.783 ton velenjskega lignita in 55.562.108 Sm3 zemeljskega plina. Za potrebe razžveplanja dimnih plinov pa so porabili 204.596 ton apnenčeve moke.

Rotor nizkotlačnega dela turbine bloka 4; foto: Arhiv TEŠ

TET aktivno pri zagotavljanju sistemskih storitev S sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje (TET) so potrjene načrtovane prostorske ureditve na predvidenem območju, kjer bi lahko v prvi fazi postavili plinske elektrarne kot funkcionalno zaključeno celoto prve faze. Na podlagi prostorskega akta in vzporedno izvedene celovite presoje vplivov na okolje je na lokaciji TET mogoče umestiti eno, dve ali tri plinske turbine, ki bi izpolnjevale vse zahtevane pogoje v nudenju dolgoročnih sistemskih storitev. Gre za zagotavljanje terciarne regulacije delovne moči in zagon brez zunanjega napajanja z vzpostavitvijo lokalnih energetskih otokov. V primeru odločitve o naložbi v nove plinske turbine je mogoče v relativno kratkem času izvesti gradbena pripravljalna dela, ki jim sledi montaža tehnološke opreme. Naložba bi lahko bila zaključena v letu 2015, ko se bo zaradi vključitve novih proizvodnih enot v elektroenergetski sistem

Situacija umestitve plinskih turbin; foto: Arhiv TET

Republike Slovenije povečala potreba po zagotavljanju terciarne regulacije moči. TET že zdaj s starimi plinskimi bloki instalirane moči 2 x 31,5 MW prispeva k zanesljivi oskrbi in stabilnosti elektroenergetskega sistema v primeru izpada večjih proizvodnih enot električne energije. Kljub stari tehnologiji so zagoni plinskih blokov zanesljivi v trenutkih, ko nastane potreba po aktiviranju. V bodoče se na lokaciji, kot že omenjeno, ponuja postavitev novih plinskih elektrarn kot zamenjava za stare bloke. V primeru odločitve o modernizaciji obstoječih pa bo poleg tehnološke prenove treba izvesti tudi ekološko sanacijo zaradi izpolnjevanja okoljskih normativov, ki se po letu 2016 še zaostrujejo.

Posočje in širjenje Nature 2000 −

Slovenija in Natura 2000

sobivanje je ključno

Slovenija se je z Naturo 2000 srečala aprila 2004, ko smo jo tri dni pred vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 morali sprejeti v svoje zakonodajne okvire – kljub poskusom in želji, da bi bilo območje Natura 2000 eno od naknadno uvedenih področij. Osnove za določitev območja Nature 2000 so smernice EU, ob tem ima Slovenija iz leta 2007 prvi opomin za kršitev Direktive o pticah in iz leta 2012 še za razširitev na habitate. Po izhodiščih EU ima Slovenija 73-odstotno pokritost glede na pričakovano. Zavod za varstvo narave s sodelavci je pripravil strokovni predlog, ki je v javni razpravi. Pravkar izbran izvajalec na podlagi javne razprave v lokalnih skupnostih in pri drugih deležnikih ugotavlja nevralgične točke, kjer se srečujeta varovanje narave in razvoj. Konec oktobra 2012 so župani občin, v katerih prihaja do sprememb ali širitve, v nekaterih primerih tudi do zmanjšanja območij ali pa zamenjav območij, izrazili poglede svojih okolij. V nadaljevanju so skupine občin skupaj s tamkajšnjimi predstavniki izpostav Zavoda za varstvo narave in

V Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) sledijo praksi vključevanja vseh deležnikov v odločanje o prihodnosti, tudi energetski. Sonaravno in okoljsko sprejemljivo tehnologijo pridobivanja hidroenergije skladno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami uvajajo tako na obstoječih kot novih objektih. Vodna energija ostaja glede na danosti Slovenije najbolj okoljsko sprejemljiv vir energije. 27 hidroenergetskih objektov na povodju Soče, od teh tri male hidroelektrarne v Triglavskem narodnem parku, so vir prepotrebne vršne energije brez emisij. Skladno s strategijo povečanja energetske samooskrbe in povečanja deleža obnovljivih virov energije se iščejo tudi možnosti za gradnjo hidroenergetskih objektov na pritokih Soče. Pot do uresničitve možnosti za povečanje pridobivanja hidroenergije, ki je okoljsko najbolj sprejemljiva, pa zahteva veliko strokovnih argumentov, utemeljitev, vztrajnosti in strpnosti.

