Casopis Energija - December 2009

»asopis skupine HSE december 2009

› intervju: Bojan Breπar, vodja projekta gradnje πestega bloka TE© › maraton › horoskop

Avtor fotografije: dr. David GrgiË

51

PoËitniške kapacitete

› nagovor

3

› zgodilo se je

4

Seznam in kontaktni podatki DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče − kavč.

Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

› intervju: Bojan Breπar, vodja projekta gradnje πestega bloka TE© 9 › maraton

12

› energiËni nasvet

14

› horoskop

16

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja s po 2 ležiščema in 2 pomožnima ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (3 hišice) Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe) Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj).

Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta: martina.merlin@teb.si

ENERGIJA je Ëasopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa, hotel Barbara Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: hotel.barbarafiesa@rlv.si Dodatne informacije in prijave za Golte: 03 839 11 04, e-pošta: info@golte.si

Fotografija na naslovnici in zadnji strani: dr. David GrgiË Oblikovanje in prelom: Pristop d.o.o.

Tisk: S-print, Trbovlje Naklada: 1.800 izvodov E-mail za vpraπanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si

2

E-Energija: www.hse.si

Izteka se leto 2009. Za nami je burno obdobje, polno poslovnih preobratov, izzivov in priložnosti.

Uspehov, včasih pa tudi zdrsov. Prvih več kot drugih – se ve. Poslovni cilji HSE so se skozi celo »krizno« leto uspešno prilagajali spremenljivim tržnogospodarskim razmeram. V središču naše pozornosti pa je, ne glede na spremenjene okoliščine poslovanja, ostajala skrb za dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo ter za njeno okoljsko prijaznost, seveda ob hkratni širitvi na tuje trge. Slovenija nam namreč postaja pretesna.

Holding Slovenske elektrarne je danes ena najuspešnejših slovenskih družb. To je dejstvo, o katerem priča več kazalnikov različnih lestvic, ki jih v zadnjih tednih – iztekanje leta je pač priložnost za bilance – hitijo objavljati slovenski mediji in ki so preprosto preverljivi. S številkami in besedami. Z odzivi vseh tistih, ki so povezani z našim poslovanjem. Teh ni malo. Naši zaposleni, lastniki in poslovni partnerji so tisti, ki verjamejo v poslanstvo HSE. Prav zaradi njih – in skupaj z njimi – so naši projekti uspešni. Imajo podporo, uživajo zaupanje in, kar je najpomembneje, delijo skupno prihodnost. To dokazujejo že začeti ali pa skoraj zaključeni projekti gradnje novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. V zadnjem času je izpostavljena naložba v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Zanjo smo se v HSE, v nasprotju s prepričanji mnogih, odločili ob pogoju, da ta projekt ne omeji drugih načrtovanih naložb skupine HSE. Hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi, gradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak in drugi projekti – kljub tej investiciji velikega obsega in dosega – ostajajo na naši prednostni lestvici. Še vedno ostajajo odprta tudi nekatera glavna vprašanja, kot na primer, kako povezati slovensko energetiko tako, da bo s čim manj trenj in čim več koristi učinkovita tudi dolgoročno. Stališče HSE je znano in jasno: s ciljem zmanjševati uvozno odvisnost bi morali slovenske proizvodne vire združiti tako, da bi se ustvarjeni dobički zbirali v interesu energetske neodvisnosti države. Želimo si, da bi novi nacionalni energetski program tudi glede tega jasno pokazal, kam in kako naj slovenska energetika obrne ter kaj bo s tem pridobila.

› nagovor v decembrsko Energijo - Borut Meh, generalni direktor HSE

Naj bo ...

Leto 2009 za HSE ni bilo posebej prelomno. Bilo pa je … drugačno. Tudi zaradi številnih kadrovskih menjav, ki zaposlene vsaj do določene mere postavljajo na vedno nove začetke. Letos sem že tretji direktor HSE. Po treh mesecih, ki so minili od mojega prihoda, lahko rečem, da sem postal del enotne, izobražene, delovne in prizadevne ekipe, na katero se lahko v vsakem trenutku zanesem. Verjamem, da bomo skupaj dosegli še mnoge uspehe ter zastavili številne prelomnice: poslovne in čisto »človeške«, kakršne si postavljamo ob pričakovanem zaključku leta. Vsem vam želim, da bi ga preživeli v prijetni družbi, obkroženi s smehom in oboroženi z uresničljivimi željami. Takimi, kot si jih na HSE vedno zastavljamo. Še zlasti v teh časih.

Naj bo torej zdravo. Naj bo srečno. In naj se uresniči. Tisto, pač …

Borut Meh generalni direktor HSE

3

› zgodilo se je

Iz naših druæb Holding Slovenske elektrarne 1.616 pisem za Dobro vilo Ob koncu leta 2009 se je Holding Slovenske elektrarne odločil priskočiti na pomoč otrokom.

Akcija z imenom Bodi dober zgled v letu 2010 je med otroki doživela izjemen odziv, saj so prejeli kar 1.616 pisem. Prejeta pisma je HSE »spremenil« v donacijo v višini 20.100,00 EUR, ki jo bo decembra v sodelovanju z društvom Žogica namenil pomoči potrebnim otrokom. »S 1.616 prejetimi pismi, ki smo jih spremenili v donacijo, bomo polepšali prihodnost vsaj nekaterim pomoči potrebnim otrokom. Zelo nas veseli odziv otrok, ki so z iskrivimi pismi pomagali sovrstnikom. Zahvaljujemo pa se tudi podjetju AV STUDIO, ki je brezplačno oblikovalo ves potreben marketinški material. Naša skrb za soljudi v okolju, kjer ustvarjamo, se bo nadaljevala tudi v prihodnje,« je ob zaključku akcije povedal generalni direktor HSE Borut Meh. »Družbi HSE se srčno zahvaljujemo za pomoč in podporo pri našem delu.

Mamice in otroci, ki jim bomo skupaj zagotovili varen in miren dom, so vam neizmerno hvaležni. Po vsem hudem, kar so preživeli, si zaslužijo mirno in varno prihodnost. Sadovi dobrodelne akcije Bodi dober zgled v letu 2010 bodo odlična popotnica za nov začetek nemočnim otrokom, ki so bili prevečkrat žrtve nasilja,« je ob koncu akcije dejal predsednik društva Žogica Damjan Tavčar.

Vsa pisma so objavljena na spletni strani www.modri-jan.si. Nekaj najbolj iskrivih pisem bo objavljenih v posebni številki Energije, ki bo izšla na začetku decembra.

Dravske elektrarne Maribor PretoËna polja HE na Dravi bodo obnovljena 4

V Dravskih elektrarnah Maribor

Dela na HE Vuzenica. (foto: Arhiv DEM)

Dvig zapornic na HE Vuzenica. (foto: Arhiv DEM)

(DEM) so se zaradi starosti in varnega obratovanja pretočnih polj hidroelektrarn na Dravi odločili, da jih bodo v naslednjih osmih letih s prenovo in remonti obnovili. Gre za velik projekt, saj je samo vrednost projekta prenove pretočnih polj elektrarn Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd ocenjena na 20 milijonov evrov.

Julija so dvignili obratovalne zapornice drugega pretočnega polja elektrarne Vuzenica in s tem začeli dela na obsežnem projektu prenove pretočnih polj treh hidroelektrarn na Dravi. Razpisno dokumentacijo za dela v Vuzenici so pripravili sodelavci iz strojnega oddelka strokovne podpore, ki dela tudi nadzorujejo in vodijo projekt.

Elektroopremo drugega pretočnega polja prenavlja podjetje Montavar, protikorozijsko zaščito obnavlja podjetje Anser d. o. o., pri zunanji kontroli protikorozijske zaščite pomaga Saša Skale s. p., podvodne preglede drugega pretočnega polja pa opravlja Edvard Kovačič s. p.

Po demontaži bo pregledano še gradbeno delo, glede na obseg poškodb pa podpisana pogodba z gradbenim izvajalcem. »Ko smo demontirali opremo drugega pretočnega polja v Vuzenici, smo ugotovili, da so poškodbe na napravah večje, kot smo pričakovali,« pravi vodja projekta prenove pretočnih polj hidroelektrarn na Dravi Zlatko Urih. »Bil je že skrajni čas, da smo se odločili za prenovo, saj je od zadnjega remonta minilo več kot dvajset let. Izkušnje kažejo, in tako delajo tudi naši sosedje na reki Dravi v Avstriji, da so obsežnejši remonti ali prenove potrebni vsakih 15 let. Dela na drugem pretočnem polju v Vuzenici, vključno z dvomesečnim poskusnim obratovanjem, bomo končali maja prihodnje leto, projekt prenove pa takoj nadaljevali na drugem pretočnem polju v Vuzenici in Dravogradu. V naslednjih letih nas s prenovo pretočnih polj elektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok čaka še veliko dela, saj bo projekt zaključen leta 2017. Pretočna polja elektrarn Vuhred, Ožbalt in Fala bodo sanirana z obsežnimi remonti. Na HE Vuhred se remont pri prvem pretočnem polju, ki ga izvajajo naši vzdrževalci, že končuje.

