Uvodnik
Zdravništvo poenoteno glede bistvenih vprašanj slovenskega zdravstva Slovenija ostaja v globoki družbeni in gospodarski krizi, mednarodni kazalci konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se poslabšujejo, država postaja vse bolj prepoznavna po sistemski korupciji in drvi po lestvici primerjanih držav strmo navzdol. Napovedi za leto 2014 niso obetavne, kot družba trošimo znatno več, kot ustvarjamo in brezsram no drago se zadolžujemo na plečih mlade generacije. Slovenija je globoko zabredla, zgodbe o uspehu tranzicijske države že dolgo ni več, ostajajo le spomini na neko lažno upanje in neizpolnjena pričakovanja. In seveda vse več streznitvenih dejstev, ki narekujejo neljube ukrepe pri normalizaciji države nazaj na nove razvojne temelje. Zdravstvo pri tem ni nikakršna izjema.
Kljub vse bolj zaskrbljujoči situaciji v slovenskem zdravstvu, smo pred meseci še zapisali: »V Sloveniji imamo navkljub gospodarskemu hiranju dokaj solidno, solidarnostno, kakovostno in učinkovito zdravstvo. Hodimo sicer po robu prepada, a se velja potruditi z vsemi močmi, da tako zdravstvo ohranimo. V zdravniških organizacijah vidimo rešitve in bomo ministru v pomoč na tej nič kaj lahki poti prenove slovenskega zdravstva.« Foto Andrej Zore
Prav v veliko pomoč nismo bili. Minister za zdravje Tomaž Gantar, dr. med., je pred dnevi odgovorno in častno odstopil. Ne gre za presenečenje, že dalj časa je bilo namreč slutiti njegovo stisko in nemoč pri iskanju potrebne ga soglasja v koaliciji na poti prenavljanja slovenskega zdravstva. V teh dokaj kaotičnih razmerah, katerim smo priča danes, je povsem človeško obupati. Njegovo sporočilo je poučno: lobiji dvomljive poslovne prakse in korupcije so močni zaviralci sprememb, nepoznavanje in zanikanje pravnega reda Evropske unije na področju zdravstva nič manjše kot pred desetletjem, cenjenje monopolov in namere po izbrisu zasebnega zdravstva iz slovenskega zemljevida vse večje, zatekanje k populizmu in ideološkim temam ne pojenja. Zadnja, 71. skupščina ZZS je bila s strani poslancev dobro obiskana. ZZS je v preteklem letu opravila obsežno delo na 200 sestankih odborov in raznih komisij. Poslovanje hiše je pozitivno, odhodki manjši za 20 odstotkov, likvidnostne težave premostene, konzervativna finančna politika ostaja v veljavi vse tja do izplačila zadnjega obroka iz naslove gradnje Domus Medica. Razen v enem primeru, smo se v ostalih sporih uspeli poravnati z udeleženci in zadeve umakniti s sodišč. Odnosi znotraj hiše so kreativni, večjih nesporazumov in razprtij ni. Tisto, kar navdaja z optimizmom, je pristno in ustvarjalno sožitje zdravniških organizacij v Domus Medica. To bo še kako potrebno v prihajajočem letu, ko se bodo krizne razmere v državi nič kaj nežno odražale tudi v zdravstvu.
Vse bolj se potrjuje pravilnost odločitve zdravniških organizacij, da je najprej potrebna koalicijska in parlamen tarna razprava o izhodiščih zdravstvene reforme. Ta naj omogoči približno soglasje vseh deležnikov v sloven skem zdravstvu. V razgovorih tako s predsednikom države, predsednico vlade, parlamentarci DZ in še posebej odbora za zdravstvo DZ postaja ta razprava vse bolj aktualna. S strani zdravniških organizacij so stališča poenotena do bistvenih vprašanj slovenskega zdravstva, ki naj bodo predmet argumentirane razprave:
• Opredelitev do vzrokov, da Slovenija več kot desetletje ni sposobna sprejeti potrebnih strukturnih sprememb v sklopu zdravstvene zakonodaje: so to interesne skupine, ki jim trenutno stanje odgovarja z vidika donosnih poslov in korupcije? Je to neznanje in zanikanje uspešnosti zgledov zdravstvenih sistemov Evropske unije, populizem in koketiranje z javnostjo na zdravstvene teme, samozadostnost in zazrtost zgolj v domači prostor ali izjemno skromne sposobnosti sporazumevanja na vseh ravneh? • Novi finančni viri in korenite spremembe zavarovalniške zakonodaje: posloviti se bomo morali od morda največje napake slovenskega zdravstva, t.i. prostovoljnega zavarovanja, ki je v veliki meri zameglilo pregle dnost obveznega zdravstvenega zavarovanja in potrebnih dodatnih zavarovanj. To bo zrelostni preizkus politike, upravljalcev zdravstva in medicinske stroke, kako prevetriti sicer univerzalne pravice osnovnega zdravstvenega zavarovanja na tiste z veliko in one z nizko dodano vrednostjo za zdravje. Solidarnost, pravičnost in kakovost slovenskega zdravstva bo treba na novo uravnotežiti s sposobnostjo slovenskega gospodarstva in tudi z interesom posameznega državljana. Brez dodatnih zavarovanj oz. finančnih virov v
Revija ISIS - Januar 2014
01_Uvodnik.indd 3
3
19.12.2013 17:04:57