Na Tolminki v sožitju delujeta mala hidroelektrarna in ribogojnica. Bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja. Foto: Arhiv SENG

pripravljavci predloga soočile mnenja na okroglih mizah in drugih oblikah javnih razprav. Tako je zdaj v pripravi predlog, ki naj bi ga sprejela Vlada in ga predložila v razpravo Državnemu zboru RS.

gradiva, strokovne osnove in ocene in tako podpirajo tako lokalno prebivalstvo kot interesna združenja in zbornice strokovnjakov pri njihovih prizadevanjih za kar najširši vpliv pri sprejemanju odločitev.

Širitev Nature 2000 na povodju Soče

Modra energija Posočja odteka v morje

SENG načrtuje izključno večnamensko izrabo vodnega bogastva. Hidroenergetski objekti so tudi ribogojnice, zajetja pitne vode, zadrževalniki poplavnih valov, ki so hkrati vodohrami za čas suše, habitati za številne vodne in obvodne organizme, spomeniki tehnične dediščine, rekreativne površine in podobno. V SENG se zavedajo, da je gradnja hidroenergetskih objektov zahteven poseg, ki potrebuje multidisciplinarni pristop in iskanje optimalnih rešitev umeščanja v prostor, ki je že načrtovan kot večnamenski, torej za pridobivanje okoljsko najbolj sprejemljive energije, ob tem pa zagotavlja rešitve za infrastrukturna vprašanja in nove poslovne priložnosti za ljudi ob vodi ter varno življenje prebivalcev v okolici vodotokov, ki vključuje tudi varstvo pred sušami in poplavami. V Evropski uniji je z Naturo 2000 v povprečju zaščitenega 17,5 odstotka prostora, medtem ko je v Sloveniji od leta 2004 zaščitenega kar 35,5 odstotka, na Primorskem pa skoraj 60 odstotkov prostora. Po novem predlogu Nature 2000 naj bi se na območju severne Primorske oblikovalo novo območje Idrijca s pritoki, ki bi razširilo Naturo 2000 iz same reke Idrijce na njene pritoke. Nov predlog predvideva povečanje območja Nature 2000 iz leta 2004 z 263,1 ha na 404,8 ha zaradi razširitve in geografske priključitve dveh novih območij (Gorska grapa in Huda grapa) ter zaradi vključitve novih kvalifikacijskih vrst. Korekcije območij, zaščitenih z Naturo 2000, predvsem zaradi sovpadanja z naravnimi mejami so predvidene tudi na povodju Kneže, Možnice in Zadlaščice. Po novem predlogu Nature 2000 bi se zaradi novih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov povečalo zaščiteno območje na območju Učje in Trnovskega gozda – Nanosa. Zaščiteno območje Nature 2000 pomeni tako za SENG kot za celotno območje, ki je vanj vključeno, velik korak nazaj. Sama širitev Nature 2000 ne bi bila težava, če bi bila sprejeta po enakih merilih, kot veljajo za druge posege in oblike rabe prostora. Pri sprejetju širitve bi se torej moralo upoštevati vse deležnike, od lokalnega prebivalstva, ki mora v teh ne najbolj gostoljubnih razmerah preživeti, do tistih, ki načrtujejo rabo prostora za turistične, rekreativne, energetske in druge namene, pa seveda do širše skupnosti, ki za svoje delovanje porabi vedno več energije. Le ob upoštevanju vseh deležnikov, predvsem pa lokalnega prebivalstva, ki mora s prepovedmi preživeti, znanja, dobrih praks doma in v tujini bo varstvo narave, ki je doslej že bilo zagotovljeno tudi brez Nature 2000, zaživelo še skladno s temi evropskimi normami.