Težave pri sanaciji pretočnih polj na jezu v Markovcih bomo rešili pri gradnji nove male elektrarne, pretočna polja jezu v Melju pa so že obnovljena.«

Termoelektrarna ©oπtanj V TE© pripravljajo poslovni naËrt za leto 2010 V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) pospešeno pripravljajo poslovni načrt za leto 2010, potekajo pa tudi dela na telekomunikacijskem centru. Od 16. novembra 2009 pa tja do 29. januarja 2010 bo v podjetju potekal redni letni popis sredstev in virov sredstev.

V popis je vključenih okoli 80 zaposlenih, ki v tem času ne morejo

koristiti rednega letnega dopusta.

Ob koncu leta bodo v TEŠ znova gostili upokojence. Vseh skupaj jih je 320, novoletnega srečanja pa se radi udeležijo, saj je veliko takih, ki so v podjetju delali polno delovno dobo, kar nekaj pa takih, ki so stari več kot osemdeset let.

Soške elektrarne Nova Gorica Gradnja »HE AvËe konËana Gradnja prve slovenske hidroelektrarne Avče se je po dobrih štirih letih končala. Zdaj se izvajajo zagonski in funkcionalni preizkusi, tehnični pregled objekta pa je bil opravljen 30. oktobra 2009. Črpalna HE Avče bo kot neto porabnica električne energije umetno ustvarjala energetski potencial, tako da bo prečrpavala vodo iz obstoječega akumulacijskega bazena Ajba v zgornji akumulacijski bazen na Banjški planoti. ČHE Avče bo v času nizke cene električne energije vodo prečrpavala in isto količino vode izkoriščala med tednom v času visoke cene električne energije. Letno bo ČHE Avče proizvedla 426 GWh električne energije, kar je primerljivo z letno porabo za industrijske, javne in zasebne odjemalce manjšega mesta.

Trenutno se izvajajo zagonski in funkcionalni preizkusi, ki se bližajo koncu. Sistem se je polnil po posebnem programu, ki omogoča, da se vsi potrebni preizkusi opravijo pred začetkom enoletnega poskusnega obratovanja ČHE Avče.

Sistem so začeli polniti 28. avgusta 2009 z ekvalizacijo spodnjih objektov. V prvi polovici septembra so polnili cevovod do zapornične komore s posebnimi črpalkami,

Bazen - polnitev. (foto: Arhiv SENG)

Bazen - polnitev. (foto: Arhiv SENG)

namenjenimi prvi polnitvi sistema.

Po vseh opravljenih preizkusih in meritvah na cevovodu so začetek oktobra cevovod izpraznili, nato pa ponovno polnili do ekvalizacije v zapornični komori, to pomeni dvig zapornice in izenačitev gladin vode zgornjega akumulacijskega jezera in cevovoda. Prvo črpanje z agregatom – črpalko so začeli 14. oktobra 2009 in postopek nadaljevali po posebnem programu prvega polnjenja za ČHE Avče z vmesnimi prekinitvami do maksimalne kote 625 m.

Vsakokrat, ko se vodostaj zgornjega bazena dvigne za največ dva do štiri metre, izvajajo vse potrebne monitoringe za ugotavljanje stabilnosti objektov. Nadaljevali bodo zagonske in funkcionalne preizkuse v obeh režimih, predvidoma do druge polovice decembra 2009. Nato bo v januarju 2010 na vrsti tovarniško poskusno obratovanje.

Termoelektrarna Trbovlje Vlak se je premaknil HSE in MG sta odkrito podprla projekt PPE na lokaciji TET, obnovo četrtega bloka pa sta podprla z zadržkom – projekt obnove je treba dopolniti.Očitno se je vlakovna kompozicija, na kateri je tudi TET, premaknila s postaje.

Na sestanku direktorjev družbe HSE in tudi na tehničnem kolegiju HSE so sprejeli smernice razvoja energetike v TET: • Investitor zunaj skupine HSE ne nasprotuje gradnji plinsko-parnega bloka do 200 MW. • Glede na stanje, starost in dosedanja vlaganja v četrti

blok je smiselno z vzdrževanjem zadržati četrti blok v stanju obstoječe razpoložljivosti s predvidenim obratovanjem do leta 2015.

• Treba je dopolniti projekt obnove četrtega bloka; z daljinskim ogrevanjem, možnostjo uporabe različnih primarnih energentov in instalirane moči med 60 in 120 MW. • Enake sklepe so sprejeli na problemski konferenci, ki je bila na pobude SDE izvedena 6. oktobra 2010 v TET, na njej pa so sodelovali tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, direktor direktorata na MG mag. Janez Kopač in novi direktor HSE Borut Meh. 1. točka • 4. novembra 2009 je bil podpisan Sporazum o razumevanju (krajše MoU – Memorandum of Understanding).

• MoU postavlja temeljna izhodišča, na podlagi katerih nameravata partnerja (TET in EFT) skupaj razviti, projektirati, zgraditi, namestiti, upravljati in vzdrževati plinsko-parno elektrarno (PPE) skupne instalirane moči 200 MW v Trbovljah, in sicer na lokaciji stare opuščene premogovne TE Trbovlje.

• T ET bo prispeval zemljišče za lokacijo elektrarne in potrebno infrastrukturo, to je dovozno cesto, dostop do prenosnega elektroomrežja in oskrbo s hladilno vodo.

• EFT pa si bo prizadeval za zagotovitev financiranja PPE.

Termoelektrarna Trbovlje. (foto: Arhiv TET)

5

Časovni okvir: • pridobiti državni prostorski načrt najpozneje do konca oktobra 2011, • pridobiti gradbeno dovoljenje najpozneje do konca marca 2012, • začeti graditi najpozneje do konca maja 2012 in • dokončati gradnjo in začeti redno obratovati najpozneje do konca julija 2013.

2. točka se bo uresničila skladno z letnimi poslovnimi načrti družbe TET in krovne družbe HSE med letoma 2010 in 2015.

3. točka je odvisna predvsem od vodstva TET, ki si je začelo intenzivno prizadevati za njeno uresničitev. Še vedno ostaja glavna naloga VSEH umestitev TET v zeleno knjigo oziroma NEP.

Premogovnik Velenje Premogovnik Velenje in Elektroprivreda BiH naËrtujeta tesnejše sodelovanje

6

3. novembra je Premogovnik Velenje obiskal Amer Jerlagic´, generalni direktor Elektroprivrede BiH. Spremljala sta ga Nihad Kadic´, izvršni direktor za proizvodnjo, in dr. Rešad Husagic´, direktor Rudnika uglja Kreka v Tuzli, v katerem sta Premogovnik Velenje in njegova hčerinska družba HTZ Velenje lani uspešno izpeljala prvi projekt modernizacije podzemnega odkopavanja premoga.

Elektroprivreda BiH je v oktobru postala lastnik sedmih bosanskih premogovnikov, in sicer Kreke, Đurđevika, Breze, Kaknja, Zenice, Nove Bile in Gračanice. Ustanovili so koncern Elektroprivreda BiH in v njem so po besedah direktorja Jerlagic´a zelo zainteresirani, da dosežke Premogovnika Velenje in HTZ Velenje pri modernizaciji in humanizaciji dela v podzemnih premogovnikih prenesejo v BiH ter dobro poslovno sodelovanje z obema

Amer JerlagiÊ in dr. Milan Medved (foto: Arhiv PV)

podjetjema v jami Mramor v Kreki nadaljujejo tudi v drugih svojih premogovnikih.

Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, je vključitev premogovnikov v koncern Elektroprivreda ocenil kot odlično poslovno potezo, ki bo dolgoročno vplivala na stabilnost njihovega elektrogospodarstva. »V BiH se ponovno zavedajo konkurenčnih prednosti, ki jih imajo v domačem premogu; prek 4 milijarde ton zalog premoga pa jim zagotavlja tudi varnost in stabilnost pri preskrbi z električno energijo. Z veseljem sem prisluhnil napovedi Amerja Jerlagic´a, da v EP BiH nameravajo v prihodnjih letih vložiti v premogovnike okoli 80 milijonov evrov in od tega precej v modernizacijo podzemnega pridobivanja premoga.

Za Premogovnik Velenje in HTZ Velenje so to dobri obeti za nadaljnje poslovno sodelovanje v JV regiji,« je povedal Medved.

IšËemo zmagovalno idejo 4. novembra je v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju potekala delavnica Start-up, na kateri so udeležencem predstavili, kako prepoznati dobro poslovno idejo, pripraviti učinkovit poslovni načrt ter možnosti, načine in postopke financiranja podjetij Start-up.

Regionalni podjetniški inkubator regije SAŠA je v okviru delavnice Start-up tudi uradno začel letošnji regionalni natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine, imenovan Zmagovalna ideja.

Natečaj Zmagovalna ideja želi prispevati k dvigu na znanju

temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih podjetij v regiji SAŠA. Skupaj s partnerji iščejo inovativne podjetniške ideje iz regije, ki imajo ustrezen tržni potencial in se lahko z uporabo storitev inkubatorja SAŠA razvijejo v uspešna podjetja.

