Ä?asopis skupine HSE september 2012
66
Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si
TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si
PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si
2
› Uvodnik
3
› Zgodilo se je: Novice iz naših družb
4
› Predstavljamo: Živa voda — O projektu LIFE + AQUAVIVA › Predstavljamo: Novi izzivi kampanje Energija si › Fotoreportaža: Utrinek z olimpijskih iger v Londonu › Fotoreportaža: Dan HSE: Timski duh živi
17
20 21 24
› UVODNIK
Mokre sanje, suhe struge Mineva eno najbolj vročih poletij, kar jih pomnim(o). Z njim se izteka tudi čas kislih kumaric, za katerega je značilno zmerno medijsko zatišje. Izkoristili smo ga za čiščenje podstrešja in nabiranje moči pred novimi podvigi. Prihodnje obdobje jih bo namreč polno. Nekaj časa se bomo gotovo še intenzivno ukvarjali s projektom nadomestnega bloka 6. Sredi poletja je v vodo padel neuspeli poskus nasprotnikov projekta, da bi z zadostnim številom podpisov sprožili referendumski postopek za preprečitev izdaje državnega poroštva. Mokre sanje peščice vztrajnih, da bi iz domnevno altruističnih vzgibov ustavili strateško pomembno državno naložbo, so splavale po sicer suhih strugah slovenskih rek in se ustavile v samem jedru gneva: v Termoelektrarni Šoštanj, ki je letošnje poletje znova presegla načrtovano proizvodnjo, v prvi polovici avgusta kar za 40 odstotkov. Sušno obdobje, ki z nekaj prekinitvami traja že od lanskega poletja, je namreč vodostaje rek močno znižalo, primanjkljaj pa smo morali nadomeščati tako z zanesljivim termoenergetskim objektom kot tudi z nakupi iz tujine. Ne bo odveč poudariti, da kljub zaostrenim razmeram oskrba porabnikov električne energije niti v enem trenutku ni bila motena – bi pa bila, če bi teša ne imeli. In bo, če ne bomo imeli šestice. Na srečo sta prevladala razum in stroka. V zadnje trimesečje letošnjega leta se tako podajamo bolj optimistični kot je sprva kazalo. Preden bomo pod številkami potegnili črto, nas sicer čaka še veliko dela, a nekaj tega bo tudi zelo prijetnega. Posebej smo ponosni na naš projekt Modri Jan, ki ga poznajo v vseh slovenskih šolah in vrtcih, njegova priljubljenost pa iz meseca v mesec dokazljivo narašča: imamo že več kot deset tisoč naročnikov na brezplačno otroško revijo Modri Jan (za katero skoraj 90 odstotkov ekomentorjev v osnovnih šolah pravi, da jo bodo uporabljali kot učni pripomoček!), obiskanost spletne strani je v zgolj enem letu narasla za več kot sto odstotkov, spletno klepetalnico mesečno obišče približno dva tisoč mladih radovednežev, ekoprojekt 2 beleži več kot petsto prijav in še bi lahko naštevali. Mirno torej lahko zapišemo, da gre za enega najbolj uspešnih projektov skupine HSE v ciljni javnosti mladih, ki mu bomo v prihodnjem obdobju namenjali najmanj enako pozornost kot doslej. Ideje so že na papirju – pustite se presenetiti! Skupina HSE je torej mnogo več kot samo TEŠ 6. Le oči je treba odpreti. Pa saj to po koncu (mokrih) sanj vedno storimo…
ENERGIJA je časopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Blok 6; avtor: Aleksander Kavčnik Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: www.hse.si
mag. Petja Rijavec Glavna in odgovorna urednica Energije
3
› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Proizvodnja električne energije družb skupine HSE v juliju in avgustu
Od 5. novembra bo HSE vodil Blaž Košorok Na seji, ki je bila 24. avgusta, je nadzorni svet HSE, d. o. o., za novega generalnega direktorja družbe imenoval Blaža Košoroka, ki je bil imenovan na podlagi razpisa za generalnega direktorja družbe HSE, d. o. o., ki je bil 30. junija objavljen v časnikih Delo in Dnevnik. Do roka, tj. do 30. julija, se je na razpis prijavilo dvanajst kandidatov, od Blaž Košorok; foto: Urban Štebljaj tega sta bili dve prijavi neveljavni. Na osnovi podrobnega pregleda prijav in po preučitvi priloženih programov razvoja družbe za celotno mandatno obdobje se je nadzorni svet HSE, odločil, da na predstavitev povabi dva kandidata, in sicer trenutnega generalnega direktorja HSE mag. Matjaža Janežiča ter Blaža Košoroka. Nadzorniki so kot najprimernejšega kandidata za generalnega direktorja HSE ocenili Blaža Košoroka, ki je bil na to funkcijo tudi imenovan. Delo generalnega direktorja družbe bo nastopil s 5. novembrom za štiriletno mandatno obdobje. »Nadzorni svet HSE je k izbiri in imenovanju generalnega direktorja družbe pristopil sistematično in odgovorno. Od izbranega kandidata pričakujemo učinkovit pristop k izvajanju sedanjih in prihodnjih strateških projektov družbe in skupine HSE,« je po seji povedal dr. Drago Dolinar, predsednik nadzornega sveta HSE.
Julij 2012 MWh
Letošnje leto je zaznamovala suša, ki se vleče že od lanskega septembra, zaradi česar je bilo zelo malo snežnih padavin čez zimo tudi v visokogorju, kar pomeni manjšo akumulacijo snega, ki ob taljenju napaja tri energetsko pomembne reke za skupino HSE – Dravo, Sočo in Savo. Snežnica se na teh treh rekah pričakuje od druge polovice maja pa nekje do konca julija. Te pa je bilo letos, zaradi prej navedenih razlogov, zelo malo. Pa tudi prva polovica leta je bila zelo skopa s padavinami, tako da je bila za julij in avgust pričakovana proizvodnja vsaj 20 odstotkov pod načrtovano. Ker pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, se je tudi tukaj zadeva nekoliko obrnila. Nevihtne padavine v drugi polovici julija in začetku avgusta na področju severnih Alp (Avstrijska Koroška) in v Posočju so prinesle nekoliko večje dotoke na Dravi in Soči. Iz spodnje tabele je razvidno, da so k sorazmerno dobremu rezultatu hidrodružb skupine HSE v letošnjem avgustu največ doprinesle Dravske elektrarne Maribor prav zaradi padavin na avstrijskem zlivnem področju reke Drave. Izpad hidroproizvodnje v prvem polletju letošnjega leta se nadomešča s povečano proizvodnjo termoelektrarn, ki so neodvisne od vremenskih razmer, tako je Termoelektrarna Šoštanj v avgustu presegla načrtovano proizvodnjo za 43 odstotkov. Primanjkljaj (na letni ravni) se je nadomeščal tudi z nakupi električne energije iz tujine. V primeru nadaljevanja suše in padanja proizvodnje v hidroelektrarnah bo treba dodatno kupovati električno energijo v tujini po višji ceni. Še vedno pa to ne pomeni, da bi lahko v kratkem prišlo do težav pri oskrbi potrošnikov.
Julij 2011
% glede na načrt MWh
Avgust 2012
% glede na načrt MWh
% glede na načrt
Avgust 2011 MWh
% glede na načrt
DEM
297.727
105
235.022
88
254.679
110
219.805
98
HESS
11.753
69
13.709
81
5.778
49
9.896
84
SENG HE
33.479
99
25.256
75
11.513
50
28.024
108
SENG ČHE Avče
22.590
71
17.360
54
23.508
73
11.150
35
SENG skupaj
56.069
85
42.616
65
35.021
64
39.174
68
HE SKUPAJ
365.549
100
291.346
83
295.478
99
268.875
91
TEŠ
307.699
98
242.055
91
372.747
143
348.093
115
TET
61.074
120
55.127
100
9.090
21
22.674
113
HSE
734.345
100
588.528
88
677.338
107
639.642
103
Proizvodnja električne energije po družbah skupine HSE za julij in avgust 2011 in 2012 4
Drava pri Brestrnici; foto: Gregor Komauer
Modri Jan v jeseni Prvi jubilej revije Modri Jan Ob začetku novega šolskega leta je izšla že deseta številka brezplačne revije za spoznavanje in ohranjanje narave Modri Jan. V tokratni številki je govora o vesolju, sončni energiji, mednarodni vesoljski postaji NASA in še mnogo čem. Tudi tokrat ne manjkata nagradna pobarvanka in kviz. Vsem, ki bi revijo želeli brezplačno prejemati na dom, predlagajo, da izpolnite naročilnico na spletni strani www. Naslovnica desete številke modri-jan.si, in že čez nekaj dni revije Modri Jan vas bo revija pričakala v poštnem nabiralniku.