Dejstvo je, da je hidroenergija paradna energetska panoga: v primerjavi z drugimi viri energije je razmeroma poceni, obnovljiv in čist energijski vir, pri delovanju hidroelektrarn ne nastajajo odpadki in emisije, njihovo delovanje je okolju prijazno, varno in učinkovito. Na Soči trenutno izkoriščajo le tretjino tehnično izrabljivega hidropotenciala. Da bi proizvedli več »Modre energije«, pa je potreben širši družbeni premislek, kako bomo okolje ohranili za zanamce. Trenutno je zaradi zastarelega Zakona o Soči iz leta 1974 in obstoječe zakonodaje postopek vključevanja novih objektov v prostor dolgotrajen. Reševanje nastale situacije je dolgoročna zaveza. Tako sodelujejo z vsemi deležniki in poskušajo najti optimalne rešitve, ki bodo v zadovoljstvo lokalnemu prebivalstvu, stroki in širši skupnosti. Pogovarjajo se tudi s številnimi predstavniki naravovarstvenikov, vključno s koncesionarji za ribištvo, s katerimi že leta zgledno sodelujejo. Iskanje sprejemljivih in razvojno naravnanih rešitev je temeljni cilj.

V sodelovanju s prebivalci Posočja SENG živi in dela z okoljem, tudi hidroenergetske objekte načrtuje v sodelovanju s prebivalci, širšo skupnostjo in vsemi zainteresiranimi deležniki. Neposrednega vpliva na sprejemanje odloka o širitvi Nature 2000 nimajo, aktivno pa sodelujejo z institucijami, ki tak vpliv imajo. Pripravljajo

Opuščanje kulturne krajine zmanjšuje habitatne tipe S prepovedjo izkoriščanja energetskega potenciala vodotokov je posledično onemogočen razvoj porečja Soče in Idrijce, s tem pa se prebivalcem vedno bolj jemlje možnost odločanja o nadaljnjem življenju v redko poseljenih krajih, ki so iz leta v leto bolj demografsko ogroženi. Senožeti, kali in gorski pašniki se zaraščajo, ob vodotokih in na gorskih travnikih se širijo tujerodne habitatne vrste, s tem pa se še kako krnijo in zmanjšujejo habitatni tipi. Prepričani so, da je treba dopuščati nastanek in razvoj kulturne krajine, ki je odraz človekovega nenehnega stremljenja k razvoju in boljšim življenjskim razmeram v še tako težkih življenjskih razmerah. V SENG se, tako kot v skupini HSE, zavzemajo za strokovno utemeljene rešitve, kjer bodo v reševanje vključeni vsi deležniki, odločilno vlogo pa mora imeti lokalna skupnost.

Sanacija HE Formin že poteka Nepojmljiva količina vode, ki je 5. in 6. novembra 2012 tekla po strugi Drave, je družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM) povzročila ogromno težav, še posebej glede zagotavljanja varnosti objektov, in še več gmotne škode, ki se je pokazala v dnevih po katastrofalni ujmi. Narasla Drava je na objektih DEM povzročila za več kot deset milijonov evrov škode. Dobra polovica tega zneska je zabeležena na HE Formin (na in v objektu) ter na odvodnem kanalu, kjer je škoda največja. Spodnja voda elektrarne, katere gladina se je zaradi podrtja nasipa odvodnega kanala dvignila za dobrih osem metrov, je povzročila popolno zalitje vseh vitalnih delov obeh turbin (turbini 1 in 2), in sicer: • prostora razbremenilnikov agregatov 1 in 2, • turbinske etaže obeh agregatov in • generatorske etaže do višine približno 1,6 metra na koti 200 metrov nadmorske višine.

ugotovljenega stanja so takoj začeli naslednje aktivnosti: • sanacijo 110 kV stikališča, ki zajema: -- izdelavo PZI-dokumentacije za gradbena dela in elektro-strojna dela, -- izvedbo razpisa za gradbena dela, -- izvedbo razpisa za dobavo in montažo 110 kV opreme, -- izvedbo razpisa za dobavo in postavitev kovinskih konstrukcij; • sanacijo potopljene elektroopreme, in sicer: -- generatorja 1 in 2, -- vzbujalnega sistema agregata 1 in 2, -- omar vodenja agregatov in start/stop avtomatike, -- turbinske regulacije, -- tehnološke lastne porabe elektrarne, -- enosmernega razvoda elektrarne in akumulatorskih baterij 220 V in 48 V DC, -- turbinske zaščite agregata 1 in 2;