V okviru natečaja bodo poskušali identificirati podjetnike z izdelanimi poslovnimi načrti s področij okoljskih tehnologij, energetike, medijev, informatike, turizma, transporta in logistike ter drugih perspektivnih področij. Tako bodo promovirali dejavnost inkubatorja SAŠA in spoznali potencialne uporabnike njegovih storitev.

Najboljša mlada podjetja bodo finančno in strokovno podprli ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Natečaj je partnersko povezan s slovenskim tekmovanjem podjetij Start-up, na katerem se bodo lahko najboljša mlada podjetja iz regije potegovala za laskavi naslov »Slovenski Start:up leta«.

V decembru in januarju bodo izvajali brezplačne podjetniške delavnice po regiji SAŠA. Na njih bodo udeleženci poleg osnovnih pravil za udeležbo v natečaju spoznali elemente dobrega poslovnega načrta in ključ do podjetniškega uspeha. Na delavnicah bodo predstavljeni tudi temeljni napotki za raziskavo trga in pripravo trženjskega načrta, za uspešno črpanje nepovratnih sredstev EU, za uspešno preskrbo dolžniškega in lastniškega kapitala ter za uporabo najsodobnejšega orodja za poslovno načrtovanje pri pripravi finančnega načrta.

Vse podjetnike in podjetniške time vabijo, da se z vpisom na spletno stran inkubatorja (www. sasa-inkubator.si) včlanijo v mrežo inkubatorja in se brezplačno informirajo o njihovih storitvah.

Za vsa vprašanja so vam na voljo na e-naslovu petra.sitar@sasa-inkubator. si ali info@sasa-inkubator.si.

Pitnik in slika Pike NogaviËke Zaradi težav, ki jih je Pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega

centra v Ljubljani v preteklosti imela zaradi legionele v vodi, so se v Premogovniku Velenje odločili, da Pediatrični kliniki podarijo pitnik iz programa AquaVallis, ki so ga razvili v HTZ Velenje.

5. novembra se je v prostorih Pediatrične klinike v Ljubljani za to gesto najprej zahvalila poslovna direktorica Diana Cesar »v imenu vseh otrok, ki še ne znajo govoriti, ter tudi v imenu vseh tisti, ki bi že lahko, pa o svojih težavah ne želijo spregovoriti na glas«. Pitnik je Pediatrični kliniki izročil Ligi, maskota Premogovnika Velenje.

V dobrodelni akciji je sodelovalo tudi Društvo šaleških likovnikov iz MO Velenje, ki je kliniki ob tej priložnosti namenilo sliko Pike Nogavičke, podarila pa jo je kar sama Pika Nogavička.

Pitnik Aquavallis (foto: Arhiv PV)

Akcijo je s svojo navzočnostjo podprla tudi Vlasta Nussdorfer, letošnja ambasadorka Pikinega festivala, največjega otroškega festivala v Sloveniji, in predsednica društva Beli obroč. Ob tem je dejala: »Pravijo, da ko se srečata darovalec in obdarjenec, ni potrebno veliko besed.

Vsi namreč vemo, da obdarjencu ni treba izkazati velike hvaležnosti, ker je vesel že tisti, ki da.«

HTZ Velenje ima sisteme vodenja usklajene s tremi standardi Pooblaščeni presojevalci SIQ so 3. in 4. novembra v HTZ Velenje, največji hčerinski družbi Premogovnika Velenje, izvedli certifikacijsko presojo sistemov vodenja v skladu s standardi kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja

dr. Vladimir MalenkoviÊ (foto: Arhiv PV)

pri delu. Presojevalci so ugotovili, da sistemi vodenja v podjetju ustrezajo zahtevam standardov ISO 9001/2008, ISO 14001/2004 in OHSAS 18001/2007, tako da so komisiji za certificiranje predlagali, da sprejme sklep o podelitvi certifikatov.

HTZ Velenje naj bi certifikate prejel na letošnji prireditvi ob praznovanju sv. Barbare, to je 3. decembra.

Z usklajevanjem sistemov vodenja s standardi ISO so v HTZ Velenje stopili na pot izboljševanja svojega poslovanja, povečevanja zadovoljstva kupcev, celovitega obvladovanja svojih vplivov na okolje in ustvarjanja razmer za varnejše delo.

Projekt je bil zahteven, a je dal zaposlenim in podjetju v celoti novo kakovost, meni direktor HTZ Velenje dr. Vladimir Malenkovic´: »Sklep strateške konference v letu 2008 je bil, da pristopimo k temu projektu. Dejavnosti smo začeli konec leta 2008, zelo intenzivno pa na začetku leta 2009. Zahtevnost je bila velika zaradi dveh dejavnikov.

Najprej, ker smo veliko podjetje po številu zaposlenih ter tudi po številu in pestrosti dejavnosti.

Sistem kakovosti temelji na popisu procesov, njihovem povezovanju, transparentnosti, kar je ob naših treh divizijah in njihovih različnih problematikah precej zahtevno delo.

Projekt je bil zahteven tudi zato, ker smo se odločili hkrati uvesti tri standarde, kar pomeni, da smo se hkrati ukvarjali s kakovostjo, ravnanjem z okoljem ter varnostjo in zdravjem pri delu.

Zaradi te zahtevnosti smo še toliko bolj veseli in hvaležni, da so nam pri projektu s svojimi izkušnjami, znanjem in podporo pomagali

sodelavci v Premogovniku Velenje.« V HTZ so oblikovali projektno skupino, v projekt pa je bilo zelo močno vpeto celotno vodstvo podjetja. Intenzivno je skoraj vsak dan pri projektu delalo okoli 40 sodelavk in sodelavcev na vodilnih mestih ter njihovi sodelavci in sodelavke. V projektni skupini so bili tudi sodelavci iz službe za obvladovanje procesov Premogovnika Velenje, kot zunanji sodelavec dr.

Slavko Plazar in predstavniki SIQ kot krovne organizacije za izvedbo projekta.

Pri postopkih za certificiranje so se usmerili na delo na področjih kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu. Celotno delo je potekalo s ciljem, da bodo na koncu vsi trije sistemi integrirani.

Vse to je pomenilo veliko sestankov, koordiniranja dejavnosti, nastalo je zelo veliko dokumentacije. S tako zavzetim delom so prišli do sklepne faze projekta, ko so svoje večmesečno delo predstavili zunanjim presojevalcem. »V tak projekt ne more iti podjetje pod prisilo. Najprej mora projekt sprejeti in podpreti vodstvo podjetja, ga prepoznati kot koristnega, nato pa vse to znati komunicirati s sodelavci.

Komunikacija je izjemno pomembna. Šele ko zaposleni vedo, kam gredo in zakaj, lahko sprejmejo predlagane cilje in se jih trudijo doseči. Zelo dobro je, da v podjetje pride nekdo, ki ga ne pozna dobro, in sicer zaradi ustrezne kritične razdalje. Mi, ki smo vsak dan vpeti v enake procese, odnose in se srečujemo z različnimi problemi, izzivi in rešitvami, čez čas izgubimo kritični pogled. Kritična razdalja zunanjega opazovalca te lahko pelje naprej in do novih rešitev.

Nisem nerealen in vem, da smo s pridobitvijo certifikatov šele na začetku dolge poti. Morali se bomo naučiti živeti s tem sistemom, biti dosledni in ga sprejeti za vsakdanjo prakso,« je še povedal Malenkovic´.

V Topolšici odprt nov center za varstvo odraslih 20. oktobra je svoja vrata odprl Center za varstvo odraslih v Topolšici, ki je dobil ime Zimzelen.

7

8

PV Invest, družba v 100-odstotni lasti Premogovnika Velenje, je koncesijo za gradnjo centra dobil 14. marca 2008, 12. septembra lani pa je bil položen temeljni kamen za gradnjo.

Center je zgrajen v neposredni bližini termalnega zdravilišča Terme Topolšica. Spada v tako imenovano četrto generacijo domov za varovanje starejših in prinaša štiri kategorije oskrbe. Razteza se na več kot 8000 m² in bo ponujal bivanje 157 stanovalcem, od tega 24 z demenco in s sorodnimi stanji. V centru bo organizirano dnevno varstvo z možnostjo sprejema do 8 varovancev.

V centru je 50 dvoposteljnih in 57 enoposteljnih sob. Vse so nadstandardne z vidika velikosti, opreme, imajo kopalnico in balkon oz. ložo. Center zagotavlja tudi 70 delovnih mest, vrednost investicije pa je 8 milijonov evrov.

Zbrane goste ob odprtju so nagovorili vodja službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva Milena Končina, župan občine Šoštanj Darko Menih in direktor PV Invest Drago Potočnik, zelo simpatičen kulturni program pa so izvedli Podkrajska dekleta ter otroci iz vrtca Topolšica in enote Najdihojca Vrtca Velenje.

Center je postavljen v Dolini meseca, v mirnem in zelenem okolju, kjer je malo negativnih obremenitev okolja in so ugodne bivalne razmere.

