50 Poročila s strokovnih srečanj Revija ISIS November 2015
časa in njegovih posledic za človeštvo pa živo ohranja Kobariški vojni muzej. Kot je v delavnicah društva že v navadi, se je delo odvijalo v štirih malih in treh velikih skupinah. Delo so dopolnjevali trije referati. Prvega je pripravil psihiater Matjaž Lunaček: Razumevanje miru in vojne skozi gonske vzgibe. Četudi je v pripovedi ves čas zvest ustreznim mislim S. Freuda, dovolj plastično oriše konfliktnost otrokovega psihoseksualnega razvoja. Vsakemu libidinalnemu stadiju je dodana agresija. Pozornost je pri predmetu, ki ga obravnavamo, posvečena zlasti analni agresiji, vendar ne zanemarja pojavov te vrste v drugih psihoseksualnih obdobjih. To nas neposredno spomni, da ima v poznejših spopadih najvišji status falično orožje, kot je sablja (povezano tudi s častjo!). Streljanje in klanje z bajoneti je manj ugledno, oralno agresijo (grizenje) uporabimo le v skrajni sili. Avtor se sprašuje, ali je mogoče preprečevati nekaj, kar je tako močno povezano z gonskimi vzgibi. Po njegovem je edina pot čim večja ozaveščenost o oblikah in pojavljanju gonskih vzgibov za otroka in ljudi na splošno.
Klinični psiholog Bogdan Lešnik začne svoj prispevek s prepričljivim stavkom: Vojna je dejanje agresije. V oporo sta mu oba ključna pojma v Freudovi misli, ki ju pretresljivo obrne: Eros vojne in tanatus miru. Upravičenost takega obrata potrjuje sam mir, ki nikakor ni nujno miren in miroljuben. Uničevalne in samouničevalne značilnosti človeške družbe se ne kažejo samo v vojnem času. Kar predstavljajmo si, kakšen bi bil mir, če bi v drugi svetovni vojni zmagale sile osi. Vojni čas pa na drugi strani ni brez zadovoljnih, celo srečnih trenutkov. V vsakovrstni vojni, v vsakem sporu je njeno in njegovo jedro vedno povezano z gonsko vsebino udeleženih subjektov. Vojna se začne v miru, spletajo se gonski in narcistični impulzi posameznika in skupnosti: zato nikoli ne moremo vedeti, ali dejansko ne delamo za vojno. Psihiatrinja Vlasta Meden Klavora in klinični psiholog Roman Korenjak sta se predstavila z referatom Ubeseditev neubesedljivega. Čeprav se v pomembnem delu posvetita skupinsko analitičnemu vidiku miru in vojne, je njuna poglavitna pozornost namenjena skupinski psihoterapiji. Motnje, ki so nastale v skupini, se lahko pozdravijo samo v skupini. Še
posebej velja za ljudi s travmatskimi motnjami (vojna in povojna doživetja, zapori, taborišča, osebe, prizadete s povojnimi poboji). Ko delamo stvari skupaj, gradimo skupno zavedanje in občutenje. Travmatska doživljanja je treba ubesediti. Ni enostavno, ni lahko, zlasti občutja sramu. Vendar: česar mi mogoče ubesediti, ni mogoče pustiti za sabo (pokopati), pravi Ivo Urlič, ki ponovi misel znanega zagrebškega psihoanalitika Stjepana Betelhajma o pomiritvi in spravi pri osebah, ki so preživela razne oblike vojnih in povojnih travm. Na koncu zalebdi v njuni pripovedi stavek starodavne Antigone: »Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu«. Ob robu, kot je v analitičnih delavnicah že v navadi, je srečanje spremljalo nekaj prijetnih trenutkov. Bobnarja Tomaž Žagar in Žiga Šercer sta na začetku srečanja z bobnanjem spomnila na divjanje bitke, nasprotno pa so zvečer s svojimi nežnimi glasovi deklice v Mladinskem pevskem zboru OŠ Simona Gregorčiča v Kobaridu pod vodstvom Marjetke Rakušček in ob spremljavi Aurore Calvet pričarale mir in sožitje. Podelili so še listine častnima članoma in študentom skupinske analize.
Prvi tečaj za inštruktorje gorske urgentne medicine v Nepalu Kathmandu, 18. 8.–29. 8. 2015
Prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med. spec., ZD Tržič itomazin@siol.net Letošnji tečaj je pomenil zaključek usposabljanja nepalskih zdravnikov in gorskih reševalcev v okviru projekta, ki smo ga začeli že leta 2009, ko smo v okviru IKAR MEDCOM (komisija za urgentno medicino mednarodne zveze gorskoreševalnih organizacij) izbrani
zdravniki inštruktorji v Katmanduju izpeljali prvi tečaj. Projekt se je nadaljeval na Južnem Tirolskem leta 2012 in 2014, leta 2013 in letos pa smo inštruktorji spet prišli v Nepal in tam izpeljali usposabljanje bodočih nepalskih inštruktorjev.
Projekt financira vlada regije Južne Tirolske, pri izvedbi pa sodelujejo EURAC (Evropska akademija iz Bolzana), Himalajska zveza reševalnih organizacij (Himalayan Rescue Association – HRA), Nepalsko združenje za gorsko medicino (Mountain Medicine Society of Nepal) in Gorska reševalna služba Južne Tirolske. Letos smo na povabilo EURAC kot inštruktorji sodelovali trije zdravniki iz Italije, po eden pa iz Avstrije, Švice, ZDA, Nepala in Slovenije ter štirje