47 Strokovne publikacije Revija ISIS Marec 2015
Zgodbe upanja Primeri celostnega zdravljenja odvisnosti
Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., Ljubljana milosfrancisek.kobal@amis.net
Uredila Maja Rus Makovec, avtorji Vida Furman Bajc, Anka Gorše Goli, Anica Pišl, Zvone Purnat, Irena Rahne Otorepec, Mirjana Radovanović, Maja Rus Makovec, Ksenija Tabaković. Založba eBesede, d.o.o., Ljubljana 2014. Terapevtke in terapevt Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola Psihiatrične klinike v Ljubljani so v knjigi zbrali devetindvajset živ ljenjskih zgodb in izpovedi zdravljencev v tej enoti. Njihovim »zgodbam upanja« so dodali pogosta vprašanja in odgovore glede odvisnosti. Odgovore so dopolnili s »paktom znanja«, ki izhaja iz sodobnih strokovnih dognanj o odvis nosti in njenih zakonitostih. Čeprav predstavljajo zgodbe zdravljencev, opremljene s komentarji njihovih terapevtov, pretežni del knjige, se ustavimo najprej pri 38 vprašanjih in odgovorih glede odvisnosti (Maja Rus Makovec). Odvisnost je pogosta motnja. Okrog deset odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije na zelo problematičen način uživa alkohol, verjetno je večina od njega odvisna. Ko je treba zavrniti pomisleke, da je uživanje alkohola in drugih toksičnih snovi stvar osebne svobode in da je odvisnosti preveč, da bi jo lahko obvladovali, avtorica trdno zasidra odgovor v ugotovitvi, da je odvisnost bolezen. Pred njo vstopi terapevt in pri tem je njegova vloga v potrpežljivi pomoči pacientu, da se ta postopoma usmerja k lastni odgovornosti. Odvisnost se kaže na različne načine. Kot ni tipičnega odvisnika, tako ni njene tipične klinične slike. A je mogoče pri vseh najti skupno rdečo nit, hkrati pa upoštevati pomembne razlike med njimi. Odvisni od alkohola radi pokažejo nekaj ponosa proti tistim, ki so odvisni od drugih psihotropnih, zlasti »prepovedanih« drog, ki jih ocenjujejo kot mnogo hujše in nevarnejše. Odvisnost od tablet pa naj bi v svoji osnovi šla na hrbte zdravnikov, ki jih predpisujejo. V temelju imajo vse odvisnosti skupno, predvsem nevrofiziološko osnovo.
Zasvojen človek se tipično, a na razne načine odziva na informacijo, da nekaj počne narobe. Lahko odvisnosti sploh ne vidi in je ne razume. Morda sicer razume informacijo, a jo zavrača in prevrača z množico obramb, kot je recimo ta, da z oceno njegovega vedenja močno pretiravamo. Osebe z odvisniškim vedenjem ni enostavno prepričati, naj s takim vedenjem preneha. Namesto zahtev o prenehanju odvisnika usmerjamo k zdravljenju, pri tem pa jasno povemo, da njegovega vedenja ne bomo več tolerirali.