30 Iz Evrope Revija ISIS Julij 2015
Klopni meningoencefalitis: začenja se informacijska kampanja za cepljenje Prevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana marjan.kordas@mf.uni-lj.si Letošnja informacijska kampanja za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se začenja z motom »Nobena zvezna dežela ni brez klopov«; ponovno naj bi opozorila na dejstvo, da zaščiti le pravilno cepljenje. »Delež pravilno cepljenih oseb je
glede na desetletno primerjavo tako nizek, kot še nikoli doslej,« je na tiskovni konferenci ob začetku kampanje izjavil Rudolf Schmitzberger, poverjenik za cepljenje pri Avstrijski zdravniški zbornici. Popolno imuniziranih je samo 46 odstotkov Avstrijcev;
leta 2011 je bila precepljenost kar 70-odstotna. Do 31. julija letos bo cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu na voljo v vseh lekarnah po znižani ceni: za odrasle 34,40 EUR, za otroke 29,80 EUR. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 7, 10. april 2015
Zahodna Afrika: grozi širjenje nalezljivih bolezni Prevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana marjan.kordas@mf.uni-lj.si V državah Sierra Leone, Gvineja in Liberija, ki jih je najbolj prizadela epidemija ebole, grozi širjenje drugih nalezljivih bolezni. Skupina raziskovalcev okoli Saki Takahashi z univerze Princeton (Zvezna država New Jersey, ZDA) svari, da bo zaradi teh bolezni umrlo morda več ljudi kot pa zaradi ebole. Vzrok za to je dejstvo, da se zaradi epidemije ebole niso izvajali redni programi cepljenja, kot npr.
cepljenje proti ošpicam. Navedeni raziskovalci poročajo, da ob začetku epidemije ebole ni bilo proti ošpicam cepljenih približno 778.000 otrok. Od teh se jih je ob izbruhu ošpic okužilo kar 127.000. Ob domnevi, da se je ob epidemiji ebole precepljenost zmanjšala za 75 odstotkov, se je število necepljenih otrok, mlajših od pet let, vsak mesec povečalo v povprečju za 19.500. Po tem izračunu naj bi bilo
necepljenih več kot 1 milijon otrok. Če bi prišlo do izbruha ošpic, bi zbolelo 227.000 ljudi, od katerih bi jih morda 16.000 umrlo. Tudi pri drugih bolez nih, katerim bi se bilo mogoče izogniti, kot so npr. otroška paraliza, oslov ski kašelj in tetanus, raziskovalci domnevajo, da se je precepljenost zmanjšala. Verjetno bo trajalo še zelo dolgo, preden si bodo zdravstveni sistemi v prizadetih deželah opomogli. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 7, 10. april 2015
Ko zdravje postane merljivo Prevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana marjan.kordas@mf.uni-lj.si Kronične bolezni so trenutno vzrok za dve tretjini vseh smrtnih primerov na svetu in so v bistvu posledica
nezdravega sloga življenja. Če torej »common style of life« naredi človeka bolnega, morajo biti na voljo takšni
slogi življenja, ki človeka naredijo zdravega. V ta namen pa mora biti zdravje merljivo, da ga lahko ciljno usmerimo. Natančno merjenje posameznih parametrov omogoči odkrivanje, razumevanje in zdravljenje bo-