Čiščenje elektrarne in odstranjevanje vseh posledic ujme sta bili prioriteti dobrih deset dni po poplavah. Čeprav elektrarna zaradi poplavljenosti ni obratovala, so strokovnjaki DEM že dan po katastrofalnih poplavah, ki so uničile tudi dobršen del 110 kV stikališča, izvedli prevezavo daljnovodov 110 kV stikališča HE Formin in tako omogočili nemoteno napajanje ptujske in pomurske zanke. Prav tako je vodstvo DEM ustanovilo projektno skupino, katere namen je v najkrajšem možnem času izvesti sanacijo HE Formin, omogočiti njeno obratovanje in jo ponovno vključiti v elektroenergetski sistem. Prednostna naloga projektne skupine je bila izvedba pregleda stanja in popisa vse potopljene in uničene opreme. Na osnovi

• sanacijo turbinske opreme, ki zajema: -- zgornji vodilni ležaj, -- nosilni ležaj, -- spodnji vodilni ležaj, -- hidrostatično mazanje, -- tesnilko gredi, -- drenažo turbinskega pokrova, -- zračne varnostne ventile, -- mehanizem razbremenilnika, -- sistem tlačnega zraka, -- hladilni sistem, -- odsesavanje oljnih hlapov, -- drenažo elektrarne. Zaradi optimizacije stroškov se je družba DEM odločila, da bo sanacijo HE Formin izvedla z lastnim strokovnim kadrom. Glede na zdajšnji potek del ocenjujejo, da bo HE Formin oziroma njen prvi agregat sposoben za obratovanje že v prvi polovici marca 2013 pod pogojem, da bo zaključena tudi prva faza gradbenih del sanacije odvodnega kanala HE Formin.

Poplava je močno poškodovala HE Formin. Foto: Arhiv DEM

Strokovno osebje po prevezavi stikališča. Foto: Arhiv DEM

Zaradi poplavljene turbinske etaže je prišlo tudi do izlitja več kot 40 tisoč litrov turbinskega olja, zato je bilo v prvih dneh vse delo posvečeno preprečevanju izlivanja olja v Dravo. Veliko pohvalo si zaslužijo osebje DEM, lokalno gasilsko društvo in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki je priskočilo na pomoč s svetovanjem in z vso razpoložljivo tehniko.

Nadaljnji koraki projekta energetske izrabe reke Mure Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so na razširjeni seji (11. februarja) Strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota (PRI – MS) – nanjo so povabili tudi župane občin ob Muri, pomurske poslance ter predstavnike pristojnih ministrstev – predstavili opravljeno delo in izzive, povezane z energetsko izrabo reke Mure. Največjo pozornost so namenili dejavnostim v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za objekt Hrastje Mota, v okviru katerih bo, predvidoma v marcu, sklicana prostorska konferenca. Na srečanju so ponovno poudarili pripravljenost in željo, da z ustanovitvijo nove družbe povečajo svojo prisotnost v Pomurju. S tem so se strinjali predstavniki lokalnega okolja in se zavzeli za čim prejšnjo realizacijo obljube. Prav tako so DEM pozvali, naj se projekt pripravi tako, da bo vsaj enakovredno obravnaval uresničitev razvojnih možnosti in ciljev Pomurja. Udeleženci so se seznanili tudi z dejstvom, da ima projekt pomembno mesto med načrtovanimi projekti obnovljivih virov na nacionalni ravni in ob tem podporo družbe HSE. Ob predstavitvi so predstavniki DEM predstavili interdisciplinarni pristop, ki so ga uporabili pri pripravi na projekt, saj obravnava tri med seboj povezana področja, in sicer družbenega razvoja, sklop okolja, narave in prostora ter gospodarstva regije. Prav tako so izpostavili, da so v procesu veliko pozornosti namenili obravnavi omejitvenih pogojev, ki izhajajo iz okoljevarstvenega programa Natura 2000 in trajnostnega razvoja. Pobuda za DPN je bila predstavljena junija lani. Po njej so nosilci urejanja prostora na državni in lokalni ravni podali svoje smernice, čemur je sledilo zahtevno usklajevanje vsebine okoljskega poročila. Projekt se nadaljuje z naslednjim korakom, prostorsko konferenco, ki jo koordinator DPN,