Zimzelen je primerno ime zaradi vedno zelenega okolja, je pa tudi sinonim »večno zelene, mlade« generacije, povezuje mlade in starejše, sporoča, da gradimo danes za jutri. »Premišljeno smo zanj izbrali prostor v neposredni bližini zdravilišča in bolnišnice Topolšica. Njegova postavitev je usklajena s konceptom dolgoročnega razvoja občine Šoštanj.

Z občino smo sodelovali pri celotnem projektu, in sicer pri umeščanju doma v prostor in pri analizi potreb.

Pri vsem tem je treba poudariti pomembno vlogo Premogovnika Velenje, katerega najmlajša družba je PV Invest. Premogovnik je pomemben in zaslužen za pretekli razvoj Šaleške doline, prav tako

pa je pomembna in vidna tudi njegova nenehna skrb za izboljšanje kakovosti življenja v dolini z novimi projekti. Center za varstvo odraslih je dober medgeneracijski projekt, ker koristi tistim, ki so sodelovali pri gradnji in bodo skrbeli za njegovo delovanje, a tudi tistim, ki bodo v njem preživljali tretje življenjsko obdobje,« je v nagovoru poudaril Drago Potočnik. Župan občine Šoštanj Darko Menih je navedel dejstva: »Demografska analiza za območje občine Šoštanj kaže, da se bo v prihodnjih letih delež prebivalcev, starejših od 65 let, opazno povečal. Ker tega obdobja nismo želeli pričakati nepripravljeni, smo bili izjemno naklonjeni zamisli o gradnji centra za starejše občane.

Ocenjujemo, da se bo povpraševanje po institucionalni oskrbi starejših občanov zaradi intenzitete staranja, ki bo v naši občini v prihodnjih letih višja od slovenskega povprečja, iz leta v leto povečevalo. Odprtje tega centra je dokaz, da nam ni vseeno za naše starejše občane.«

Zimzelen (foto: Arhiv PV)

Milena Končina je v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve med drugim dejala: »Temeljno izhodišče ukrepov pri socialnem varstvu je zagotavljati dostojanstvo in enake možnosti ter preprečevati socialno izključenost.

Naša skupna prizadevanja morajo biti usmerjena h kakovostnejšemu življenju v mladosti in jeseni življenja. Novi center bo omogočil, da bodo varovanci lahko zaživeli v prijetnem okolju. Toda zidovi sami po sebi ne prinašajo topline in medsebojnega razumevanja. Vsi moramo skrbeti za spoštovanje vsakogar in se truditi za tople medsebojne odnose.« Ob tem dogodku je za uspešno izpeljani projekt podjetju PV Invest čestital tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in Dragu Potočniku izročil darilo – sliko Jožeta Svetine, slikarja iz Zavodenj nad Šoštanjem, ki je centru Zimzelen podaril 15 slik, da bodo polepšale njegove prostore.

Gradnja πestega bloka Termoelektrarne ©oπtanj (TE©) je v javnosti odprla πtevilna vpraπanja. Je ekoloπko in ekonomsko upraviËena? Se bo zaradi tega ustavila gradnja drugih energetskih objektov? Bo Slovenija izpolnila okoljske zaveze do Evropske unije v naslednjih 11 letih? Odgovore na ta vpraπanja smo iskali pri vodji projekta gradnje πestega bloka Bojanu Breπarju.

Koliko bo gradnja šestega bloka prispevala k zmanjšanju emisij SO2, CO2 in NOx? Šesti blok bo emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO2 kot trenutni bloki v TEŠ, pri enaki količini proizvedene električne energije.

Gre za približno milijon ton manj letno. Poleg tega pa se bodo znižale druge ekološke obremenjenosti okolja: SO2 s 400 na 200 mg/ Nm3, NOx s 500 na 200 mg/Nm3, CO2 za 35 %/MWh. Znižali se bosta tudi ravni praha in hrupa.

Predvidevamo, da bi se količina emisij SO2 in NOx zmanjšala za 50 odstotkov. Poleg tega bo šesti blok močno prispeval k zmanjšanju skupnih emisij v ozračje iz TEŠ.

Kot je razvidno iz grafov, se bodo ocenjene emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu in ogljikovega monoksida močno zmanjšale po letu 2014 (ko bo začel šesti blok obratovati, prvi, drugi in tretji blok pa bodo zaprti); tak proces zmanjševanja se bo nadaljeval do leta 2050, z nadaljnjim znižanjem ravni proizvodnje okoli leta 2028, ko bo obratoval samo šesti blok.

Okoljevarstveniki se ne strinjajo, da bo Sloveniji uspelo z zgrajenim šestim blokom uresničiti okoljevarstvene obveze do Evropske unije do leta 2020.

Drugi pravijo, da je to mogoče le z gradnjo šestega bloka.

Republika Slovenija je dolžna v okviru kjotskega protokola zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter v celoti prenesti in izvajati zahteve Evropske unije.

Posledično je bil postavljen cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida iz termoenergetike za

celotne količine kuponov CO2. Če pogledamo ceno iz TEŠ zadnji mesec, ta znaša okrog 60 evrov. Če pa dodamo še celotno količino CO2 in vsa potrebna investicijska vlaganja za podaljšanje obratovanja, pa bi bila cena čez 100 evrov. Investicijski posegi, ki bi omogočili obratovanje blokov 1–5 po letu 2016, so ocenjeni na 400 milijonov evrov.

devet odstotkov vidno strožji kot povprečna nacionalna zahteva o zmanjšanju emisij za osem odstotkov.

Ker se potreba po električni energiji povečuje, bo te zahteve izpolniti velik izziv, s precejšnjimi izboljšavami energetske učinkovitosti obstoječih proizvodnih naprav.

V skladu z mednarodnimi obveznostmi namerava TEŠ nadomestiti obstoječe proizvodne bloke s šestim blokom, ki bo z uporabo tehnologije state-of-theart pripomogel k precejšnjemu zmanjšanju specifičnih emisij ogljikovega dioksida. TEŠ bo po začetku obratovanja šestega bloka emitiral v ozračje 1 milijon ton CO2 letno manj za enako količino električne energije, kot jo proizvede v danes obstoječih blokih.

Nekaj časa se je omenjalo, da bi lahko bil zaradi tega izveden tudi referendum. Menite, da bi se lahko zgodil?

Mislim, da do tega ne bo prišlo.

Trenutno je Slovenija toliko podhranjena s proizvodnjo električne energije, da potrebuje tudi večje objekte, ki bodo proizvajali električno energijo, to sta šesti blok in drugi jedrski blok. Z vsemi drugimi objekti je nemogoče doseči energetsko neodvisnost, saj so toliko manjši, da k temu ne morejo bistveno prispevati. Tudi cenovno je cena električne energije iz šestega bloka skoraj za polovico nižja kot iz obstoječih blokov. Če spremljamo napovedi o delovanju trga do leta 2015, je ta cena dovolj konkurenčna, da pripomore k povračilu posojil in normalnemu konkurenčnemu obratovanju.

Vroč politični kostanj je tudi cena električne energije, proizvedene iz novega bloka. Zaradi plačevanja kuponov kritiki pravijo, da bo električna energija dražja, kot če bi bila proizvedena iz obnovljivih virov.

Kakšna bo cena električne energije po dokončanju šestega bloka?

Cena električne energije iz šestega bloka bo okrog 55 evrov na megavatno uro, v tej ceni so vključeni vsi stroški, vključno s stroški

Je torej optimalnejša gradnja šestega ali obnova četrtega bloka? Četrti blok deluje od leta 1972 in bo imel kmalu za sabo 40 let obratovanja, približuje se 300.000 obratovalnim uram. Po navadi so termoelektrarne grajene za dobo 40 let, kar pomeni, da se njegova življenjska doba izteka, pa tudi ekološko blok ni pripravljen na zakonodajo po letu 2016. Zato bi bila potrebna večja investicijska vlaganja,

Bojan Breπar

› intervjiu: Bojan Breπar, vodja projekta gradnje πestega bloka TE©

Brez πestega bloka bo TE© leta 2027 prenehala poslovati

9

ŠESTI BLOK 1. Moč na pragu šestega bloka – 545,5 MW 2. Specifična poraba na pragu – 8451 kJ/kWh 3. Cena premoga – 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ) 4. Ure obratovanja s polno močjo – 6500 ur/leto 5. Število zaposlenih – 200 6. Življenjska doba – 40 let 7. Emisija CO2 – 0,85 kg/kWh

Koliko bi bilo prizadeto premogovništvo v Šaleški dolini, če bi se opustila zamisel o gradnji šestega bloka?

Brez take enote bi bila TEŠ po letu 2027, ko se bo predvidoma iztekla življenjska doba petega bloka, prisiljena končati svoje poslovanje, s precej zmanjšano proizvodnjo električne energije že po letu 2016.

Prenehanje proizvodnje v TEŠ bi vodilo k prenehanju proizvodnje rudnika premoga Velenje, kar bi imelo pomembne socialne in gospodarske vplive na to območje, saj bi veliko ljudi ostalo brez dela. Premogovnik Velenje pa bi se tako po letu 2027 zaprl z neizkoriščenimi skoraj 100 milijoni tonami premoga. Z delovanjem šestega bloka pa bo uporabljen ves premog in tudi obratovanje se bo podaljšalo do leta 2054.