– do 25. novembra 2012, 25. januarja ali 25. marca 2013. Vse podrobnosti o ekoprojektu lahko preberete na www.modri-jan. si. Ob koncu bo Modri Jan izbral tri razrede, ki jih bo skupaj s Puhcem, Sončico in Packo Rijo obiskal na šoli ter jim pripravil zanimivo in zabavno ustvarjalno delavnico.
Ustvarjalna zima za vrtce V novembru in decembru bo potekal tudi nagradni natečaj za vrtce, v okviru katerega bodo otroci izdelovali novoletne okraske v obliki junakov Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija, jih poslikali in obesili na novoletno drevo. Prvih sto prijavljenih vrtcev bo prejelo paket za izdelavo novoletnih obeskov. S simboličnimi darili bodo nagrajeni vsi sodelujoči otroci in vzgojitelji, komisija pa bo izbrala tri zmagovalne vrtce, ki jim bo Modri Jan s prijatelji pripravil zabavno ekoanimacijo. Podrobnosti so objavljene na spletni strani www.modri-jan.si.
Ekoprojekt 3 za vse slovenske osnovnošolce V šolskem letu 2011/2012 je družba Holding Slovenske elektrarne na slovenskih osnovnih šolah razpisala drugi nagradni natečaj »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje«. Ker so osnovnošolci in mentorji Ekoprojekt sprejeli še bolje kot tistega v šolskem letu 2010/2011 – odziv je bil zares množičen in nad vsemi pričakovanji –, je nadaljevanje projekta v šolskem letu 2012/2013 logičen korak. Tako se je Modri Jan s prijatelji tudi letos domislil 16 zanimivih in zabavnih ekonalog, ki pa so za spremembo razdeljene po triadah. Kot lani morajo tudi letos mentorji projekt prijaviti do 30. oktobra, poročila pa lahko oddajo v treh različnih rokih
Anketni vprašalnik o internem časopisu Energija Ustvarjalci internega časopisa skupine HSE Energija želijo, da bi bil časopis še boljši, zato vas vljudno prosijo, da izpolnite spletni vprašalnik, ki je objavljen na http:// www.1ka.si/a/18179. Odgovarjanje na vprašalnik vam bo vzelo le tri minute časa, vaši odgovori pa bodo koristili, da bodo prihodnje številke Energije še zanimivejše in prijetnejše za branje. Vnaprej se vam zahvaljujejo za sodelovanje.
5
Zakon o poroštvu 18. julija je Državni zbor RS z 29 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov. Po zakonu bo država ob izpolnjenih pogojih jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB). Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali TEŠ ter v imenu države ministra, pristojna za energetiko in finance, podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbe projekta skladno s pogoji vlade – glede investicijske cene projekta –, sklenitvijo pogodbe s Premogovnikom Velenje za lignit po najvišji ceni 2,25 EUR/GJ, rokom dokončanja projekta, donosnostjo projekta in omejitvijo izpustov CO2. Po sklepu odbora DZ za finance in monetarno politiko mora TEŠ do podpisa poroštvene pogodbe pripraviti recenziran noveliran investicijski program 5 (NIP 5), ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljen recenzent. NIP 5 bodo morali pred podpisom poroštvene pogodbe potrditi nadzorniki TEŠ in HSE, na osnovi NIP 5 pa se bo preverilo izpolnjevanje pogojev iz zakona o poroštvu. 31. julija je bil Zakon o poroštvu objavljen v Uradnem listu, s 1. avgustom pa je stopil v veljavo.
Poročilo z gradbišča Blok 6 V juniju je bil v TEŠ izveden prvi izredni prevoz glavne tehnološke opreme po železnici. Jeklena kotlovska konstrukcija bloka 6 je bila, prav tako v juniju, postavljena do končne višine 116 metrov. V začetku avgusta je bilo na bloku 6 zaključenih že okoli 80 odstotkov gradbeno-obrtniških del. Obseg nabavnih postopkov je znašal 68 odstotkov, montaže pa 10 odstotkov. V tem obdobju je bilo na gradbišču okoli 210 delavcev Alstoma in 200 gradbenih delavcev podjetja RGP s podizvajalci.
Izredni prevoz; foto: Arhiv TEŠ
6
Jeklena kotlovska konstrukcija; foto: Arhiv TEŠ
V avgustu proizvodnja TEŠ višja za 43,4 odstotka V avgustu je potreba po električni energiji iz TE Šoštanj precej presegla načrtovano. Proizvedli so 420 GWh električne energije, v omrežje pa oddali 373 GWh električne energije, kar je 43,4 odstotka ali 112,5 GWh več od načrtovanega. Od tega je bilo iz premoga proizvedenih 346 GWh, iz plina pa 27 GWh električne energije. Tako velika potreba po energiji je posledica dolgotrajnega sušnega obdobja, ki je povzročilo manjšo proizvodnjo v hidroelektrarnah. Težave pa so se pojavljale tudi pri uvozu električne energije, saj so bile čezmejne prenosne kapacitete večkrat omejene ali popolnoma zaprte. V avgustu obratovanje plinskih enot ni bilo načrtovano, proizvedli pa so kar 26 GWh električne energije. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 365.475 ton velenjskega lignita in 7,842 milijonov Sm3 zemeljskega plina. Zaradi sušnega obdobja in visokih temperatur so za potrebe daljinskega ogrevanja in ogrevanja sanitarne vode distributerju oddali samo 9,4 GWh toplotne energije. Za potrebe razžveplanja je bilo porabljenih 19.373 ton apnenčeve moke.
in zamenjava krmiljenja stresalnih in tolkalnih naprav elektrofiltra (EF). Remontna dela je opravljalo 100 delavcev Termoelektrarne Trbovlje in 42 zunanjih izvajalcev. Ob največji intenzivnosti dela je bilo prisotnih 200 delavcev.
Remont bloka 4 v letu 2012 Z rednim letnim remontom bloka 125 MW so pričeli 6. avgusta, pri čemer so prenehali obratovati dan prej. Remontna dela so zaključili 2. septembra. Ocenjena vrednost del je znašala 1,5 milijonov EUR. Dela so potekala na kotlu, turbini, transportu, napravi za razžveplanje dimnih plinov (NRDP) in elektro napravah. Na kotlu je bila izvedena zamenjava posameznih odsekov uparjalnih cevi, dela šamotne obzidave v II. vleku (150 m2), obnova premogovnih mlinov, gorilnikov in kanalov, pregled ventilatorjev, sklopke, zamenjava olja, itd., pregled in kontrola delovanja vseh varnostnih ventilov in zamenjava opreme v elektrofiltru. Na turbini so pregledali in obnovili vseh šest ležajev, pregledali in nastavili hitrozaporne in regulacijske ventile in opravili pregled in servis vseh črpalk (napajalna, vakuumska, hladilna, mazalna, itd.). Na transportu so zamenjali posamezne odseke izrabljene gume transportnih trakov in izrabljenih strojnih elementov (valjčki, presipi, strgala itd.), remont dodelilnikov in odžlindrnika. Na NRDP so zamenjali izrabljene pločevine v GAVO, pregledali pralnik, opravili servis obtočnih črpalk, pregledali in zakrpali kanale dimnih plinov in zamenjali kompenzatorje. Sočasno se je izvedel tudi pregled vseh elektro motorjev, pregled razdelilcev, pregled in kontrola nastavitev merilnih krogov, kontrola nastavitev in servis merilne opreme za emisijske meritve, meritve energetskih transformatorjev in generatorjev
V Letnem poslovnem načrtu za leto 2012, ki so ga pripravili že ob koncu lanskega leta, so remont načrtovali od 6. avgusta do 3. septembra, pri čemer so naredili okvirni plan remontnih del in ovrednotenje stroškov. Plan remontnih del so morali kasneje podrobneje dopolniti, saj so se v letošnjem letu pojavljale težave, ki so povzročile izpad obratovanja bloka. Na remont so se pripravljali že od začetka letošnjega leta. Pripravili so tehnično in povpraševalno dokumentacijo za pridobivanje ponudb za izvedbo posameznih del in izbrali najprimernejše izvajalce. Na podlagi obsega del na kotlu, so določili minimalen čas remonta bloka. Kotel so razdelili na tri delovišča. V uparjalniku so zamenjali odseke uparjalnih cevi okoli izpihovalcev žlindre in obnovili obzidavo premogovnih gorilnikov, v drugem vleku kotla so zamenjali del cevi grelnika vode in porušili ter na novo obzidali 150 m2 stene iz ognjeodporne opeke, na nulti etaži kotla pa so obnavljali premogovne mline, separatorje premoga, odžlindrnik in premogovne kanale. Na transportnih sistemih smo opravili preglede in zamenjave opreme, ki zahtevajo daljše zaustavitve naprav. To so predvsem obnove lijakov pri transportu premoga in žlindre, pregledi verig verižnih transporterjev dodelilnikov premoga, odžlindrnika in silosa žlindre. Na turboagregatu in pripadajočih napravah so pregledali obrabljive dele. Pregledali so vse ležaje, hitro-zaporne, regulacijske in varnostne ventile, črpalke in hidravlične ter mazalne sisteme ter zamenjali obrabljene dele.
