áureni bókin
13
četov). A. naj bi umrl na poročno noč z mlado nevesto; motiv je znan po sagi o Krimhildi. Pokopali naj bi ga med Muro in Dravo ali na Tolminskem v krsti iz zlata, srebra in bakra oz. železa. Kraj Atilovega groba je v ljud. izročilu domnevno povezan z izročilom o stičišču treh svetov (Z. → Šmitek).
→ izseljenstva, ob katerih je bila problematizirana shematičnost v družboslovju definirane a., in slov. narodnih manjšin v zamejstvu (→ Slovenci v Italiji, → Slovenci v Avstriji, → Slovenci na Madžarskem). A. so podvrženi tudi v Sloveniji živeči pripadniki drugih narodov (→ Italijani, → Madžari) in priseljenci (→ priseljenci iz republik SFRJ, → Romi, → Judje).
Lit.: M. Matičetov, Attila fra Italiani, Croati e Sloveni, Ce fastu? 24, 1948 in 25, 1949; Z. Šmitek, Primerjalni vidiki slovenskega ljudskega izročila o Atili, Trad. 23, 1994; Attila e gli Unni. Mostra M. K. itinerante, Roma 1995.
Lit.: P. Klinar in D. Nećak, Asimilacija, v: ES 1, Lj. 1987; B. Čebulj I. S. G. - Sajko, Etnologija in izseljenstvo, Lj. 1999.
áštržle → naramnice
átlas, svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani. Uporabljali so ga za oblačila v višjih družb. plasteh na Slov. v 17., 18., 19. in 20. A. B. stol., kmetice na Slov. v 19. stol.
áta, áti, átek, átej, háti, a. oče; b. starejši mož, M. Rk. ki ni sorodnik. ateízem, prepričanje, da bogovi in božanstva dejansko ne obstajajo oz. da so plod človeškega uma. A. je star kot verstva; lahko je zavračanje določenega teizma ali zavračanje kakršnih koli postavk o nadnaravnih silah. Izvori in vrste a. so različni; marsikdaj je a. na ravni verovanja. Razumsko utemeljeni vzrok zanj so rezultati prim. zgod. verstev in antrop., ki kažejo, kako nastajajo verovanja, verstva in ustrezne predstave, kako so odvisni od kult. specifičnosti družb, kako ustrezajo njihovim potrebam in potrebam posameznikov, kako s propadom družb propadajo tudi njihova verstva (ali pa se spremenijo v skladu s potrebami novih okolij) in kako se tudi izročilno kánonske religije spreminjajo z razvojem. Na Slov. je bil a. dolgo sankcioniran. Tudi po 1874, ko je bila na temelju svobode vere in vesti razglašena enakopravnost vseh od države priznanih verskih družb, so bili ateisti družb. onemogočani. L. 1931 se je v Dravski banovini upalo opredeliti za ateiste 257 oseb. V SFRJ je bil a. spodbujevan; člani komunistične stranke oz. Zveze komunistov so bili lahko le ateisti, šole so vzgajale v duhu a., vernikom je bila družb. promocija oteževana ali onemogočana (→ reliG. M. gija; → vera; → verovanje; → verstvo). Átila, Átula, Artúlja, Atélija, Átila ôčka, Átila bič bôžji, gròf Átila, králj Átila, a. vladar hunskih plemen, združil jih je 445; b. ljud. antijunak, poveljnik hunske vojske, strah in trepet evr. ljudstev. Slov. ljud. izročilo povezuje A. mdr. z apokaliptičnimi prerokbami in ga slika kot poveljnika ljudstva → pasjeglavcev. Po slov. ljud. izročilu je A. zavzel in razrušil Virunum na Kor., Virje pri Stični, opustošil Čedad in Oglej (čedajska kraljica naj bi se bila s podložniki rešila v Landarsko jamo), Atilovi gradovi naj bi stali na griču v bližini kapele sv. Roka jv. od Ptuja, na hribu Kaštelir v slov. Istri. Grad na Lanišču nad Kalcami pri Logatcu naj bi si A. obzidal z ajdovskim zidom. Po legendi naj bi Videmski grad sezidal A. Izročilo o Atilovem rojstvu se navezuje na it. tradicijo o Pulicanu, rojenem iz zveze med neko žensko v Kapadokiji in psom. Postavljena je bila morebitna povezava izročila o kinokefalnih bitjih z mitom o totemističnem volčjem predniku (M. → Mati-
SEL 1-A.indd 13
Aa
Auerspergovi vrtovi, upodobitev na prospektu Ljubljane, Folpert van Ouden Allen, ok. 1665 ●
Áuerspergovi vrtôvi v Ljubljáni, zasebni vrtovi grofov Auersperg v bližini današnjega uršulinskega samostana. Segali so na današnji Kongresni trg. Valvasor piše, da so bili okrašeni z vodometi, vodnjakom, kraško jamo, eremitsko hišico in skulpturami, ribniki z labodi in redko perjadjo, zasajeni z redkimi rastlinami in sadnim drevjem. Vrtovi so bili zaprti za meščane; v njih so poleti uživali plemiči, tu sta bila tudi strelišče in jahalnica. V lasti grofov Auersperg so bili do 1707, ko jih je kupil J. Schellenburg in jih vključil v samostan uršulink. Lit.: J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Lj. 1957.
M. F.
áuraško plátno, platno iz Auracha na Frankovskem. Uporabljali so ga za oblačila v višjih A. B. družb. plasteh na Slov. v 18. stol. áureni bókin (iz it. aureo, zlat, furl. áur, zlato, in bochìn, usteca), zlato tele, mitološka žival, poznana iz ljud. izročila v Terskih dolinah. A. b. je prikazen, ki se pojavi v gozdu ob polni uri. Gre za fizikalni pojav, lesketanje je posledica žarenja A. F. fosforja na trohnečem lesu.
21/11/07 1:47:10 PM