10

da bi bil ekološko sprejemljivejši in da bi podaljšali njegovo zanesljivost.

Izkoristek samega bloka bi ostal precej nižji, kot ga bo imel novi blok, specifične emisije CO2 pa za tretjino večje. Še vedno bi bila

cena električne energije dosti višja, kot bo iz šestega bloka, zato menim, da tukaj ni niti ekonomske upravičenosti niti ekološke logike, da bi še naprej obratovali bloki od ena do štiri.

O gradnji šestega bloka krožita razlagi dveh t. i. energetskih lobijev – šaleškega in posavskega. Prvi pravijo, da je gradnja nujna, drugi, da se bo zaradi gradnje šestega bloka ustavila gradnja drugih energetskih objektov v Sloveniji. Se bo to res zgodilo?

Mislim, da ne. Investicijski potencial v slovenski energetiki je zadosti velik, da je dovolj prostora za šesti blok in tudi za drugi blok jedrske elektrarne.

Sploh, ker ne gre za hkratno gradnjo, prav gotovo pa je dovolj prostora za posavske investicije in šesti blok. Šesti blok bo začel obratovati konec leta 2014, drugi blok jedrske elektrarne pa bi lahko začel obratovati šele po letu 2020. V TEŠ menimo, da lahko slovenska energetika skupaj investira in zgradi šesti blok v Šoštanju in tudi drugi blok v

Krškem. Poleg tega, če pogledamo zgodovino, je bila v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja podobna zgodba: takratna slovenska energetika je najprej zgradila četrti blok leta 1972, peti blok leta 1978, nuklearko pa v začetku 80. let. Pravzaprav je šlo za podobno zgodbo.

Ali v Sloveniji kljub temu dovolj vlagamo v obnovljive vire? Kot resni investiciji se omenjata šesti blok in drugi blok nuklearke ? Če gledamo stanje, je tako, da HSE gradi šesti blok in vlaga v obnovljive vire. Po drugi strani pa Gen energija vlaga v jedrsko energijo in prav tako v obnovljive vire. Menim, da je dovolj potenciala za eno in za drugo vlaganje.

Generalni direktor HSE Borut Meh je dejal, da bi lahko bil šesti blok zgrajen tudi brez finančnega vložka Gen energije. Je to izvedljivo?

Finančna konstrukcija trenutno predvideva lastna sredstva TEŠ, sredstva iz HSE in kredit EIB, ki je že podpisan v višini 350 milijonov evrov. Trenutno potekajo pogovori o povišanju tega kredita na 550 milijonov evrov. EBRD je zaključil t. i. pregled projekta – tehnično, komercialno, okoljsko – in je pripravljen sodelovati v višini do 350 milijonov evrov. Poleg tega se za financiranje projekta zanimajo tudi večje poslovne banke predvsem iz držav dobaviteljev opreme, ki ponujajo sredstva z zavarovanjem izvoznih družb dobavitelja. Glede na pogoje, ki jih banke ponujajo, je naš cilj, da sestavimo finančno konstrukcijo s čim manj stroški financiranja. Zato tudi potekajo razgovori z Gen Energijo, da ta vstopi v projekt s svojimi sredstvi. Če dogovora ne bo, bomo finančno konstrukcijo pripravili z navedenimi viri.Celotna vrednost gradnje šestega bloka je 1,1 milijarde evrov, očitki pa letijo predvsem na ceno opreme, ki je vredna 700 milijonov evrov.

Ali ni bilo cenejšega ponudnika od Alstoma?

V Uradnem listu Evropske unije je bil 7. 10. 2006 objavljen razpis za izbiro ponudnikov za dobavo glavne

tehnološke opreme za šesti blok z močjo 600 MW. Zamislili smo si, da razpišemo prvi paket, ki vključuje vso glavno opremo, na račun tega pa je mogoče od dobavitelja zahtevati garancijo za izpolnjevanje glavnih obratovalnih parametrov. Prijavi sta oddala dva ponudnika in Alstom je bil ugodnejši. Drugi ponudnik je za naš trapezni način obratovanja ponudil neustrezno opremo.

Kotlovska oprema je bila tehnično nesprejemljiva, poleg tega je bil še dražji od Alstoma. Tako smo že takrat izbrali tehnično in cenovno ustreznejšega ponudnika. Pogodba je bila podpisana v času gospodarske rasti, vendar pa je v pogodbi tudi možnost ponovnih pogajanj in zaradi spremenjenih tržnih okoliščin smo letos z Alstom dosegli znižanje pogodbene cene za približno sto milijonov evrov in za tri mesece krajši rok dobave. Ta cena je dokončna.

Ali res na tem področju med podjetji ni velike konkurence?

Za opremo na kotlovskem področju za premog lignit sta na svetu pravzaprav samo dva ponudnika. Oba sta se prijavila in izbrali smo ugodnejšega. Žal je na tem področju konkurenca zelo omejena in dobavitelji se tega zelo dobro zavedajo.

Kdo bo opravljala preostala dela?

Vse dobave razpisujemo na podlagi zakona o javnih naročilih, vsi razpisi so objavljeni tudi v evropskem uradnem listu. Razloga za to sta preglednost celotnega projekta in vključenost evropskih investicijskih bank. Veseli smo, da dela opravljajo domača podjetja, vendar samo pod pogojem, da lahko ponudijo kakovostno storitev po konkurenčnih pogojih. Poleg razpisa za glavno tehnološko opremo smo objavili razpis tudi za razžvepljanje dimnih plinov. Na podlagi prispelih prijav, usklajevanj in pogajanj o tehničnih in komercialnih pogojih je bil izbran najugodnejši ponudnik – slovenski dobavitelj. Drugi razpisi se zdaj nadaljujejo in predvsem pri gradbenih delih pričakujemo, da bodo domača podjetja imela boljšo ponudbo od tujih. Tudi v pogodbi z Alstomom je

klavzula, da lahko nadomestimo tujo opremo z domačo. Torej, če se izkaže, da je domač dobavitelj, ki zagotavlja pogodbene parametre, ugoden in kakovosten, lahko zahtevamo zamenjavo z domačim dobaviteljem.

Kako boste opremo pripeljali v Šoštanj?

Verjetno bo treba kakšno cesto utrditi ali popraviti. Transport glavne tehnološke opreme je zelo zahteven logističen korak in je vključen v obseg dobav dobaviteljev. Vso logistiko mora tako pripraviti Alstom, ki zdaj izdeluje študije. Predvidoma naj bi večji kosi opreme prihajali v Šoštanj po dveh možnih poteh: s cestnim prevozom prek Luke Koper in po železnici prek Avstrije mimo Šentilja. Prvi večji kosi opreme bodo začeli prihajati v Šoštanj leta 2012. Večje rekonstrukcije cest verjetno ne bodo potrebne.

Kako pa so modernizacijo termoelektrarne sprejeli okoliški prebivalci?

V sklopu sprejemanja okoljskih aktov smo imeli kar veliko javnih razgrnitev, organizirali smo odprta vrata. Lokalni javnosti smo skušali predstaviti projekt čim bolj pošteno in odprto.

Ljudje živijo s termoelektrarno že več kot 50 let in so sprijaznjeni, da živijo z njo. Moram reči, da je javnost okoljsko objekt zelo dobro sprejela, seveda pa tudi tukaj niso manjkali posamezniki s pripombami. Splošni vtis pa je zelo dober.

V kateri fazi pa je trenutno projekt?

Podpisali smo dve pogodbi: pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme in pogodbo za nabavo naprave za razžvepljanje. Objavili smo razpis za hladilni sistem, sledil bo razpis za pripravljalna gradbena dela. Začetek izvajanja del z Alstom je predviden decembra, ko bodo začeli podrobno projektiranje, sama fizična pripravljalna dela so predvidena za naslednje leto. Gradbena dela naj bi se začela konec leta 2010, vsa montažna dela in dobave pa leto pozneje. Zaključek je določen za novembra 2014, ko naj bi šesti blok začel poskusno obratovati.

P. B. Foto: osebni arhiv

11

› maraton 12

Prvi maraton skozi oËi rekreativca Tek postaja vse bolj priljubljen, organizirani maratoni vse πtevilËnejπi in marsikdo se znajde pred dilemo, ali je sposoben preteËi 42-kilometrski maraton, ki izvira πe iz Ëasov grπko-perzijskih vojn. Po legendi naj bi Grki leta 490 pr. n. πt. po zmagi v bitki na Maratonskem polju proti Perzijcem v Atene poslali kurirja Fedipija z novico o zmagi; ta je pretekel vseh 42 kilometrov od Maratonskega polja do Aten, na cilju izustil ”Zmagali smo“ in na tam umrl zaradi izËrpanosti. Njegov trud so ovekoveËili na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah z novo πportno disciplino maratonom. Med slovenskimi maratoni je izjemno priljubljen Ljubljanski maraton, ki se ga udeleæujemo tudi predstavniki HSE. Ker se do zdaj πe nihËe od nas ni udeleæil maratona, temveË le 21-kilometrskega polmaratona, je toliko bolj zanimivo sliπati izkuπnje kolega rekreativca, ki se je odloËil spopasti se s to nedvomno naporno izkuπnjo.