Remont NT dela turbine; foto Arhiv TET
7
VT in ST del turbine; foto: Arhiv TET
Na energetskih transformatorjih, generatorju in visokonapetostnih stikalnih napravah so z meritvami ugotavljali stanje in preostalo življenjsko dobo. Na ostalih električnih napravah pa so opravili preglede opreme, ki je običajno pod napetostjo med obratovanjem elektrarne, med zaustavitvijo pa se oprema lahko postavi v breznapetostno stanje. Potekala so tudi večja vzdrževalna dela na elektrofiltru z namenom izboljšanja izločanja pepela iz dimnih plinov in s tem emisije prašnih delcev na odvodniku. Na NRDP so poleg splošnega pregleda vseh naprav podrobno pregledali tudi rotacijski toplotni prenosnik dimnih plinov. Osredotočili so se na poškodbe, ki so nastale zaradi obrabe in agresivnega medija. Pri pripravi na remont bloka, so pozornost namenili predvsem organizaciji dela, izbiri ustreznih izvajalcev, varnosti pri delu in sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri tovrstnih delih.
Sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za plinsko-parno elektrarno v TET Vlada Republike Slovenije je 19. julija na seji izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje, ki bo začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Postopek izdelave državnega prostorskega načrta se je začel 15. julija 2009 s sklepom vlade RS. Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja. Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Termoelektrarna Trbovlje 8
Naprava za razžvepljevanje dimnih plinov; foto: Arhiv TET
d.o.o.. Na podlagi potrjenega državnega prostorskega načrta je možno na lokaciji stare PE1 umestiti objekt plinsko ali plinsko parne elektrarne. Glede na dejstvo, da bo v Sloveniji potrebno sočasno s pričetkom obratovanja novega termoenergetskega bloka zagotoviti dodatnih 202 MW razpoložljivih kapacitet za namene terciarne regulacije moči in napetosti je priložnost, da se v TET zgradi vsaj del teh kapacitet v varianti plinskih elektrarn na ELKO. Tu se ne gre zanašati na stare plinske elektrarne, saj jih bo potrebno po letu 2016 povsem ugasniti zaradi neizpolnjevanja okoljskih zahtev. Že sedaj imajo dovoljeno omejeno obratovanje vsaka po 300 ur v koledarskem letu.
Sprejet DPN za HE Brežice V prvem polletju leta 2012 je bil izdelan končen predlog državnega prostorskega načrta (DPN) in okoljskega poročila z upoštevanjem pripomb iz javnih razgrnitev in obravnav. Dokumenta sta usklajena in posredovana v pridobitev pozitivnih mnenj vsem relevantnim nosilcem urejanja prostora (NUP) pred sprejemom na Vladi RS. Ustrezna mnenja NUP so pridobljena, Vlada RS je uredbo o DPN za HE Brežice sprejela 27. junija.
Prav gotovo je to tudi razlog za zadovoljstvo podjetja HSE Invest, d. o. o., ki za investitorja HESS, d. o. o, izvaja vse storitve inženiringa. Storitve obsegajo široko paleto del, kot sta izvajanje dejavnosti, vezanih na pripravo DPN, ter izvajanje dejavnosti pri izdelavi projektne, tehnične in investicijske dokumentacije.
Bodoča HE Brežice; foto: Arhiv HSE Invest
9
Ob dnevu rudarjev v Velenju že 52. Skok čez kožo Velenje se je konec junija znova odelo v rudarske barve, saj je na mestnem stadionu potekal že 52. Skok čez kožo. Po starem običaju so v rudarski stan sprejeli 66 novincev. Častni skok je opravil Oto Gradišnik, dolgoletni član rudarske reševalne čete in ustanovitelj Rudarskega okteta Velenje. Zbrane je uvodoma pozdravil dr. Milan Medved, predsednik Uprave Premogovnika Velenje, rudarje pa sta nagovorila tudi župan MO Velenje Bojan Kontič in župan Občine Šoštanj Darko Menih. V čast praznovanja dneva rudarjev so slovesno obeležili tradicionalni skok čez kožo. Mesto so zavzeli rudarski uniformiranci, zaplapolale so rudarske zastave in že navsezgodaj zadoneli zvoki budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. S Skokom čez kožo daje Premogovnik Velenje poseben pomen rudarskemu poklicu – poklicu, ki je Šaleško dolino še posebej zaznamoval. S 66 letošnjimi so tako do danes na slovesni prireditvi v rudarski stan sprejeli že 3.480 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. V Velenje je običaj prišel po 2. svetovni vojni in se ustalil od leta 1961, ko je šolanje zaključila prva generacija učencev v tedanji Industrijski rudarski šoli. Na Skoku čez kožo so letos že peto leto zapored razglasili naj sodelavce oziroma sodelavke in naj skupine v Skupini Premogovnik Velenje. Za naj sodelavce so bili izbrani Nahid Melić in Vili Grm iz Premogovnika Velenje, Tomaž Parfant iz HTZ Velenje, Mladen Jurković iz Gosta, Vida Žirovnik iz PV Investa in Janja Koželj iz PV Center starejših Zimzelen. Za naj skupino Premogovnika Velenje in HTZ Velenje je bila izbrana Reševalna služba, za naj skupini Premogovnika Velenje sta bili izbrani Projektna skupina Mariovo in Pripravsko moštvo številka 13, iz povezanih družb pa
Poln stadion ob rudarskem prazniku; foto: Arhiv PV
10
Častni skok je opravil Oto Gradišnik; foto: Arhiv PV
naslednje: iz HTZ Velenje Moštvo za izgradnjo lakirnice HTZ, iz RGP Betonarna in vozniki avtomešalcev, iz Gosta Kolektiv hotela Barbara, iz PV Investa Skupina za geodetski nadzor gradnje in geodetska dela pri TEŠ ter iz PV Center starejših Zimzelen Čistilke. Organizatorji Skoka čez kožo so tudi letos pripravili svečano, atraktivno in zabavno prireditev, ki se je začela na Titovem trgu v središču Velenja, od koder je parada uniformiranih rudarjev pod vodstvom mag. Matjaža Koželja krenila proti mestnemu stadionu. Skok čez kožo vsako leto potrjuje, da rudarstvo v mestu še živi, da so rudarske vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost, pripravljenost pomagati in požrtvovalnost, še prisotne med prebivalci Šaleške doline. Predvsem pa da ljudje cenijo rudarski poklic, ki je tesno povezan tudi z razvojem infrastrukture mesta. Velenje je in bo rudarsko mesto tudi v prihodnje.
vseh elektrarn iz 1. in 2. faze prenove DEM (6 elektrarn). Do takrat je bila značilnost sistemov CV izrazita zaprtost pred drugimi informacijskimi okolji.
Prenovljen center vodenja DEM in HSE V prostorih Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so 13. junija s kratko slovesnostjo predali v obratovanje prenovljen skupni center vodenja (CV) DEM in HSE. Nadgrajen CV je opremljen z novimi računalniki, delovnimi postajami in diskovnim poljem podjetja HP ter z najnovejšo sistemsko programsko opremo Network Manager v.5.3 podjetja ABB. Od starega CV je ostala zgolj namenska aplikativna oprema, ki so jo izvajalci Iskra Sistemov z roko v roki z delavci DEM in HSE uspešno in brez večjih motenj v obratovanju usposobili za delovanje. Prenova je bila izvedena v zastavljenem roku – v dveh letih in v okviru načrtovanih stroškov.