Udeleženci razširjene seje strateškega sveta PRI − MS. Foto: Arhiv DEM

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, načrtuje za marec. Svojo podporo projektu HE na Muri je na srečanju izrazil tudi Blaž Košorok, generalni direktor HSE: »HSE je največji proizvajalec električne energije v Sloveniji. Tisto, kar nas dela še posebej konkurenčne na zahtevnem energetskem trgu, je med drugim kombinacija različnih virov energije, kar nam omogoča optimizacijo proizvodnih procesov. Projekte hidro virov podpiramo, saj so za nas zanimivi tako zaradi neizkoriščenega potenciala v obliki naravnih danosti, kar primer reke Mure nedvomno je, kot tudi zaradi lastnega »know-howa«, ki ga imamo na tem področju. Dejstva, da projekt energetske izrabe reke Mure dobiva realno podobo, se zato toliko bolj veselimo.« »Vsakokratno srečanje s predstavniki Pomurja je za nas izjemno dragoceno. Tudi tokratno. Krepi nas v prepričanju, da smo na pravi poti. Z najavljeno prostorsko konferenco je narejen velik korak naprej v zahtevnem postopku umeščanja objektov v prostor. Veseli nas tudi ponovno izražena podpora projektu s strani lastnika, HSE. Kot investitor si resnično iskreno želimo, da bo tem pomembnim korakom v postopku sledil vstop v lokalno okolje z ustanovitvijo nove družbe. Sami smo na to že pripravljeni,« je povedal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor. »Odločitev, da se po približno pol leta ponovno srečamo v razširjeni sestavi, se je izkazala kot pravilna. Številna in močna udeležba me veseli, saj jo sam razumem kot željo prisotnih po sodelovanju. Ta je bila danes večkrat jasno izražena. Ne le na lokalnem, tudi na državnem nivoju. Jasno, ob hkratnih zahtevah vseh prisotnih iz Pomurja, da ne gre v nobenem trenutku zanemariti interesov lokalnega okolja,« je srečanje ocenil direktor PRI – MS, dr. Darko Anželj.

› Fotoreportaža: Zimske športne igre družb skupine HSE

Kljub snežnemu metežu in (skoraj) neprevoznim cestam prijetno vzdušje Tokratne zimske športne igre družb skupine HSE je organizirala družba HSE na Rogli v soboto, 2. februarja. Če smo lani pisali o nenaklonjenem vremenu na Mariborskem Pohorju, lahko letos govorimo o ekstremno nenaklonjenem vremenu, ki nam je nekaterim celo onemogočilo vrnitev na po-tekmovalno druženje. Vendar pa tudi letošnje razmere niso pokvarile športnega vzdušja in dobre volje. Kot je v navadi, smo se tudi letos pomerili v treh starostnih kategorijah za ženske in štirih starostnih kategorijah za moške v veleslalomu in eni starostni kategoriji za ženske ter dveh za moške v deskanju. Zmagovalke treh veleslalomskih kategorij za ženske so bile Alenka Kladnik, Jerneja Kemperle in Vladimira Lepko. V štirih moških veleslalomskih kategorijah so bili zmagovalci Gregor Stich, Darinko Stich, Mirko Ocepek in Franc Sinkar. Pri deskanju je med ženskami slavila Nina Jeznik (že drugič zapored), med moškimi pa Matjaž Meh in Alen Cizej. Zmagovalna družba letošnjih zimskih iger so, tako kot lani in predlani, kolegi iz Premogovnika Velenje z zbranimi 282 točkami, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Dravskih elektrarn Maribor z zbranimi 265 točkami, tretje pa športniki iz Soških elektrarn Nova Gorica, ki so zbrali 239 točk.

MESTO

EKIPA

ŠT. TOČK

282

DEM

265

SENG

239

TET

234

TEŠ

189

HSE

175

HESS

162

HSE Invest

126

Besedilo: Majna Šilih Fotografije: Hans Avberšek

Pogled od spredaj …

â&#x20AC;Ś in od zadaj

Nekateri so zares drveli.

Veselje po zaključenem tekmovanju

Dobitnice medalj v tretji ženski kategoriji: Vladimira Lepko (zlata), Valerija Mugerli (srebrna) in Polona Leskovšek (bronasta)

Člani ŠD HSE

Predsednik ŠD HSE Jon Novak je moral prevzeti tudi vlogo moderatorja, saj uradna moderatorka zaradi snega na cesti ni uspela priti na Roglo.