Presneto … Ob prehodu čez startno črto stisnem tipko „start“ na svojem garminu, hočem teči, pa ne gre nikamor.

Nepregledna množica stopicljajočih tekačev, nekaterim je bolj ali manj vseeno, če se premikajo ali ne, drugi se zaganjajo naprej in si utirajo svojo pot, jaz pa izberem malo mehkejšo različico in pospešujem samo takrat, ko nikogar ne oviram. Ves čas si ponavljam, kar sem si pred startom zapičil in zabil v glavo: ne skrbi za druge, naj vsi zdrvijo zmagi naproti, prve tri kilometre ostani pri utripu pod 150. Ne glede na hitrost!

To mi dobro uspeva, lahkotno tečem s tempom 5:10 in pazim samo na to, da koga ne pohodim. Zanalašč sem se postavil kar daleč za možakarjem, ki je z rumenimi baloni napovedoval tek pod tremi urami in pol, kar se je ujemalo z mojim osebnim načrtom in ciljem. Vidim ga daleč pred seboj in sem poln optimizma, da ga bom ujel in prehitel. Vedoč, da se ne mudi, saj bo tek še dolg … Po treh kilometrih si privoščim postopno poviševanje utripa do 160. Rumeni baloni so ves čas približno enako daleč pred menoj, mene pa veseli, da sem kljub zmernemu in kontroliranemu srčnemu utripu iz kilometra v kilometer hitrejši.

Uživam. Morda tudi zato, ker tečem svoj prvi maraton ravno v Ljubljani, rodnem mestu, ki sem ga po (veselem ) naključju usode pred več kot dvajsetimi leti zapustil. Tolikokrat prekolesarjena Večna pot, Vodnikova, več kot znana okolica, čeprav se je v letih moje odsotnosti deloma precej spremenila.

Odlično mi gre. Nobenih bolečin, nobenega sopihanja, prijeten in enakomeren tek. Dvomi zadnjih dni pred startom se razblinjajo. Pa kaj, če še nikoli nisem pretekel več od 30 km skupaj …, pa še to samo enkrat, 14 dni prej. Končno sem se od julija naprej

marljivo pripravljal na polmaraton ob Donavi (Wachau), pa čeprav se mi je tam po nespametno hitrem začetku (prve 4 km v tempu 4:06 in s tem povezanim utripom 182) celoten načrt podrl in z načrtovanim časom 1:30 ni bilo nič, samo 1:35:52 – z muko in skremženim obrazom. Kretenski »pacemaker«, z balonom 1:30 teče tempo za 1:15 …, budala neumna. In jaz še večja, preveč sem bil prepričan, da bom uspel in tako prezrl za svoje sposobnosti prehiter start …

Neee, danes je moj dan. S pogledom božam Kočno in Grintavec, podoživljam skoke z jadralnim padalom s slednjega, pa s Kamniškega sedla, Kriške gore, Zaplate, Tolstega vrha, Krvavca …

Danes bo šlo, to vem, in to tudi trdno verjamem. Avgusta sem pretekel 310 km, vsega skupaj letos že 1500. Vem sicer, da nisem tekač, vem pa tudi, da sem trma in da ne bom kar tako popustil. Preveč sem motiviran, preveč ljudem sem raztrobil, da bom danes tekel svoj prvi maraton. Ne morem, nočem in ne smem odnehati! Bliža se deseti kilometer. Ker sva z Miho dogovorjena za oskrbovanje šele od 15. kilometra naprej, med tekom pograbim kozarček elektrolitskega napitka in popijem dva požirka. Seveda brez ustavljanja, nobene sekunde ne bom podaril.

Tečem. Tečem. Tečem. Vse je v redu.

Lahko bi bil hitrejši, a se disciplinirano držim načrtovanega tempa oz. utripa.

Miha mi je v neprecenljivo pomoč. Kot že omenjeno, me od 15. kilometra naprej vsakih 5 kilometrov čaka s stekleničko v dveh decilitrih vode raztopljenega „powergela“. Tako ne izgubljam časa na nagnetenih oskrbovalnih mestih in se mi ni treba prerivati z drugimi tekači. Res je zlat, takoj je pristal na mojo previdno prošnjo, čeprav še ni čisto okreval po svoji operaciji.

Končno 15 km! Zdaj smem pospešiti na 165 srčnih utripov na minuto. Yeah, gremo! Na Dunajski prehitim balonarja z napisom 3:30 in veselo drvim naprej.

V tej fazi imam občutek, da bi lahko letel. Takrat se mi je pripetila tudi edina (zavedna) napaka na tem teku. Dan pred maratonom sem spreminjal nastavitve na svojem garminu. Tako sem lahko z enim pogledom kontroliral pretečeni čas, utrip in povprečno hitrost. Na drugi nastavitvi pa sem na zgornje, večje polje nastavil utrip, spodaj pa pretečeno razdaljo in trenutno hitrost. Utrip?

Ja, ampak po pomoti povprečni, ne trenutni L. Vzdušje od Kozolca naprej je enkratno.

Gledalci so ob progi naredili ozek špalir, ploskajo, spodbujajo, vse to daje krila. Pred skupščino zagledam očeta in Jakoba, očetu udarim v roko, nasmejan sem, sproščen, najboljše možne volje.

Pogled na utrip … 175? Ne, kako?? Prej sem se čudil, da lahko skoraj poljubno pospešujem, pa ne gre čez 161 … O, šit – postane mi jasno, da sem nekaj prejšnjih kilometrov „kontroliral“ povprečni, ne trenutni utrip. Ni panike, slow down, do 165.

Takoj na začetku drugega kroga zazeva praznina. Na progi, pa tudi ob progi.

Nekomu ob sebi pripomnim, da bomo zdaj končno vsaj lahko tekli. Po idealni liniji, brez bojevanja za prostor.

Počasi me začenjajo prej tako evforični občutki zapuščati. Do cilja je še daleč, jaz pa ne več ravno spočit. Pred Kemofarmacijo (25 km) je spet zanesljivi Miha z energijskim napitkom. Tekočino sicer težko požiram, a jo želodec dobro prenaša in verjamem, da mi koristi. V travi ob progi sedi eden od kenijskih udeležencev in nekako zbegano zre v prazno, kot da ne bi vedel, kaj naj počne. Pozneje sem prebral, da je bil to mož zmagovalke, ki je do sem

opravljal vlogo zajca, potem pa je hotela nadaljevati sama.

Od tu naprej me je Miha spremljal s kolesom kar po progi. Samo enkrat je bil opomnjen, da mora s ceste na pločnik. Če je v tem kaj logike …?

Ravnina ob železnici je neskončna. Ko prečkamo traso trojke (ne vem, če še vedno vozi tam, včasih je), mi začenjata motivacija in tudi moč precej upadati.

Vse težje postaja, čutim (in na uri tudi vidim), da sem postal počasnejši. Pri 34. kilometru sem že pošteno zgaran.

In kar je še precej huje – levo koleno začenja stavkati, vanj se je naselila ostra bolečina. Utrip je vse nižji in nižji, mišice ne morejo več dosegati hitrosti, ki bi potrebovala hitrejše bitje srca.

Zavijemo na Drenikovo, nekaj sto metrov od stolpnice Na jami, kjer sem preživel svojo mladost. Takrat me prehiti sveže delujoča tekačica s spremljevalcem na kolesu. Skušam ji slediti, a se mi zdi, da dolgo ne bo šlo. Teče elegantno in lahkotno, lepo postavo ima … a v tej fazi tudi to ne pomaga več . Nehote ujamem napotke njenega spremljevalca.

Naj spusti ramena, teče sproščeno … pa res, tudi sam sem čisto zakrčen, napet …

Sprosti se Andrej!

Poslušam njun pogovor in takoj mi postane jasno, da je možakar na kolesu nekdo, ki zadeve obvlada in ki ve, kaj govori. Na hrbtu ima nahrbtnik s triatlona v St. Pöltnu, kjer so nastopili tudi prijatelji Richard, Uschi in Verena.

Richard je tam letos spomladi za progo potreboval pet ur, dekleti pa malo več.

Upal sem, da moj medvedji tek in sopihanje dame pred menoj ne motita.

Ob progi so jo pričakale njene hčerke, skoraj ganljivo je bilo videti, kako so jo spodbujale, ona pa jih je samozavestno poslala kar proti cilju. Ko sva tekla z ramo ob rami, mi je z jezika ušel kompliment priznanja, da dobro teče.

Njen odgovor je bil prijazen. In tako sva zdaj tekla skupaj, kar se mi je zdelo laže kot prej samemu.

Ko sem pohvalil nasvete njenega spremljevalca, mi je zaupala, da ni to nihče manj kot Igor Kogoj. Igor Kogoj?