Zgodovina centrov vodenja Centri vodenja imajo (zlasti v DEM) dolgo zgodovino. Prvi zametek centra vodenja DEM je bil sistem CDC – PDP iz leta 1978, ki ga je leta 1986 nasledil Siemensov procesni računalnik PR330. Imel je zgolj – za današnji čas nepredstavljivih – 64 kBytov feritnega pomnilnika in 2 MByta diskovnega spomina. Z njim so daljinsko krmilili vse razdelilne transformatorske postaje v SV Sloveniji (napetostnega nivoja 400 kV, 220 kV in 110 kV) in HE Formin. Leta 1995 je bila oprema v CV DEM zamenjana s procesnim računalnikom Siemens Spectrum, ki je bil sodobno zasnovan računalniški sistem s porazdeljeno opremo in s porazdeljenimi funkcijami. Temeljil je na delovnih postajah Sun in na operacijskem sistemu Unix. Z njim je DEM do leta 2004 prešel na daljinsko vodenje brez posadke
Po letu 2000 je prišlo do velikih sprememb v energetiki. Začelo se je intenzivno trženje električne energije, načrtovanje proizvodnje se je močno spremenilo, s tem so se povečale tudi potrebe po novih aplikacijah v CV. Naenkrat so nastale velike potrebe po povezljivosti z drugimi sistemi EES Slovenije in izven. Ko je nastalo podjetje HSE (in se je izločil ELES), je obstoječi sistem vodenja CV postal premajhen za vse nove nujno potrebne naloge. V letu 2006 je bil sistem Siemens Spectrum zamenjan z novim in popolnoma drugim sistemom – z Network Managerjem v.2.7 podjetja ABB. Deloval je na strežnikih in delovnih postajah proizvajalca HP ter na operacijskih sistemih Windows XP in Linux, podatki pa so se shranjevali na diskovno polje HP. CV je bil skupen za podjetji DEM in HSE, vanj pa so se postopoma vključile tudi druge članice skupine HSE – TEŠ, SENG in TET, v začetku tudi Savske elektrarne Ljubljana (SEL). V novi center sta se začeli vključevati tudi novo zgrajeni hidroelektrarni na spodnji Savi, Boštanj in Blanca. Ko je bil projekt končan, se je z nastankom novega podjetja GEN v njihov CV vključil tudi SEL, hkrati pa se je izločil iz CV DEM in HSE. Tudi novi CV GEN uporablja opremo istega proizvajalca, ABB, tudi ta CV je bil v letu 2012 nadgrajen.
Nadgradnja centra vodenja z opremo ABB V šestih letih delovanja je bil sistem CV (do leta 2011) dopolnjen s številnimi novimi aplikacijami, zlasti zaradi potreb HSE, izvedenih je bilo tudi več manjših, a nujnih posodobitev fizične in uporabniške programske opreme. Hujše težave so nastopile zaradi hitrega zastarevanja strojne opreme, za katero proizvajalci niso več zagotavljali tehnične podpore. Ker so DEM v letu 2011 v novem Visoko varnem
Slovesnost ob odprtju nadgrajenega centra vodenja HSE in DEM; foto: Arhiv DEM
11
prostoru vzpostavile še zelo zmogljivo diskovno polje, sta se pojavili nujnost in smiselnost prenosa stare fizične opreme CV v ta varen prostor, kar bi bilo zaradi stare opreme CV izrazito rizično. Odločitev je bila na dlani; odločili so se za nadgradnjo sistema z novim Network Managerjem v.5.3, kot je predlagal tudi dobavitelj ABB. V prvem letu nadgradnje, v 2010, so bile opredeljene osnovne zahteve za sistem, določila so se mesta namestitve opreme (v varni sobi DEM v HE Mariborski otok), opredelilo število uporabnikov sistema iz DEM in HSE ter njihovo fizično umestitev – uporabniki DEM ostanejo v obstoječem CV, uporabniki HSE pa se preselijo v novo poslovno stavbo (CV3). V letu 2011 sta DEM in HSE kupila nove strežnike in delovne postaje, z izvajalcem Iskra Sistemi pa izvedla posodobitev sistemske in aplikativne programske opreme na novi platformi.
Značilnosti nadgrajenega centra vodenja Nadgradnja CV na videz ni prinesla veliko novega, osnovne naloge so še vedno enake kot prej – za DEM in HESS je poleg proizvodnje ključna varnost elektrarn pred zalitjem Drave in Save, za HSE pa nadzor in vodenje proizvodnje posameznih članic in celotne skupine HSE. Kljub temu nov prenovljen CV omogoča izboljšanje delovanja funkcij načrtovanja in analiz ter preprosto in varno vključevanje novih objektov in naprav v sistem daljinskega vodenja skupine HSE. Nov sistem temelji na podvojenih SCADA strežnikih, komunikacijskih strežnikih in na podatkovnem skladišču z bazo podatkov Oracle. V veliki meri so uporabljeni standardna programska oprema SCADA (vmesnik človek – sistem) in standardni komunikacijski protokoli. Kljub temu je celoten sistem CV od nivoja agregatov pa vse do CV izredno prepleten in kompleksen, kar se kaže zlasti pri avtomatski regulaciji proizvodnje (funkcije AGC). S CV so namreč povezane hidroelektrarne na Dravi in spodnji Savi
Povezave CV z objekti skupine HSE in izven HSE
12
ter termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje. Zaradi samodejne izmenjave podatkov so vzpostavljene računalniške povezave s centri vodenja SENG, ELES, GEN, HEP Varaždin in HE Labot v Avstriji. Posodobitev oziroma nadgradnja CV je zelo povečala varnost sistema CV zlasti pred vdori neželenih oziroma nepooblaščenih uporabnikov in pred računalniškimi virusi in hrošči. Varnost sistema zagotavlja tudi kriptiran promet med strežniki, ki ga dopolnjujejo zahtevnejša gesla in varno dodeljevanje pravic uporabnikom. Poleg tega zagotavljajo fizično varnost CV tudi požarnimi zidovi med CV in drugimi sistemi računalniškega omrežja HSE, DEM in EES. S tem je bil narejen tudi velik korak glede izpolnjevanja standarda ISO 27001. Z novo različico programske opreme so prišla tudi nova orodja in nove možnosti prikaza informacij za uporabnike in obdelave podatkov, za kar bo treba vzdrževalce in uporabnike še dodatno usposobiti. Seveda so novosti prinesle tudi nemalo težav, npr. preobsežne alarmne liste in obratovalne dnevnike ter nepopolnosti grafov in tabelaričnih prikazov. To pa so izzivi in nove naloge za vzdrževalca in izvajalca sistema CV, Iskra Sisteme, kot tudi za vzdrževalce DEM in HSE, da jih čim prej odpravijo v zadovoljstvo vseh uporabnikov.
Prihodnost centrov vodenja Proizvajalec približno vsaki dve leti zamenja različico sistemske programske opreme, jamči pa še za predhodno različico. To pomeni, da je treba sistemsko programsko opremo nadgraditi vsakih štiri do pet let. Strošek zamenjave znaša približno 20 odstotkov vrednosti novega CV. Prav tako vpliva na potrebe po zamenjavi ali nadgradnji CV tehnološki razvoj fizične in sistemske opreme (npr. novi računalniški HW ali operacijski sistem), komunikacij in drugih storitev (npr. internet, WEB), ki jih uporabniki sprejmejo in jih zahtevajo, da se uvedejo v sistem. Seveda
Podvojena (redundantna) struktura nadgrajenega CV
pa so najpomembnejši sami uporabniki sistema, ki zaradi novih zahtev ali od institucij (EU, ELES, HSE) ali zaradi varnosti oziroma zaradi spremembe obsega sistema ali zaradi novih potreb delovanja postavijo zahteve, ki privedejo do nadgradnje ali celo do zamenjave celotnega sistema.
DEM in PRI nastop na letošnjem sejmu AGRA izkoristila za srečanje s predstavniki lokalne skupnosti Tudi letos so se predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota
(PRI) obiskovalcem sejma AGRA predstavili s promocijsko predstavitvijo in nagradno igro, ki poteka pod sloganom »Energiziraj se!« (»Si že našel svoj vir energije?«). Z njo so želeli spomniti, kako pomembni sta vloga in odgovornost slehernega posameznika v procesu pridobivanja električne energije kot tudi njene varčne uporabe. Nastop na sejmu so med drugim izkoristili tudi za to, da skupaj s člani Strateškega sveta PRI, prisotnimi pomurskimi poslanci ter župani občin ob reki Muri spregovorijo o aktualnostih v okviru pobude za pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje Mota, ki ga koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Udeleženci strateškega sveta PRI; foto: Arhiv DEM
13
Posebej aktivni so v tem procesu predstavniki Občin Radenci, Murska Sobota, Tišina in Križevci, kar je logično, saj omenjene občine pobuda obravnava kot vplivno območje potencialnega projekta izgradnje HE Hrastje Mota. Strokovne službe teh občin so lastne smernice na ministrstvo že poslale in delovne skupine se že srečujejo. Udeleženci so se strinjali, da bodo srečanja vedno bolj intenzivna in kompleksna, saj se bodo preko začetnih splošnih izhodišč v sklepni fazi obravnave skrčile na posamezne teme, ki bodo od vseh strani zahtevale konkretne rešitve. »Čeprav postopke koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, želimo v Dravskih elektrarnah Maribor lokalnim skupnostim z našim neprekinjenim sodelovanjem z njimi dokazati, da smo resen in odgovoren investitor. V vseh fazah procesa, tudi zdaj, ko se projekt izgradnje še proučuje, želimo biti aktiven partner v dialogu z vsemi deležniki ob Muri,« je ob tej priložnosti povedal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor. Udeleženci so se strinjali o nujnosti tovrstnih srečanj, saj se tako s projektom seznanjajo tudi občine, ki niso neposredno v vplivnem območju. Le tako bo po njihovem mnenju mogoče ocenjevati trajnostni vidik projekta za celotno Pomurje. Prisotnost poslancev pa je pomembna predvsem zato, da je z mnenji lokalnega okolja seznanjena tudi država. »Vesel sem, da so srečanja pogosta. Izmenjava mnenj se stopnjuje in ne zastaja. Na ta način lahko dosledno izpolnjujemo svoje poslanstvo, ki se kaže skozi odprto sodelovanje med investitorjem in lokalnimi skupnostmi Pomurja. Res intenziven dialog, ki poteka v zadnjem času, kaže na to, da smo v svojem poslanstvu dosledni in uspešni,« je delo PRI ocenil njegov direktor dr. Darko Anželj.
