Forum svojo skrb je tak bolnik več kot očitno kaznovan, saj ni solidaren s preostalimi. Slab sistem kar kliče po korupciji. Drugi, iznajdljivejši bolnik bo poskusil preskočiti vrsto po bolj ustaljeni poti »zvez in poznanstev« ali pridobivanja »ustreznih« napotnic. Tako bo v večini primerov pregledan hitreje, preiskave, ki so potrebne, bodo brez težav plačane s strani zavarovalnice. Seveda obstaja tudi možnost plačila pod mizo »pokvarjenemu« zdravniku, kar pa se lahko zgodi tudi v javni ambulanti in ne le v zasebni, kot se rado poudarja. V vsakem primeru pa bo več kot očitno koruptivno dejanje, namesto, da bi bilo kaznovano, sankcionirano ali vsaj ignorirano, nagrajeno.
In naj na koncu poudarim: daleč od tega, da je zdravstvo pri nas, vsaj kar zadeva strokovnost, slabo. Je le izrazito podhranjeno. Glede števila zdravnikov na prebivalstvo smo nekje na repu v Evropski uniji in tudi ostala infrastruktura šepa. Končni rezultat so žal vedno daljše čakalne dobe.
Ko bo država končno ugotovila, da je potrebno urediti stvari tako na prihodkovni strani (ustrezna različna zavarovanja – zaposleni, upokojeni, poškodbena zavarovanja; različne premije glede na prihodke, zaščita finančno najšibkejših) kot odhodkovni strani (bolj racionalno poslovanje zavodov, manjši zavodi, v zasebni, državni ali mešani lasti, ločeno financiranje oddelkov, klinik, najemi aparatur, sledenje denarja bolniku ter predvsem bolj fleksibilna kadrovska politika) in ko bodo državljani ugotovili, da morajo za zdravje tudi sami kaj storiti (večja ozaveščenost, skrb za preventivo, manjši oziroma bolj racionalen pritisk na družinske zdravnike, participacija, dodatni zavarovalni paketi za storitve, ki jih obvezno zavarovanje ne bo krilo), takrat bo sistem znova prišel v ravnovesje. Če ne, pa bo odhodu bolnikov v tujino počasi morda res sledil še odhod »zdravstvenih delavcev«, Slovenija pa bo dobila tak zdravstveni sistem, kot si ga ne zasluži. Slab. E-naslov: franjo.naji@yahoo.com
Zdravstvo med stroko in politiko Na tem razbeljenem nakovalu vrednotim položaj in smisel svoje dolgoletne predanosti javnemu zdravstvu. Pri tem mi posebno vrsto zaupanja nudi osebna izkušnja zdravnice, ki se je po tehtnem premisleku pred več kot dvajsetimi leti odločila svoje poslanstvo še naprej živeti v javnem zavodu. Utemeljuje ga moj dolgoletni uvid v prizadevanja mnogih zaposlenih, da bi zahtevno strokovno delo v zdravstvenih domovih opravljali z uveljavljanjem širokega in poglobljenega znanja, z upoštevanjem načel zdravstvene ekonomike, s posebno skrbjo glede varnosti pacientov, s spoštljivim odnosom do njih in do notranjih in zunanjih sodelavcev ter z odgovornim odnosom tudi do širše družbe.
A se oblegani z dvomi vse bolj pogosto sprašujemo, ali se bodo ta naša prizadevanja v prihodnje sploh izkazala za nekaj dobrega. Menim, da je vsak zdravstveni delavec v Sloveniji danes odgovoren tudi za svoj način sprejemanja in predelovanja napetosti med javnimi zavodi in koncesionarji. V teh napetostih eni in drugi dokazujemo, da se trudimo delati dobro in da nam to tudi dobro uspeva. V kolesju zgodovine sem spoznala veliko zaupanja vrednih, sposobnih in svojemu poslanstvu predanih kolegic in kolegov »z
obeh strani«. Zato s toleranco do vsesplošne bolečine, ki jo rojeva občutek ogroženosti enih in drugih, sprejemam številne medijske prispevke, v katerih se zrcali takšno in drugačno merjenje moči, v mnogih pa na srečo tudi širina modrega in poglobljenega uvida v stvarnost; tudi v stvarni položaj slovenskih pacientov. Bogastvo osebne izkušnje vodenja javnega zavoda mi je omogočilo globlji vpogled tudi v razmišljanja, prizadevanja in uspehe nekaterih direktoric ali direktorjev slovenskih zdravstvenih domov. Ti so v zadnjih letih resno in predano stopili na zahtevno pot zagotavljanja in stalnega izboljševanja kakovosti, veliko pozornosti posvečajo sodobnemu znanju iz vodenja ljudi in uspešno razvijajo kolektive, v katerih primarni javnozdravstveni sistem zmore dosegati visoko zastavljene strokovne, etične in ekonomske cilje; tudi z ničelno stopnjo korupcije.
Trenja med javnimi zavodi in koncesionarji so morda komu v korist. Morda gre za računice, ki naj bi v Sloveniji kovale profite iz slabo dorečenega statusa enih in drugih. Morda pa gre le za brezglavo in nedopustno politično nedorečenost glede povezovanja ali ločevanja koncesionarjev in javnih zavodov. Kdo bi vedel, če sploh ali pa vsaj kako bi politika lahko dojela Revija ISIS - Oktober 2013
05 Forum.indd 31
31
25.9.2013 9:19:28