Never heard. So what … No, ko je (seveda šele na moje vrtajoče vprašanje) skromno omenil svoj čas na »ironmanu« tam nekje okoli 8:45, mi je zaprlo sapo.

Richard, ki ne trenira ravno malo, je v Celovcu načrtoval 11 ur, pa potem povsem dehidriran in izbruhan pristal pri 13 urah … Vse jasno! Na tem kritičnem zadnjem delu se mi ne bi moglo zgoditi nič boljšega, kot skupni

©tevilnih πportnih prireditev po Sloveniji se udeleæujejo tudi zaposleni HSE. Na fotografiji: Simona Koπak in mag. Janez Keræan.

tek s Kajo in Igorjem. Pri sebi sklenem, da se ju bom držal, dokler bo le šlo.

Bolečina v kolenu je na srečo popustila, dajmo Andrej!

Razmišljam o motivacijskih nasvetih, ki sem jih prebiral pred maratonom.

Da so rezerve v telesu veliko večje, kot si človek z razumom lahko predstavlja in da občutek utrujenosti na nek način vara. Pomaga mi tudi Igor, ki napoveduje, da so kilometri pred štiridesetim najtežji in da sta zadnja dva lažja. Njegova spodbuda Kaji, da je močnejša od mene in da diham že na škrge, mi seveda ni všeč, pa čeprav je imel s to pripombo prav. Mu bom že pokazal … – na škrge!!! Vedno sopem kot konj, ne vem, zakaj sem se tako navadil, morda, ker se smilim sam sebi ali ker mislim, da je tako laže. Kar pa ne pomeni, da ne morem več! A vseeno se mi tokrat zdi, da res ne morem več, kar pa se nikakor ne sklada z dejstvom, da s Kajo „žgeva“ s tempom 5 minut/km in prehitevava druge tekače kot za stavo, drugega za drugim. Neki nemški maratonec (P. Greif), ki je nastopil na več kot 60 maratonih, je v svojem programu za trening napisal, da praktično ni boljše motivacije od prehitevanja tekmecev na zadnjih kilometrih. Prav je imel oz. ima!

Ne vem, ali sva jih prehitela 50 ali 100,

vsekakor pa veliko. Res odličen občutek!

Vseeno je napočil trenutek, ko se mi je zazdelo, da Kajinega tempa ne zdržim več. Postalo mi je vseeno, če pridem v cilj pet minut pozneje. Upočasnil sem svoj tek, Kaja je bila že kakšnih pet metrov pred menoj. Miha je protestiral, me spodbujal, jaz pa sem ga skoraj osorno zavrnil. A me je na srečo le še zgrabila tekmovalnost, z nerazložljivo močjo sem pospešil in bil v trenutku spet ob njej. Železniški podvoz … s to slabo lastnostjo, da se spust na najnižji točki prelevi v vzpon. Po več kot štiridesetih pretečenih kilometrih precejšnja ovira, a najinega tempa vseeno prav bistveno nisva zmanjšala. Pri Kozolcu mi začenja vleči obraz v nasmešek. Vem, da sem zmogel! Da me nič več ne more ustaviti. „Kaja, uspela sva,“ sem ji rekel. „Imava ga!“ „Ja, res,“ je dahnila in tako kot jaz žarela od sreče.

Zadnji metri so nepopisno doživetje, ki ga nekdo, ki tega ni poskusil sam, ne more razumeti. Vse se naenkrat odvija z bliskovito hitrostjo, počutil sem se kot v transu, po celem telesu me je oblivala kurja polt. Razganjalo me je od sreče, od ponosa, pa tudi od veselja nad dejstvom, da kmalu ne bo več treba teči . Pred ciljnim ovinkom zagledam ženo Inge (ki je med tem že uspešno opravila s svojim drugim polmaratonom), Jakoba in očeta, ki vzklikajo moje ime in me spodbujajo.

Cilj! 3:31:25!!! Kaja me je čisto spontano objela, drug drugemu sva se zahvaljevala.

Niti eno uro se še nisva poznala, pa se mi je vseeno zdelo, da jo poznam že od nekdaj, tako močno je bilo doživetje teh skupaj pretečenih zadnjih osmih kilometrov.

Ni me sram priznati, da mi je v ciljnem prostoru ušlo nekaj solz. Pred očmi se mi je odvijal film o na pripravah pretečenih kilometrih – na Mljetu, ob Limskem kanalu, v okolici Wiener Neustadta.

Včasih tudi s čelno svetilko, sredi naliva, navsezgodaj zjutraj, pozno ponoči …, kadar sem pač uspel najti čas. Hvaležen sem bil Jasni, ki nam je pred maratonom odstopila stanovanje na Župančičevi, Mihi za oskrbo med tekom, Inge in otrokoma za razumevanje in spodbudo, Kaji in Igorju za pomoč na zadnjem delu proge. Če bom še kdaj tekel na kakšnem maratonu? To me prosim vprašajte vsaj kak dan kasneje! Danes odgovor morda še ne bi bil pritrdilen …

Andrej Wraber, Wiener Neustadt in mag. Janez Keržan Foto: Romana Meglen

13

› energiËni nasvet

Nasveti za prijetne novoletne nakupe Bliæajo se novoletni prazniki, ko se ni mogoËe izogniti prazniËnim nakupom. In Ëeprav je gospodarska kriza marsikomu æe med letom stanjπala denarnico, pri prazniËnih nakupih po navadi ne varËujemo. Da pa vas januarja le ne bi preveË bolela glava, ko boste videli banËne raËune, vam ponujamo nekaj praktiËnih nasvetov, kako razumno zapraviti denar za letoπnja darila.

Naredite spisek obdarovancev Stres, ki ga prinašajo praznični nakupi, si bomo večinoma zmanjšali, če se ne bomo prepustili popolnoma neorganiziranemu beganju od trgovine do trgovine, ampak se ga bomo lotili sistematično in načrtno sestavili spisek božično-novoletnih nakupov. Natančnejši bo spisek, večji bodo prihranki. Zraven vsakega imena na spisku ne napišite stvari, ki jo želite osebi kupiti, ampak vrednost darila. Če se odločite za nakup točno določenega izdelka, vas lahko preseneti cena. Če naredite spisek, kjer je navedeno, da boste nečakinji kupili trenirko, boste lahko precej razočarani, ko boste ugotovili, da stane 60 evrov ali več. Morda pa ste ji želeli pokloniti darilo le v vrednosti 30 evrov, a imate zdaj precej več možnosti, da jih zapravite 60. Veliko bolje je, da na spisku upoštevate denarno vrednost darila.

Prav tako se zavedajte, da najdražja darila ne pomenijo nujno, da bodo obdarjencu prinesla največ veselja. Če vam obdarjenec ni izrecno izrazil želje po tako dragem darilu, lahko v času varčevanj drago darilo povzroči zamero ali obsojanje namesto veselja.

Ko boste na spisku za vsako osebo posebej določili denarno vrednost darila, vrednosti seštejte in če je seštevek večji, kot ste pripravljeni ali sposobni plačati, popravite spisek – izbrišite imena obdarovancev, znižajte denarno vrednost daril ali kombinirajte oboje. Ponovno seštejte denarno vrednost daril, pri čemer ne pozabite, da mora denarna vrednost vsakega darila vsebovati tudi vse stroške, povezane z darilom (stroški zavijanja darila, darilna vrečka, poštni stroški, če boste osebi darilo pošiljali ipd.).

Ne Ëakajte na zadnji trenutek 14

Velika napaka, ki jo stori veliko ljudi, je, da s prazničnimi nakupi

čakajo do zadnjega trenutka. Nič ni bolj stresnega, kot prebijanje čez množice nakupovalcev le dan pred božičem z neverjetno nalogo poiskati idealno darilo za vsakega na seznamu. Naglica vas lahko prisili v nepotrebno zapravljanje in izbiro neprimernih daril. Stroške zgodnjih nakupov si lahko razdelite tudi na daljše časovno obdobje in tako preprečite iskanje zadnjih centov iz denarnice ali celo izposojo denarja za nakupe. Nakupe opravite, ko boste s seštevkom na spisku zadovoljni; če boste kupovali stvari postopoma, bo tudi pritisk na vas manjši, užitki ob nakupih pa bodo večji.

Najbolje je sicer, da se v trgovino odpravite s toliko denarja, kolikor ste ga na spisku predvideli za praznična darila, kartice pa pustite doma. A če za darila nimate gotovine, nakupe pa vseeno želite opraviti, je najboljša rešitev kartica z odloženim plačilom.

Dobra stran je, da vam bodo znesek za opravljene nakupe odtrgali le enkrat na mesec. Če torej nakupe opravite tik po tistem, ko so vam ravno odtrgali za prejšnji mesec, boste lahko kupovali ves mesec brez denarja oziroma dodatnih stroškov, toda ko pride ura resnice, morate imeti denar na računu. Sicer ni priporočljivo, je pa mogoče, da za nakupe dobite tudi izredni limit, za katerega je

po navadi treba plačati nadomestilo, ki je približno deset evrov, nekatere banke pa ga v okviru določenih paketov ne zaračunajo, prav tako tudi ne zavarovanja za limit. Letna obrestna mera za izkoriščeni del limita (dovoljeno prekoračitev) je približno 11 odstotkov. Banke ponujajo tudi posojilno kartico v ponudbi pod različnimi komercialnimi imeni (Mastercard, posojilna kartica Visa …). Njihova značilnost je, da komitent vsak mesec poleg obresti za neodplačani porabljeni del posojila odplača določen odstotek porabe na kartici, tako kot se je dogovoril z banko (s trajnim nalogom, z direktno bremenitvijo in na določen dan v mesecu in podobno).