Prvo vrtenje prenovljenega agregata 1 v HE Zlatoličje Po dobrem letu dni naporne prenove se je v ponedeljek, 27. avgusta, v hidroelektrarni Zlatoličje zavrtel še drugi od skupaj dveh agregatov največje slovenske hidroelektrarne. S tem dejanjem se prenova HE Zlatoličje, ki proizvede kar četrtino vse električne energije Dravskih elektrarn Maribor, preveša v zaključno fazo preizkušanja. Prenova največje slovenske hidroelektrarne je bila načrtovana v tretji fazi obnove dravskih elektrarn. Prva faza je bila zaključena leta 2001, ko so bile prenovljene hidroelektrarne Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, druga leta 2006, ko
Zbrane goste je nagovoril direktor DEM, mag. Viljem Pozeb. Foto: Arhiv DEM
14
sta bili prenovljeni hidroelektrarni Vuhred in Ožbalt. Zdaj sledi tretja faza, njen zaključek bo v letu 2012. Začetek prenove HE Zlatoličje sega v leto 2007, ko se je začel prenavljati agregat 2, zaključuje pa se s spuščanjem agregata 1 v pogon. Sama naložbena vrednost prenove HE Zlatoličje je bila ocenjena na dobrih 62 milijonov evrov in kljub neugodnim gospodarskim razmeram ostaja znotraj načrtovanih finančnih okvirjev, kar je predvsem posledica dejstva, da je družba DEM prenovo financirala z lastnimi sredstvi in v duhu dobrega gospodarja. Prenovo drugega agregata, torej agregata 1, bi v nekaj alinejah lahko zapisali tako: • zaustavitev agregata julija 2011, • demontaža starega agregata, • gradbena dela in priprave za montažo, • montaža strojne in elektroopreme, • preizkušanje in spuščanje v pogon v avgustu 2012. V dobrem letu dni je bila izvedena celotna zamenjava agregata 2, ki bo omogočila njegovo zanesljivo in varno obratovanje v celotnem življenjskem obdobju. S tem je zaključena še ena faza prenov dravskih elektrarn, ki je prinesla poleg pomladitve opreme, izboljšanja tehnologije upravljanja, povečanja varnosti opreme in objekta tudi: • povečanje konične moči elektrarne in s tem povezane proizvodnje, • izenačitev pretoka elektrarne s pretokom zgornjedravskih elektrarn in • izboljšanje sekundarne regulacije. Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je ob prvem vrtenju agregata 1 HE Zlatoličje izpostavil: »Prepričan sem, da smo zaposleni v DEM tudi s prenovo največje slovenske hidroelektrarne pomembno prispevali k zelo uspešnemu poslovanju družbe DEM, krovne družbe in skupine HSE, saj ves čas zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo električno energijo po konkurenčnih cenah, kar je odraz izjemne strokovne usposobljenosti vseh naših zaposlenih, njihovih kompetenc in njihovega odgovornega ter nesebičnega dela.« Vodja projekta Aleš Kirbiš se je med drugim zahvalil tudi vsem sodelujočim za dobro sodelovanje in ves vložen trud – ekipi montažerja Esotecha, projektantu IBE, strokovnemu nadzoru dobaviteljev opreme Litostroja in Končarja kot tudi ostalim dobaviteljem: Iskra Sistemi, Kolektor ETRA, Telem, TSN, Siemens in seveda inženirju HSE Invest, ki je s svojo nepristranskostjo in strokovnostjo pripomogel, da so vsi postopki tekli v skladu s pogodbami in da so bili vsi dogovori uresničeni.
Najsodobnejša tehnologija gradnje 9910 metrov dovodnih predorov
10 let Modre energije iz hidroelektrarn Doblar 2 in Plave 2 Na porečju Soče se izrablja tretjino tehnično izrabljivega potenciala. Pred desetletjem sta se verigi hidroelektrarn na Soči pridružili HE Doblar 2 in Plave 2, s katerima so poenotili inštalirani pretok na celotni verigi, s tem pa ob minimalnih posegih v naravo povečali moč.
Najboljša rešitev: doinštalacija Elektrarni Doblar in Plave obratujeta že od leta 1939 oziroma 1940. Iztrošenost in zastarelost opreme na obstoječih elektrarnah sta zahtevali temeljito posodobitev elektrarn, zato se je iskala optimalna rešitev za obnovo. Razne študije so pokazale, da je obnova obstoječih elektrarn najboljša z doinštalacijo le-teh. Povečanje inštalacije je tako predvidevalo izgradnjo vzporednih derivacijskih elektrarn in s tem možnost proizvodnje vršne energije, ki jo omogoča Soča s svojim hudourniškim značajem. Hidroelektrarni Plave 2 in Doblar 2 sta tako nastali na osnovi izsledkov o učinkovitejšem izkoriščanju razpoložljive vodne energije, ki so narekovali poenotenje z inštaliranim pretokom v celotni verigi elektrarn na Soči. S tem sta obstoječi elektrarni z inštaliranim pretokom 75 m3/s in novim 105 m3/s dosegli skupaj 180 m3/s, kar je usklajeno s hidroelektrarno Solkan kot zadnjo v verigi elektrarn na spodnjem delu Soče.
Umeščanje novih objektov v prostor Projekta za izgradnjo hidroelektrarn Doblar 2 in Plave 2 sta bila zastavljena tako, da sta novi elektrarni v kar največji meri izkoristili že obstoječe objekte in naprave, kot so obstoječa pregradna objekta z akumulacijskima bazenoma, obstoječe stikališče z razširitvijo in daljnovod z obnovo ter ostalo infrastrukturo. Novi objekti doinštalacije Doblar 2 in Plave 2 so bili zgrajeni večinoma kot podzemni objekti, razen strojnice HE Plave 2 s pripadajočimi objekti. Tako je bil dosežen minimalen vpliv na okolje.
Pogled na strojnico HE Plave 2 skozi poskusni montažni segment obloge, ki je uporabljena v predorih. Foto: Arhiv SENG
Gradnja objektov se je začela leta 1996 s slovesno položitvijo temeljnega kamna na območju strojnice hidroelektrarne Plave in se lahko šteje med večje naložbe v elektrogospodarstvu v Sloveniji. Izgradnja je potekala istočasno na obeh lokacijah bodočih elektrarn. Predvsem velik izziv, tako za investitorja kot za izvajalce, je predstavljala gradnja dveh predorov v skupni dolžini 9,910 kilometra. Pri gradnji je bila namreč prvič v Sloveniji uporabljena tehnologija izgradnje dovodnih predorov s t. i. Tunnel Boring Machine (TBM), ki je omogočala sočasno napredovanje podzemnega izkopa in montažo betonskih segmentov obloge predorov. Pri izkopu predora premera 6,98 metra je bil s tehnologijo TBM uporabljen tip vrtalnega stroja z dvojnim ščitom, ki je zagotavljal izjemno hitro, predvsem pa varno napredovanje del – v povprečju štiri metre na uro oziroma 32 metrov na dan. Uporabljena vrhunska tehnologija je zagotovila najkrajši možni čas izvedbe in tako zmanjšala obremenitev okolja. Glede na 6,9-metrski premer izkopa gre v svetovnem merilu za enega izmed večjih izkopov s TBM-tehnologijo. Izbira tipa stroja TBM je bila prilagojena geološkim razmeram, ugotovljenim z natančnimi predhodnimi geološkimi raziskavami. Izkopani material se je deponiral v bližnji kamnolom cementarne Anhovo in je bil kot kakovostna surovina uporabljen za proizvodnjo cementa. Hidroelektrarni, ki sta začeli obratovati leta 2002, je v začetku 2003 slovesno odprl takratni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Obe imata inštalirani pretok 105 m3/s, Kaplanovo vertikalno turbino, trifazni sinhroni generator in odvod v 110 kV omrežje. Razlikujeta se v dolžini dovodnega predora in moči: hidroelektrarna Doblar 2 ima dovodni predor dolžine 3963 metrov in inštalirno moč 40 MW, medtem ko ima hidroelektrarna Plave 2 dovodni predor dolžine 5947 metrov in inštalirano moč 20 MW. Povprečna skupna letna proizvodnja obeh elektrarn je v letih 2003–2011 znašala 191.745 MWh. Od začetka gradnje elektrarn Doblar 2 in Plave 2 se za elektrarni Doblar in Plave, zgrajeni pred drugo svetovno vojno, uporabljata imeni Doblar 1 in Plave 1.
