Bárbirič, Suzána
23
uche der nord-amerikanischen Indier (Lj. 1837, sočasno s slov. priredbo Popis navad in sadershanja Indijanov Polnozhne Amerike; fr. prev. v Parizu 1837 in 1845, popoln slov. prev. 1970 z uvodom V. Novaka); tj. prvo delo v slov., namenjeno opisu kakega tujega ljudstva. Pomembni so Baragovi odgovori na obsežne vprašalnice H. R. Schoolcrafta o kulturi Indijancev (1847; obj. jih je B. Kotnik 1976). Kranjskemu deželnemu muzeju je B. 1837 podaril indijansko zbirko in s tem dal zgled sodelavcem Pircu, Čebulju, Skoli. Sestavil je slovar in slovnico očipvejščine in izdal vrsto nabožnih knjig v otavskem in očipvejskem jeziku. Lit.: V. Novak, O pisatelju in knjigi, v: F. Baraga, Zgodovina, značaj, nravi in šege severnoameriških Indijancev, Ce. 1970; F. Golob, Misijonarji. Darovalci indijanskih predmetov, Lj. 1997; Z. Š. Baragov razdelek, Etnol. 8 (59), 1998. ●
baráka, zasilna, večinoma lesena stavba. Zgrajena je iz osnovne skeletne konstrukcije, obita z deskami ali krajniki, švárclni (iz nem. Schwarte, krajnik), zaključuje jo enokapna ali dvokapna streha, prekrita s pločevino, opeko, deskami, salonitnimi ploščami, polivinilom, strešno lepenko ipd. B. se pojavijo z razvojem industrije, rudarstva, gradbeništva (graditev železnice) in kamnarstva oz. kamnoseštva. Namenjene so začasnemu ali stalnemu bivanju, delu ali shranjevanju orodij in naprav. V okolici večjih ind. in rudarskih krajev so v 19. in zlasti v 1. pol. 20. stol. nastala številna → barakarska naselja priseljencev z agrarnih obm. Slov. B. postavljajo tudi graditelji individualnih hiš za začasno shranjevanje orodij in gradbenega materiala. Po 1980 gradbena podjetja postavljajo montažne b. ali prenosljive bivalnike za sedež vodje gradbišča, shranjevanje orodij in naprav in za začasno V. H. bivanje gradbenih delavcev. barakán, vrsta volnenega blaga. Uporabljali so ga za oblačila v višjih družb. plasteh na Slov. v A. B. 17. in 18. stol. barákarsko nasélje, predmestno naselje majhnih, slabo grajenih stanovanjskih enot, nastalo zaradi stanovanjske stiske v mestih. Z razvojem industrije na Slov. so se povečale tudi potrebe po majhnih in cenenih stanovanjih za delavce. Takšnih stanovanj je pred 2. sv. v. zelo primanjkovalo, tako so si ponekod delavci sami zgradili skromna bivališča. Za b. n. je bila značilna slaba komunalna urejenost, o tem pričajo nekatera njihova imena (npr. Abesínija, Sibírija, Cigôjner fírtl ). Ponekod so mestne občine določile zemljišča in jih komunalno uredile za b. n. Po 2. sv. v. stanujejo v b. n. na obrobju mest in zaselkov predvsem → Romi in → priseljenci iz republik SFRJ.
Bb
postopno znižuje. Pri b. se lahko stranki ob kupnini dogovarjata tudi o količini in kakovosti blaga. V z. svetu je čedalje manj priložnosti za b. B. je običajen postopek na tržnicah Bližnjega vzhoda, kjer ima včasih naravo pravega obreda, ki je strankama vsaj delno tudi v zabavo. Na splošno je b. še zdaj vsakdanji opravek proizvajalcev in trgovcev in velikih trgovcev med seboj, le da je za javnost manj viden; v navadi pa je še na sejmih, zlasti živinskih in avtomobilskih, le deloma na tržnicah.
V. S.
bárba (s.it., ben. barba, stric), a. stric; b. moški, ki ni sorodnik (Istra).
Friderik Irenej Baraga M. Rk.
barbár, a. v antični Grčiji vsaka drugače, negrško govoreča oseba; pri tem razločevanje po logosu ni bilo zgolj jezikovno, bilo je predvsem versko in kulturno (tj. po miselnosti in načinu življenja); pozneje se je oznaka prenesla na pripadnike vseh drugačnih, t. i. barbarskih, nekult., neciviliziranih, primitivnih ljudstev; b. pog. robat, surov, nevzgojen ali nekulturen človek oz. tisti, ki ne ustreza splošno sprejetim I. S. G. družb. in kult. normam in vrednotam. bárbarino, god sv. Barbare (4. 12.); posebej rudarski praznik, ko rudarji ne delajo (prvič omenjen v Idriji v 16. stol., v Mežici 1825, pozneje tudi drugod). Vsaj do srede 20. stol. gospodinje na ta dan niso šivale. Na b. se v plitve posodice seje žitno zrnje (→ adonisov vrtiček), v vodo dajo vejice sadnega drevja ali okrasnega grmičja, da do božiča zacvetejo. V Prekm., s. Por. in po v. Štaj. hodijo fantiči, → polažarji, zgodaj zjutraj po hišah. V 19. in do srede 20. stol. je bilo po izročilu treba začeti delati čarovni, t. i. → lucijin stolček; z njegovo pomočjo je po ljud. veri pri polnočnici mogoče prepoznati vse čarovnice (→ rudarski praznik; → sv. Barbara). Lit.: N. Kuret, PLS 2, Lj. 1989.
Bárbirič, Suzána → Vešligaj, Suzana
P. Š., H. L. P. Barake na Šmartinski cesti, Ljubljana, ok. 1975
Lit.: M. Ravnik, Galjevica, Lj. 1981; M. Godina, Iz mariborskih M. G. G. predmestij, Mb. 1992.
barantánje, ravnanje kupca in prodajalca ob sklepanju pogodbe. Prodajalec skuša doseči čim višjo, kupec čim nižjo kupnino. Prodajalec sprva predlaga bistveno višjo kupnino, ki jo potem
SEL 1-B.indd 23
21/11/07 1:48:42 PM