Uporabite internet Ko sestavljate listo daril ali pa le izbirate ideje, uporabite splet.

Omogoča vam dostop do praktično vseh izdelkov iz naslonjača in primerjanje cen. Če ste človek, ki ga nakupi spravijo v slabo voljo, lahko prek medmrežja opravite praktično vse nakupe, na voljo pa so vam trgovine z vsega sveta. Poskrbite samo, da se boste prepričali o vseh stroških, ki ob tem nastajajo, ter da bosta vaše naročilo in dostava darila pravočasna. V zadnjem letu so se pojavila tudi podjetja, ki zagotavljajo

dostavo iz držav, iz katerih dostave za Slovenijo oziroma Evropo prej ni bilo. Tako lahko danes svojemu dekletu brez težav naročite perilo Victoria’s Secret in fantu iPod po zelo ugodni ceni iz Združenih držav Amerike. Tisti, ki internetni trgovini ne zaupate, imate na voljo tudi številne ponudnike kataloške prodaje.

Cenejša tudi poslovna darila Finančna kriza je zarezala tudi v proračune podjetij, zato ponujamo nekaj nasvetov, kako lahko za primerno ceno izberete izvirno darilo za poslovne partnerje. Za deževne jesenske dni lahko poslovne partnerje razveselite z dežnikom. Podarite lahko velikega ali zložljivega, paziti pa je treba pri kakovosti.

Navadno podjetja za poslovna darila naročijo cenejše dežnike, ki pa se kmalu pokvarijo. Za pomembnega poslovnega partnerja se splača odšteti tudi kakšen evro več. In cene?

Kakovostne male dežnike dobite za 30 evrov, velike pa za 50 evrov.

Prav tako v mrzlih zimskih dneh vedno prav pridejo rokavice. Za 10 do 20 evrov dobite lične rokavice iz pliša, odporne na statiko. Najdete jih v vseh bolje založenih trgovinah z oblačili, kjer imajo navadno tudi pester izbor barv.

Zelo pogosto poslovno darilo je rokovnik ali beležka. Če nameravate kupiti tako darilo tudi letos, potem poskrbite, da se bo razlikovalo od drugih. Priporočamo poosebljen rokovnik z začetnicami obdarjenca.

Ali pa usnjen rokovnik neobičajnih barv ali velikosti. Lahko ga naročite po željah in bo unikaten. Cena od 50 evrov naprej. Poslovne partnerje lahko presenetite tudi z namizno lučjo. Ta naj bo skladna s pisarno partnerja (če je ne poznate, potem luči raje ne podarjajte) in naj bo kakovostna. Najbolj nevtralne so luči iz aluminija. Cena za namizno luč se giblje od 25 evrov naprej. V pisarni vsak potrebuje uro, zato tako darilo vedno pride prav, zlasti so primerne take svetilke, ki so nekoliko nenavadne in vzbujajo pozornost.

Lahko se odločite za tradicionalne oblike ali pa nekoliko tvegate in

Ste vedeli?

• Raziskave kažejo, da naj bi potrošniki vse več božičnih nakupov opravili prek spleta, do leta 2015 pa naj bi bila kar polovica božičnih nakupov opravljena prek spleta. Britanci so na primer veliki ljubitelji spletnega nakupovanja.

Tako je v letu 2008 57 odstotkov vseh britanskih uporabnikov spleta opravilo vsaj en nakup v spletni trgovini. V Sloveniji pa je bil delež internetnih nakupovalcev 18 odstotkov, kar je še precej pod povprečjem EU. • Pri novoletnih nakupih ne pozabite na manjša darila, saj verjetno ne

želite na zabave odhajati praznih rok. Pripravite si zalogo manjših daril, bolj simboličnih ali praktičnih. Ob tem se nam dostikrat zgodi, da manjša prejeta darila podarimo naprej. Bodite pozorni, da vaše dejanje ostane neopaženo, da se ne boste spravili v zadrego. Ko nakupujete ta darila, si vnaprej določite, kaj in za koliko denarja boste kupili, in se tega strogo držite.

izberete nekoliko bolj nenavadne.

Vsekakor ne preizkušajte preveč pri tistih, ki jih ne poznate dobro.

Standardne namizne ure boste našli v vseh večjih tehničnih trgovinah, zanje pa boste odšteli od deset evrov naprej. Nekoliko bolj posebne ure pa poiščite v trgovinah z darilnim programom in bodite pripravljeni seči nekoliko globlje v žep, saj so lahko cene, še zlasti unikatnih ur, tudi do sto evrov in več. Če dovolj dobro poznate poslovne partnerje, potem zagotovo veste, ali se ukvarjajo s športom in s kakšnim.

Eno od izvirnih poslovnih daril je lahko tudi čelada, če je obdarjenec nekdo, ki rad kolesari ali pa smuča in deska na snegu. Našli jih boste v vseh športnih trgovinah, cene pa so odvisne od proizvajalca. Čelada za smučanje ali deskanje na snegu stane od 50 evrov naprej. Za vse tiste, ki tečejo ali planinarijo, pa lahko izberete predvajalnik iPod, ki ga dobite že za 50 evrov. Darilo je primerno predvsem za športne navdušence in vse tiste, ki radi »odklopijo« med poslušanjem glasbe.

P. B.

15

Januar Objave poslovnih rezultatov bodo pokazale, da krizno leto le ni tako prizadelo energetske panoge, kot so kazale črnoglede napovedi. Energičen vstop v novo leto bo prinesel optimizem tudi med zaposlene, ki se bodo polni delovne vneme lotili novih izzivov.

16

April Začela se bodo prva remontna dela, ki se bodo izkazala za koristna. Pri delih bo sodelovalo večje število ljudi in vsi bodo pokazali, da zmorejo prestati tudi najtežje preizkušnje.

Maj Praznik dela je tudi čas, ko napolnite baterije z novo energijo.

Naporni izzivi in projekti, ki Februar bodo pred vami, bodo terjali od Mesec februar bo primeren za snovanje novih projektov. Pravilne vas veliko energije. Energetski odločitve bodo pomembno program predvideva številne vplivale na delo v celem letu, projekte, ki že potekajo, pa tudi zato jih je treba dobro pretehtati take, ki so še v povojih. in preveriti ekonomske učinke.

Nihče ne želi, da bi ga ob koncu Junij leta bolela glava.

Trenutno najpomembnejša gradnja energetskega objekta v Marec Sloveniji, to je gradnja šestega Razjasnil se bo vpliv Nature bloka v Termoelektrarni Šoštanj, 2000 na gradnjo spodnjesavske bo v polnem teku. Nasprotniki verige hidroelektrarn. Kljub gradnje se bodo pomirili, vse negodovanju vseh strani oči pa bodo optimistično bo odločitev sprejemljiva zazrte v leto 2014, v leto prvega za vse. Pospešila se bo tudi obratovanja bloka. gradnja predzadnje v verigi hidroelektrarne Brežice.

Oktober Julij Mesec bo v znamenju dobrih Rudarski mesec bo osrečil novic za gradnjo črpalne zaposlene v Premogovniku hidroelektrarne Kozjak. Prvi Velenje. Zaradi praznika rudarjev bo zaposlene razveselil pogled na pozitivni premiki se bodo zgodili tekoči račun. Skok čez kožo pa bo tudi pri preučevanju, ali naj bodo najboljša prireditev leta 2010, ki hidroelektrarne tudi na reki Muri. jo bodo obiskali najvišji politični November predstavniki.

Po letu obratovanja se bo pokazalo, da je bila naložba v Avgust črpalno hidroelektrarno Avče Počitnice so tu. Sonce, morska pravilna. Čeprav se bodo pojavile voda ali svež gorski zrak vas manjše težave pri obratovanju, bodo napolnili z energijo, jih bodo zaposleni v soških nabrane moči pa boste pokurili v elektrarnah s svojim znanjem preostalem delu leta. Ne pozabite odpravili. na najbližje, ki jih zaradi obilice dela med letom včasih nehote December spregledate.

Mesec slavja in pogledov na preteklo leto, ki se bo izkazalo September za enega najboljših. Zadovoljni Septembrski dnevi bodo v užitek bodo nadrejeni in zaposleni, predvsem tistim, ki bodo uživali sadove remontnega dela. Pohvale gospodarska kriza bo že zdavnaj preteklost. V HSE se bodo bodo prihajale z vseh strani, veselili odličnih poslovnih naprave pa bodo delovale tako rezultatov. odlično, da bo ves nekajmesečni trud poplačan.

17

18

19