Izjemni dosežki pri napredovanju izkopa predorov za HE Doblar 2 in Plave 2: • najboljši dan – 51 metrov, • najboljši teden – 291 metrov, • najboljši mesec – 1083 metrov.
Leta 1996 je po kompoziciji potekala gradnja 5947 metrov dolgega rova za dovodni predor HE Plave 2. Foto: Arhiv SENG
15
HE Krško Izgradnja hidroelektrarne Krško se počasi približuje koncu. Skladno s terminskim planom je družba HESS, d. o. o., 29. maja letos začela s prvim delnim polnjenjem akumulacijskega bazena HE Krško, kar je omogočilo izvedbo prvih testiranj opreme. V sklopu testiranj se je 12. junija uspešno opravilo prvo vrtenje z vodnim natokom na agregatu 3. Ves postopek je tekel skladno s planom in po pričakovanjih. Kot posledica predhodnih preizkusov je bila 3. julija ob 11.15 uspešno izvedena prva vključitev HE Krško v elektroenergetsko omrežje Slovenije. S tem so bile proizvedene prve kV ure iz po vrsti četrte hidroelektrarne na spodnji Savi. Čeprav akumulacijski bazen še ne omogoča polnitve do zgornje kote akumulacijskega bazena, so bili in bodo tudi v prihodnje izvedeni obremenitveni testi agregata v obsegu, ki ga omogočajo znižana gladina in trenutni pretoki reke Save. Preizkusi opreme so začasno ustavljeni zaradi neugodne hidrologije.
Sprejet Državni prostorski načrt za območje HE Brežice Vlada RS je na seji dne 29. junija obravnavala in potrdila Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Brežice. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 50/12, in določa območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznost investitorjev in izvajalcev ter dopustna odstopanja.
Jezovna zgradba HE Krško; foto: Arhiv HESS
16
Državni prostorski načrt za HE Brežice sega v območji Občin Krško ter Brežice in se razteza na 2300 hektarjih površin. V državni prostorski načrt so poleg izgradnje same HE Brežice oziroma njene jezovne zgradbe, akumulacijskega bazena in visokovodno-energetskih nasipov vključeni tudi ureditev prehoda za vodne organizme, obsežnih nadomestnih habitatov, ureditev zavarovanja brežin, izlivnih odsekov vodotokov, reguliranje globine podzemne vode, odvodnjavanje zalednih površinskih voda, ureditev zadrževalnikov proda na pritokih, vodne ureditve na ostalih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda itd. Ureditve bodo pozitivno pripomogle k ustrezni poplavni zaščiti Posavja, saj ureditve vodne infrastrukture med drugim vključujejo tudi izgradnjo visokovodnih nasipov, ki bodo omogočali regulacijo oziroma aktiviranje zadrževalne sposobnosti brežiško-krškega polja pri nastopu visokih voda rek Save in Krke. Uredba vključuje tudi čistilno napravo Brežice – zahod, rekreacijsko območje v Vrbini pri Brežicah, umestitev športno-rekreacijskega območja v Krškem, ureditev cestne povezave od gradu Brežice do Šentlenarta – vključno z ureditvijo parkirišč, ureditev državne kolesarske povezave in lokalnih kolesarskih povezav na območju HE Brežice, obvoznice industrijske cone Žadovinek in občinske ceste za navezavo industrijske cone Žadovinek na krožno križišče na desnem bregu Save. Med drugim Uredba predvideva tudi ureditev poslovnih prostorov koncesionarja ter center za obiskovalce hidroelektrarne. Projekt bo prinesel številne pozitivne učinke tudi na področjih kmetijstva in turizma. Začetek gradnje HE Brežice je predviden v začetku naslednjega leta, predvidoma v aprilu 2013. V vmesnem času je, skladno s trenutno veljavno zakonodajo, treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, dokončati presojo vplivov na okolje, odkupiti oziroma pridobiti potrebna zemljišča na vplivnem območju gradnje ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Z energetskega vidika je HE Brežice četrta hidroelektrarna v verigi elektrarn na spodnji Savi. Ob dokončanju zadnje, pete HE – to je HE Mokrice, se bo proizvodnja električne energije, ki jo nudi veriga, kar podvojila, s čimer bo v prihodnosti zagotovljena celovita, trajnostna in zanesljiva oskrba Slovenije z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Bodoča HE Brežice; foto: Arhiv HESS
Avgustovski pozen popoldan na strešni terasi vidrinega informacijskega centra Aqualutra v Križevcih na Goričkem. Neznosna vročina počasi popušča, topel veter, ki še pomaga sušiti že tako presušeno in razpokano zemljo, pojenjuje. Ovenele rastline komaj čakajo večera, da si bodo s skromno roso nekoliko opomogle. Porumenelo listje odpada z gabrov, jelš in hrastov kot oktobra. Mora odpasti, sicer bodo drevesa oddala preveč vode in se posušila. Še žabe v bližnji mlaki so utihnile in tudi ptiči se redko oglašajo. Le tu in tam svareče zavrešči kakšna šoja. Mirno podeželsko idilo prekinejo enakomerni, klopotajoči zvoki s športnega igrišča v bližini. Kot bi tiktakala oddaljena ura. Avtomatski zalivalniki iz velikih šob škropijo vodne curke na vse strani in zalivajo nogometno igrišče, ki ga je dopoldne pokosil občinski delavec. Zalivajo s pitno vodo iz vodovoda, na katerega pol vasi zaman čaka že tri leta … Kmet pripelje traktor s cisterno in jo napolni v potoku, ki teče skozi igrišče. Ko je napojil krave, pride spet in spet; zalije še vrt in rože. Čeprav je bila po radiu objavljena prepoved zalivanja vrtov, se slika ponavlja dan za dnem. Prepoved zalivanja nogometnih igrišč pač ni bila objavljena …
Spomin na letošnjo poletno sušo je že spral dež, ki naznanja prihajajočo jesen. A letošnja suša prav gotovo ni bila zadnja. Klimatologi svarijo pred podnebnimi spremembami, ki bodo prinašale več vremenskih ekstremov in zato več težav z vodo; pogosteje je bo primanjkovalo ali pa je bo nenadoma preveč. Spremembe bomo, čeprav morda med zadnjimi, občutili tudi v naši, z vodo bogato obdarjeni deželi. Voda nepreklicno postaja strateško najdragocenejša dobrina tretjega tisočletja. Razpravljanje o trajnostnem razvoju, ne da bi upoštevali vodne vire in njihovo omejenost, je prazno govorjenje, ki pa ga na žalost slišimo zelo pogosto.
Obrečne strukture, kot so rokavi in mrtvice, ustvarjajo življenjski prostor za številne živalske in rastlinske vrste in bogatijo biodiverziteto rečnega ekosistema — Muriša ob Muri. Foto: M. Hönigsfeld A.
