45 Intervju Revija ISIS Maj 2015
spreminja glede na letni čas, v času prehladov, v času stika z alergeni. Če je bolnik mlajši človek, ki razume, kaj je astma, mu svetujemo, da prilagaja svoje odmerke zdravil. Preventivna zdravila, ki vsebujejo inhalacijski glukokortikoid, so malo škodljiva. Njihov učinek na zdravje je odvisen od letnega odmerka, ki ga človek vdihne. V kolikor bolniku uspe skozi leto prilagajati odmerjanje zdravila, je celotni letni odmerek manjši. Po drugi strani pa, če bolnik prekine z zdravljenjem in pride do poslabšanja astme, mu v enkratnem odmerku venoznega steroida damo toliko zdravila, kot ga je v 80 vpihih preventivnega zdravila. Kakšen je nadzor nad astmo? Kakšen je delež bolnikov s slabo nadzorovano astmo? Več kot 80 odstotkov astmatikov se vodi na primarni ravni. Nadzor nad astmatiki je nujen. Zdaj, ko se bo uvajal e-recept, bi bilo treba preverjati, kdaj bi moralo bolniku zmanjkati zdravil, če bi jih redno jemal. Ta nadzor bi moral biti v rokah osebnega zdravnika. Če bolnik ni prišel po zdravilo, bi moral imeti sistem možnost alarma, da obvesti zdravnika. Preventiva pomeni tudi to, da veš, ali bolnik sploh še kaj jemlje ali ne jemlje ničesar. Samovoljna opustitev zdravil lahko povzroči hudo, celo smrtno nevarno poslabšanje astme.
Druga varovalka, ki je možna, pa je, da bolnik, ki pride po obnovljiv recept za astmatike, izpolni vprašalnik, ki se mu reče astma control test – ACT. Ta vprašalnik ocenjuje, kakšno je stanje astme v zadnjih štirih tednih. Dobra praksa bi bila taka: bolnik pride vsake tri mesece po svoj recept in v čakalnici izpolni ACT-test, sestra pa sešteje odgovore. Če je seštevek manj kot 20 točk, potem bi moral bolnik počakati in opraviti še pogovor pri zdravniku. To sicer ruši koncept čakalnih knjig in naročanj, strokovno gledano pa bi bil to najboljši način. Cilj zdravljenja je, da posamezniku ni treba prilagajati načina svojega življenja zaradi astme. Izogibati se mora sprožilcem: alergenom, toksičnim plinom, prahu itd. To je tisto, kar je treba urediti v življenju, ne pa izogibanje fizičnemu naporu ali športnim tekmovanjem. Če ima vaš otrok astmatični napad v šoli, je lahko samo dvoje: ali ni vzel zdravila ali pa je alergen prisoten v telovadnici. Cilj zdravljenja astme je, da bolnik ne potrebuje olajševalnih zdravil več kot dvakrat na teden. Če astmatik pove, da se dvakrat na teden začne dušiti, potem je treba nekaj urediti. Velik alaram je tudi nočni simptom. Astmatik se ponoči ne sme zbujati zaradi dušenja; če se, je to lahko znak neurejene astme. To sta dva glavna poudarka, ki bi ju moral imeti vsak zdravnik v mislih, ko obravnava astmatika.
Koliko je naurejene astme? Študije so različne. Več kot polovica astmatikov bi lahko imela bolj urejeno astmo. Po naših izkuš njah je urejene 70 odstotkov astme. Razlogi so različni, možno je, da na kliniki drugače vodimo paciente, lahko so tudi bolniki drugačni. Na splošno velja, da ima 30 odstotkov bolnikov še vedno simptome. Je pa res, da si bolnik z astmo sam prilagaja zdravljenje, on sam sebi določa odmerek zdravil in tudi če ima simptome (če malo kašlja, …), še ni rečeno, da bo povečal odmerek zdravil, ker se boji neželenih učinkov. Skupaj z družinskimi zdravniki pripravljate nove strokovne smerinice. Nam lahko poveste, kaj pripravljate? Trenutno pišemo dokument in je v fazi izdelave. Sodelujemo z družinskimi zdravniki in s pulmologi na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Dokument je že izoblikovan do polovice in bo objavljen v strokovni literaturi, dostopni vsem slovenskim zdravnikom. Vseboval bo priporočila, kaj je smiselno izvajati pri astmatiku, kako napotovati na različne ravni... Smernice bodo dokončane približno do konca leta. Nato nameravamo organizirati izobraževalne delavnice po vsej Sloveniji. Obetamo si, da bosta astma in KOPB enotno vodeni po vsej državi. Najlepša hvala za pogovor.
Mene so bolniki naučili biti zdravnik Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., ZD Ljubljana nena.kopcavar-gucek@zd-lj.si
Prijeten, skromen, točen, zanesljiv, skrben. Prvi vtisi o Dušanu Baragi, dr. med., specialistu splošne medicine, ki je po izboru Združenja družinskih zdravnikov postal osebnost leta 2014. Naziv, ki je bil na Schrottovih dneh
letos podeljen že četrtič, ni namenjen vidnim, zaslužnim ali medijsko prepoznavnim članom združenja. Podeljen naj bi bil nekomu, ki se je s svojim delom v preteklem letu izkazal. Ki trdo in dobro dela.
In Dušan je tak. Skupaj s kolegico Snežano Kordiš, tudi zdravnico specialistko splošne medicine, dela v zdravstveni enoti Stari trg pri Ložu. Izjemno aktiven je tudi v društvu bolnikov s kronično črevesno