41 Forum
Revija ISIS Julij 2015
Ali res umre v Sloveniji vsako leto 1000 bolnikov zaradi zdravniških napak? Komentar na izjavo dr. Andreja Robide v TV-oddaji Odmevi ter na prispevka Slovensko zdravstvo talec enega človeka (Pavle Kornhauser) in Ko bogovi v belem provocirajo (Anton Peinkiher), objavljena v dnevniku Delo 30. maja 2015
Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana tomaz1945@yahoo.com
Verjetno nekoliko nepremišljeno, neodgovorno in verjetno nepreverjeno izjavo zdravnika dr. Andreja Robide v TV-oddaji Odmevi, da v Sloveniji umre v bolnišnicah 1000 bolnikov (letno?) zaradi neustreznega zdravljenja, sem najprej hotel kar preslišati. Pa se je že vprašal prof. Pavle Kornhauser, od kod ta neverjetna številka. Anton Peinkiher je to izkoristil v arogantnem prispevku Ko bogovi v belem provocirajo za napad na zdravstvo, zdravnike, ki »so na plečih ljudi brezplačno študirali in specializirali...« in »da letno pri nas umre najmanj 1000 pacientov zaradi napak zdravnikov«. Mimogrede, študira(l je) lahko vsakdo, kdor je (bil) voljan in sposoben, pa ne samo za zdravniški poklic, tudi za pravnika in ekonomista itd., ki se jim tega družbenega daru ne očita, njihove napake pa v mnogo manjši meri, če sploh. Osebno sem študiral, doktoriral predvsem na plečih odrekanja svojih staršev in svojih 40 let dela tudi pošteno oddelal (upam, da si tudi tu zaslug ne bo pripisala družba). Poleg treh let dela v splošni ambulanti sem 37 let delal na Inštitutu za patologijo in predvsem v prvih desetletjih kakovostno opravil preko 2000 avtopsij. Takrat je bila avtopsija umrlih v bolnišnicah po zakonodaji obvezna, dejansko je bilo obduciranih vsaj med 60 in 70 odstotkov umrlih v bolnišnicah (mnogo več kot v razvitih zahodnih državah). Naj zveni še tako anahronistično, upam si trditi, da je avtopsija ob vseh modernih tehnolo-
gijah še vedno najbolj objektiven prikaz bolnikovega stanja in vzroka smrti. Med omenjenimi preko 2000 avtopsijami sem naletel le v enem primeru na smrt bolnika zaradi zdravniške napake. Verjetno je bilo takih primerov na Inštitutu za sodno medicino nekaj več, vsekakor pa ne ena tretjina med preko 3000 pokojniki, ki so jih v enem letu pripeljali na oba inštituta. Glede na izjavo dr. Robide bi jih moral odkriti mnogo več. Ali si lahko to res razlagam, da se je slovensko zdravstvo v zadnjih desetletjih stokrat ali kar tisočkrat poslabšalo?? Ne verjamem, kot tudi številki dr. Robide ne. Trenutna zakonodaja je mnogo bolj liberalna do avtopsij in upam si trditi, da v škodo zdravljenih in umrlih bolnikov, tudi zaradi pritiskov svojcev, ki ne želijo avtopsij. Tako se žal dogodi celo v javno proglašenih najboljših bolnišnicah, da ne opravijo avtopsije umrlega na operacijski mizi, saj o obdukcijah odločajo predstojniki oddelkov ali celo sami lečeči zdravniki. To je daleč od objektivne kontrole! Sprašujem se, ali so v okviru nenavadno okrogle številke 1000 tudi primeri (ne)predvidljivih zapletov s smrtnim izidom, ki povsod spremljajo tako medikamentno kot kirurško zdravljenje, kjer krivde ne moremo pripisati zdravstvenemu osebju. Navajanje takih vprašljivih podatkov v javnosti, ki je nasploh nastrojena proti zdravstvu, se mi zdi neodgovorno, še posebno danes, ko naj bi bili vseh tegob v zdravstvu krivi zdravniki.
O normativih. Škodoželjni hočejo na vsak način zdravnikom očitati, da s sprejetjem normativov želijo delati čim manj. Ko smo pred leti pripravljali normative na osnovi britanskega zdravstvenega združenja, prirejene za pedagoške in zdravstvene delavce, smo delo bolj ali manj opustili, saj smo prišli do rezultatov, da po njihovih normah dosegamo od 150- do 180-odstotne obremenitve, kar seveda našim upravnim organom ni ustrezalo. Verjetno tudi ni potreben komentar, da sem ob zadnjem kontrolnem pregledu pri specialistu v dopoldanski ambulanti dobil številko 112, pa sem opravil pregled brez nervoze in neprijaznosti zdravstvenih delavcev. So torej zdravstveni delavci res lenuhi, ki jih zanima zgolj visok zaslužek? In o visokih plačah v zdravstvu. Nekaj jih res prejema bolj ali manj upravičeno visoke plače. Zakaj ne navajajo neto plač (brez morebitnih zasluženih dodatkov za obvezna dežurstva itd.) specializantov, fakultetnih asistentov, ki lahko pričakujejo po 6-letnem študiju boljše plače šele po 5-letni praktično obvezni specializaciji, torej šele po 30. letu starosti, ko z malo pretiravanja drugi že mislijo na upokojitev. Vsi nimajo bogatih staršev, ki bi jim omogočili urejeno družinsko življenje. Zato so očitki o morebitnem dodatnem popoldanskem delu kot požrešno zaslužkarstvo le demagogija. Preverjeno je, da je zdravnik specialist še v stari Jugi dobil manjšo plačo kot delavka v dobro stoječi tekstilni tovarni. Vendar tudi razvpiti zakon o sistemu plač izpred slabih 10 let ni bil naklonjen zdravnikom, še