17
› PREDSTAVLJAMO
Živa voda — O projektu LIFE + AQUAVIVA
Vidra, vrhunski plenilec v naših celinskih vodnih ekosistemih, ambasadorka vodne biodiverzitete; foto: H. Oršanič
Toda voda ni samo tekočina, ki je največji del vsake žive celice in zato označena kot vir življenja. Ni samo pijača, ki poteši žejo, osveži in spere umazanijo, ko nam, razvajenim potrošnikom civilizacijskih dobrin, priteče iz pipe. In tudi ni samo brezmejen vir energije – zato pogosto s sporno oznako »zelen« – za turbine, ki napajajo našo potrošniško žejo. Voda je tudi življenjski prostor in medij, ki je za vodne živali in rastline tako samoumeven in nepogrešljiv, kot je za nas zrak. Kolikokrat pomislimo na to, ko peremo avtomobil in ko – v 21. stoletju! – v razvitih deželah s pitno vodo spiramo celo stranišča? Ali pomislimo na bližnjo reko, ko z nakupovalnim vozičkom brzimo mimo dolgih polic, na katerih so zložene kopice pralnih praškov in gelov, mehčalcev in bleščavcev, odstranjevalcev vseh mogočih madežev in odmaševalcev odtokov? Vse te snovi bodo na koncu poti, na katero so namenjene, končale v vodi in le v najboljšem primeru prej obiskale čistilno napravo. Davek za naše ugodje in razvade, ki pogosto po nepotrebnem vplivajo na okolje, je veliko višji od običajnega 20-odstotnega davka na dodano vrednost, ki je označen na izdelkih. Plačujejo ga vodni prebivalci s svojim zdravjem in pogosto tudi z življenjem, nazadnje pa tudi mi sami, česar se vse premalo zavedamo. Kajti imamo samo en planet, ki si ga delimo z drugimi živimi bitji, z vsemi vrstami z vso njihovo raznolikostjo in pestrostjo vred, kar z enim izrazom imenujemo biodiverziteta. Prav biodiverziteta omogoča, da je življenje na planetu takšno, kot je. Če ne drugega, je zaradi tega lepše in bolj kakovostno, ljudje pa imamo od biodiverzitete oz. ohranjene narave tudi nepreštevne koristi. Sodoben izraz zanje je ekosistemske usluge. Tako je krog soodvisnosti življenja sklenjen. Zato je pomembno ohranjanje
18
prav vsake žive vrste, kajti vsaka ima v naravi svojo ekološko vlogo, če to vidimo ali ne, če smo to pripravljeni priznati ali ne. Promociji in s tem ohranjanju biodiverzitete naših celinskih voda je namenjen projekt LIFE AQUAVIVA, ki smo ga naslovili Živa voda – od biodiverzitete do pipe. Pripravil ga je Inštitut LUTRA, ki ga tudi vodi, partnerja sta Inštitut za vode RS in HOPA, oglaševalska hiša iz Maribora. Kakšna so izhodišča in naloge triletnega projekta, ki ga podpira Evropska komisija, sofinancirata pa ga tudi Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) in Holding Slovenske elektrarne (HSE)? Projekt temelji na številnih evropskih raziskavah, ki dokazujejo, da smo kljub razglašenemu letu biodiverzitete (2010) in zdaj že desetletja biodiverzitete (2010–2020) precej neuspešni pri ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst. Bo morda potrebno stoletje biodiverzitete, da se bo upadanje zaradi številnih človekovih vplivov umirilo? Morda celo več, kajti nevarnosti, ki povzročajo izgubo biodiverzitete vodnih ekosistemov, se celo povečujejo: ljudje prispevamo več dušika v ekosisteme kot vsi drugi naravni procesi skupaj, naravne vire vse bolj in še vedno na netrajnosten način izkoriščamo, invazivne tujerodne vrste ogrožajo avtohtone itn. Skratka, pritiski na okolje, posebej vodno, zaradi vse večjih zahtev človeške civilizacije naraščajo. Samo 18 odstotkov vodotokov v Sloveniji je v dobrem eko-morfološkem stanju, vsi ostali so bolj ali manj spremenjeni, kar močno vpliva na biodiverziteto, torej na raznolikost avtohtonih prebivalcev naših voda. Agromelioracije in komasacije pa se še vedno izvajajo s stoodstotno državno podporo in brez okoljskih dovoljenj, ker za takšne posege po veljavni zakonodaji pač niso potrebna.
Ena od treh razlagalnih tabel ob Ljubljanici, ki predstavlja vidro in njeno vlogo v vodnem ekosistemu, je rezultat projekta LIFE AQUAVIVA.
Eurobarometer je pokazal, da Evropejci še vedno slabo razumemo grožnje vodnim ekosistemom in izgubo biodiverzitete. Čeprav se Slovenija ni odrezala veliko slabše od evropskega povprečja, so bili vendarle leta 2007 Slovenci za šest odstotkov bolje obveščeni o upadanju biodiverzitete kot leta 2010, kar je zaskrbljujoče; tudi izgubljanje biodiverzitete so leta 2007 v Evropi jemali za devet odstotkov resneje kot tri leta kasneje. Obveščenost o Naturi 2000 in njenem pomenu sicer narašča, a še vedno le 26 odstotkov prebivalstva ve, kaj je to. Projekt LIFE AQUAVIVA si je zastavil ambiciozen cilj, da bo v Sloveniji trend zavedanja o pomenu biodiverzitete vodnih ekosistemov za življenje na planetu obrnil v pozitivno smer. Za doseganje tega cilja so potrebne obširne, dobro premišljene javne kampanje in inovativni pristopi. V urbanih središčih, kjer je prostor zasičen z raznoterimi oglasi, je pri ljudeh, obremenjenih z vsakdanjimi skrbmi in obveznostmi, namreč težko doseči zanimanje za ohranjanje nečesa, čemur pravimo biodiverziteta voda, ko pa voda vendarle priteče kar iz pipe. Samo odpreti jo je treba. Ker pa gre ohranjanje vodnih ekosistemov in razumno izkoriščanje ekosistemskih uslug vštric z zahtevami evropske Okvirne vodne smernice in celostnega upravljanja po porečjih, ki ga le-ta predvideva, bomo z dejavnostmi projekta podprli tudi prizadevanja Inštituta za vode RS, ki ima nalogo, da integrirano upravljanje po porečjih pripelje v prakso. Prav biodiverziteta, raznovrstnost vodnega življenja, je namreč tisti element, ki je pri upravljanju z vodami največkrat prezrt. To bo projekt LIFE poskušal popraviti, saj je ravno na primerih živali, kot so nekatere ribje vrste ali vidra, mogoče dobro ponazoriti bistvo upravljanja s celotnim porečjem.
Savski sporazum, ki ga razglašajo za dobro prakso in zgled sodelovanja med državami v okviru podonavskega bazena, med pomembnimi problemi, kot so organsko onesnaževanje in nevarne snovi, hidromorfološke spremembe, poplavljanje in vodni viri, prav tako ne omenja biodiverzitete tega porečja. Slovenski delež Podonavja ni večji od dveh odstotkov, vendar pa s savskim porečjem kar 81 odstotkov površine naše države pripada donavskemu povodju. Zato lahko slovenski komunikacijski projekt LIFE s sporočilom o skupni odgovornosti za ohranjanje vodne biodiverzitete od izvirov Save do njenega izliva v Donavo pomembno vpliva tudi na druge države Savskega sporazuma. Pomembno vprašanje, ki se ga loteva projekt LIFE AQUAVIVA, je tudi vsakdanja raba in poraba vode. Je bolj priporočljivo in manj obremenjujoče za okolje pitje ustekleničene vode ali vode iz pipe? V kakšni zvezi je pitna voda z ohranjenimi vodnimi ekosistemi? Količina odpadnih voda še vedno narašča in se pomanjkljivo ali sploh neočiščena steka v potoke in reke. Slovenija je bila leta 2007 med 14 evropskimi državami na četrtem mestu po porabi vode na prebivalca. Med ponujenimi subvencijami pa bomo zaman iskali takšno, ki bo podprla zbiranje deževnice in rabo le-te vsaj za zalivanje in sanitarno vodo. Če ne bomo spremenili odnosa do vodnih virov, se nam obeta, da bomo ob podnebnih spremembah, ki se napovedujejo, v ne tako daljni prihodnosti ostali žejni sredi poplav. Besedilo: Marjana Hönigsfeld Adamič, koordinatorka projekta LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (http://www.aquaviva.si)
19
› PREDSTAVLJAMO
Novi izzivi kampanje Energija si Prenova spletnega portala Pozitivnaenergija.si omogoča uporabnikom nove izzive pri ravnanju z energijo. Odločitve pri nakupu vozil, aparatov, peči, klimatskih naprav in drugih trošil energije bodo odslej veliko lažje. Spletni portal Pozitivnaenergija.si skupaj s spletnimi stranmi HSE, Modra energija in Modri Jan tvori celovit sistem spletne strategije družbe HSE. Portal je namenjen spodbujanju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije in je v povezavi s spletno skupnostjo Energija si vodilni spletni medij na tem področju. Vse večja kompleksnost vsebin in potreba po večji interaktivnosti z obiskovalci portala sta zahtevali vsebinsko prenovo in sodobnejši videz. Med novimi vsebinami izstopa spletna aplikacija Porabimanj – moj energetski svetovalec, ki bo z vidika prihranka energije obsegala štiri osnovna področja: prevoz, električno energijo, ogrevanje in hlajenje. Prevoz je prvo od štirih predvidenih področij svetovanja, ki je uporabnikom portala že na voljo preko spletne aplikacije Porabimanj.si. Omogoča hiter in preprost izračun stroškov porabe goriva za vaše vozilo glede na tip vozila in način vožnje. S temi rezultati lahko primerjate druge tipe avtomobilov z alternativnimi tehnologijami in pridobite podatke, ki vam pomagajo pri odločitvi o nakupu novega vozila. Ugotovili boste tudi, kolikšne so emisije CO2 posameznih tipov osebnih vozil, ter dobili koristne napotke za okolju prijaznejšo mobilnost. S pomočjo energetskega svetovalca bo izbira veliko lažja. Povprečno slovensko gospodinjstvo za gorivo pri prevozu z osebnim avtomobilom porabi 2.278,00 evra na leto. Ali ste vedeli, da z bolj umirjeno vožnjo lahko prihranite kar 200 evrov na leto? Ob zamenjavi požrešnega vozila z učinkovitejšim pa lahko na letni ravni prihranite celo do 1500 evrov. Izračuni temeljijo na vnesenih podatkih uporabnika aplikacije, povprečnih porabah goriva posameznih razredov ter okvirnih naložbah za nakup osebnih vozil. Ob konkretnih izračunih možnih prihrankov so predstavljene tudi zanimive ugotovitve iz Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, ki letno spremlja učinkovitost ravnanja z energijo in možnosti 20
Vstopna stran spletnega portala Pozitivnaenergija.si
Podstran HSE — partnerja pri prihrankih energije na spletno aplikacijo Porabimanj
subvencioniranja ali kreditiranja pri nakupu osebnih vozil.
