Intervju
Matija Horvat: Zdravnik, učitelj, znanstvenik, športnik Armin Alibegović Matija Horvat se je rodil 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Ljubljani, maturiral je leta 1953. Leta 1959 je diplomiral na Medicinski fakulteti, leta 1967 pa je zaključil specializacijo iz interne medicine. Med letoma 1970 in 1971 se je eno leto dodatno izobraževal v Los Angelesu, kjer je opravil tudi raziskovalno delo. Med letom 1973 in letom 2001 je bil predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana. Doktoriral je leta 1974. Istega leta je bil imenovan za docenta za področje interne medicine, izredni profesor je postal leta 1980, redni profesor pa leta 1985. Leta 1993 je bil imenovan za višjega svetnika. V središču njegovega delovanja in raziskovanja je bil razvoj intenzivne interne medicine v Sloveniji s poudarkom na preučevanju motenj srčnega ritma, srčnega popuščanja in šokovnih stanj vseh vrst. Številna znanstvena dela na teh področjih so bila objavljena v najimenitnejših znanstvenih revijah, kot so Circulation, International Journal of Cardiology, American Journal of Cardiology, European Heart Journal, Critical Care Medicine. Leta 1997 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2003 pa njen redni član. Upokojil se je leta 2002. Istega leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Leta 2010 je prejel Hipakratovo priznanje Zdravniške zbornice Slovenije (popolnejši življenjepis je dostopen na http://www.sazu.si/o-sazu/clani/matija-horvat.html). Matija Horvat je oče štirih otrok in dedek 14 vnukom. Ni dvoma, da si ogromno dosegel kot zdravnik, učitelj in znanstvenik. Žal ljudje v življenjepisih redko pišejo o svoji športni strani. Tudi v tvojem življenjepisu ne beremo o Matiji Horvatu – športniku, čeprav si velik del prostega časa dal športu. Zakaj športu in ne kakemu drugemu hobiju? Takoj naj te popravim. Zame šport ni samo hobi. To je način življenja.
z očetom veliko hodil v hribe, z bratom in prijatelji pa sem veliko tekel in igral nogomet. Ves ta čas sem kazal posebno nadarjenost in ljubezen do teka, vendar nisem imel možnosti organiziranega treniranja. Prijatelj, ki je to možnost imel, drugače sva bila kar enakovredna na šolskih in podobnih tekmah, je kasneje postal balkanski prvak v teku na 3000 metrov z ovirami. Sam pa sem pri 17 letih, brez predhodnega treninga, na 1000 m imel čas 3 minute in 7 sekund. Ali si vsaj poskušal kaj trenirati? Sem. Plavanje. A kaj, ko bi poleti moral največ trenirati, sta me starša za tri mesece zvlekla v Trepčo na obisk k sestri. Po vrnitvi domov si nisem upal stopiti pred trenerja. Kaj pa po odhodu na študij, si imel več možnosti za organiziran trening? Niti ne. V tem času študij medicine pri nas ni bil prilagojen športnikom, za razliko od številnih drugih držav. Na primer znani nevrolog Bannister iz Velike Britanije je lahko treniral ob študiju in dosegel izredne rezultate v svetovnem merilu. Miljo je prvi na svetu pretekel v manj kot 4 minutah. To pa ga ni motilo in je postal tudi uspešen zdravnik. Si potem sploh kaj treniral v času študija? Nisem. Vzdrževal sem formo s priložnostnimi aktivnostmi. Pa po zaključku medicinske fakultete? Potem je nastopil čas dela s pacienti, ki me je povsem prevzel, in specializacija iz interne medicine. Preostali čas sem posvečal družini. Občasne športne aktivnosti zagotovo niso bile treniranje. Sem pa dokaj pogosto hodil v hribe in s tem vzdrževal telesno pripravljenost. Kdaj si se vrnil na športne poti? Najprej kot nogometaš. Leta 1972 sva s Primožem Rodetom ustanovila nogometni klub Internist (slika 1). Nismo sodelovali
Tudi sam tako menim, pa vendar, zakaj šport? Že od malega sem bil v športu, predvsem v teku. Življenje v Škofji Loki in kasneje v Ljubljani pred in med 2. svetovno vojno je bilo skromno. Nismo si mogli privoščiti posebnih ugodnosti. Starša, mati Škofjeločanka in oče Notranjec iz okolice Postojne, sta bila učitelja in sta nam trem otrokom (še bratu in sestri) nudila stabilno, a skromno življenje. Ob šoli sem Zgornji intervju je nastal v zadnjih tednih življenja akad. prof. dr. Matije Horvata. Zdravniki športniki, združeni v Športnem društvu Medicus, smo ob nenadni izgubi prof. Horvata začutili veliko praznino, saj je bil izjemen športnik tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu, izražal pa je tudi veliko širino v dojemanju in pojmovanju športne aktivnosti. Ohranili ga bomo v lepem spominu, v njegovo čast in spomin pa bomo organizirali spominsko tekmovanje.
Športno društvo Medicus Predsednik mag. Andrej Bručan, dr. med.
Slika 1: Nogometni klub Internist – z leve proti desni stojijo Janez Remškar, Blaž Rozman, Primož Rode, Borut Kolšek, Miran Kenda in Ludvik Vidmar, čepijo Andrej Cijan, Igor Kranjec, Marjan Fortuna, Andrej Bručan in Matija Horvat. Manjkajo Aleš Žemva, Tomo Majič in Bojan Čerček. Revija ISIS - Junij 2014
05 Intervju iz zZgodovine.indd 39
39
22.5.2014 15:19:21