uporabniku omogoča svetovanje glede učinkovitejših alternativ nakupa in ravnanja ter informacije o subvencijah in kreditih. Aplikacija je rezultat znanja in sodelovanja različnih strok. Pobudnik aplikacije je agencija Informa Echo. Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan je pripravil podatke in izračune, sodelovali pa so še Citadela, Enki, Kolektiv in Valicon. Izvedba aplikacije Porabimanj – moj energetski svetovalec je sofinancirana s pomočjo sredstev Petrolovega programa zagotavljanja prihrankov energije pri končnih odjemalcih.
Na osnovi dolgoletnih izkušenj je organizator kampanje »Energija si, bodi učinkovit« prepoznal potrebo po nevtralnem svetovanju še posebej pri naložbah v energetsko učinkovitost, kjer se zaradi pomanjkanja informacij lahko napačno odločimo, pri tem pa se stroški povečajo. Porabniki energije se velikokrat ne zavedamo, da bi s primernim ravnanjem lahko znatno zmanjšali porabo in stroške za energijo. Obe ugotovitvi sta spodbudili razvojni tim Informa Echo, ki vodi kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, namenjeno spodbujanju učinkovitega ravnanja z energijo, da je v program kampanje uvrstil interaktivno spletno aplikacijo Porabimanj – moj energetski svetovalec. Modul Prevoz, ki je brezplačno dostopen na prenovljenem spletnem portalu www. pozitivnaenergija.si, je uporaben za podjetja, ustanove in voznike osebnih avtomobilov. Ostala tri področja svetovanja, ki jih bo energetski svetovalec omogočal, in sicer Električna energija, Ogrevanje in Hlajenje, bodo na voljo v naslednjih mesecih. Modul Električna energija že v septembru, Ogrevanje in Hlajenje pa do konca leta. Spletna aplikacija Porabimanj je kljub kompleksnosti preprosta za uporabo, kar je dosežek v mednarodnem merilu. Ob konkretnih izračunih prihrankov
Druga pomembna vsebina, ki je našla mesto v osnovnem meniju, je okolju prijazna mobilnost pod naslovom Ekomobil. Pobudo za trajno akcijo Ekomobil, ki je del širšega projekta e-mobilnost, je dal HSE v preteklem letu, podprle pa so jo državne ustanove, pristojne za področje prometa. Glavni razlogi za vzpostavitev akcije Ekomobil je v tem, da se je v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji podvojilo število registriranih vozil, s tem pa se zvišujejo emisije CO2. V tem letu se akcija uveljavljanja okolju prijazne mobilnosti in temu prilagojene infrastrukture nadaljuje. Več o tem naslednjič. Obiščite prenovljen portal www. pozitivnaenergija.si. Besedilo: Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek
Letošnja 30. olimpijada moderne dobe je potekala v Londonu od 27. julija do 12. avgusta. London je prvo mesto, ki je tretjič gostilo olimpijado; prvič leta 1908, drugič pa 1948. Kajakaška tekmovanja so bila v prvih dneh olimpijskih iger med najbolj obiskanimi olimpijskimi tekmami, saj so bila vsa mesta zasedena praktično že v kvalifikacijah, povsem polne tribune pa so bile v treh dneh polfinalnih in finalnih preizkušenj. Večina gledalcev je v Cheshunt, kjer je proga, iz Londona prišla z vlakom. Od železniške postaje do vstopa na prizorišče je bil približno 20-minutni sprehod, tako da so se že več kot dve uri pred začetkom tekmovanja po poti od postaje do proge vile dolge vrste kajakaških navdušencev, pa tudi tistih, ki slaloma na divjih vodah pred obiskom olimpijske tekme sploh niso poznali. Varnostni ukrepi, ki so bili razlog za precejšnjo gnečo, so bili podobni tistim na letališčih, saj si moral skozi detektor kovin, pa tudi vnos tekočin ni bil dovoljen oziroma si lahko na tekmovališče prinesel le minimalno količino pijače (npr. en liter).
Kajakaško tekmovališče je sprejelo 12 tisoč gledalcev, ki so napolnili tribune do zadnjega kotička praktično vsak dan slalomskih tekmovanj. To je prineslo vzdušje, kakršnega na kajakaških tekmovanjih nismo vajeni. V London je pripotovalo tudi veliko slovenskih navijačev, ki so prišli podpret svoje favorite. Glasno spodbujanje vseh tekmovalcev in ponorele tribune ob nastopih britanskih slalomistov so poskrbeli za neponovljivo doživetje. Svoje so dodali še tekmovalci, ki so se merili na nepredvidljivih brzicah, in spektakel je bil neizbežen. Tako dobrim in napetim kajakaškim finalom v prav vseh štirih kategorijah že dolgo nismo bili priča. Kljub velikim željam pa našim tekmovalcem ni uspelo dobiti katerega od olimpijskih odličij. Besedilo in fotografije: Matic Naglič
Znamenit londonski Tower Bridge z olimpijskimi krogi.
21
› FOTOREPORTAŽA
Utrinek z olimpijskih iger v Londonu
Polne tribune; med obiskovalci so bili tudi Slovenci.
Lee Valley White Water Center.
22
Peter Kauzer v finalni vožnji.
Pogled na kajakaško progo.
23
› FOTOREPORTAŽA
Dan HSE: Timski duh živi Letošnji dan HSE je potekal v petek, 7. septembra v Ribnem, idilični gorenjski vasici, ki leži v neposredni bližini Bleda. Lega na robu smrekovega gozda navdušuje vse željne miru in sprostitve v tesnem stiku z naravo. Zaradi odmaknjenosti od vrveža in izredne pozitivne energije, s katero navdaja obiskovalce, je hotel Ribno tudi priljubljen kraj za izvedbo izobraževanj, seminarjev, poslovnih sestankov, team buildingov in motivacijskih srečanj. Prav zaradi tega smo ga izbrali tudi mi. Po jutranji kavici smo se namreč pod vodstvom vaditeljev Team building akademije, ki je organizacija, posvečena spodbujanju timskega dela na podlagi kakovostnih team building programov, razdelili v skupine in pričeli z izvajanjem zabavnih skupinskih nalog: Toksična sfera, Terenska pnevmatika, Kontaminirana cona, Mestna kanalizacija,
Mestna kanalizacija
24
Ognjene krogle, Varna pot iz mesta in Čistilna gosenica. Po zasluženem kosilu smo z nalogami nadaljevali, in sicer so se skupine pomerile še v naslednjih nalogah: Usodni met, Prečkanje močvirja, Pobiranje biserov, Namakalni sistem, Krog, Triglav in Skok čez plot. Prijetno, sproščeno vzdušje, čemur je svoje dodalo tudi čudovito vreme, nas je ponovno prepričalo, da bomo s podobnimi dnevi nadaljevali tudi v prihodnje. Besedilo in fotografije: Majna Šilih
Varna pot iz mesta
Terenska pnevmatika
Pobiranje biserov
Kontaminirana cona
Čistilna gosenica
Toksična sfera
Nekateri so postali utrujeni…
Skok čez plot
25
Ognjene krogle
Krog
Najbolj lačni…
Zmagovalna skupina — Dream Team
Za konec pa še skupinsko fotografiranje
26
Ustvarjamo Modro energijo, ki jo pridobivamo iz okolju prijaznih, obnovljivih virov in tako ohranjamo naravo. Za modre odloÄ?itve in dejanja. Za brezskrbno Ĺživljenje mnogih generacij, danes in jutri. :: www.modra-energija.si www.hse.si
27
Za energične meje ne obstajajo. 28
Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.