Poročila s strokovnih srečanj dnem po rojstvu. Za klinično uporabo so pomembne sekvence T1, T2, DWI in protonska MR-spektroskopija. V drugem predavanju je pregledno predstravil metode in zdravila za zaščito osrednjega živčevja po perinatalni hipoksiji. Prikazal je rezultate terapevtske hipotermije na Nizozemskem, ventilacijo s ksenonom, argonom, uporabo trofičnih dejavnikov, protivnetnih sredstev in celične terapije.
O terapevtski hipotermiji pri nas je predavala prof. M. Derganc, ki je s sodelavci predstavila rezultate zdravljenja v intenzivni enoti Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo UKC Ljubljana pri 55 novorojenčkih. Rezultati so primerljivi s Cornell Medical Center v ZDA. J. Babnik je prikazal dolgoletne izkušnje ljubljanske porodnišnice z možganskimi krvavitvami pri nedonošenčkih. Med ostalimi predavanji so neonatologi in drugi strokovnjaki iz UKC Ljubljana prikazali uporabo različnih diagnostičnih metod in postopkov pri novorojenčkih z nevrološkimi okvarami. T. Vipotnik je prikazala slikovno diagnostiko pri plodu in N. Pečarič Meglič MR-preiskave pri novorojencih. D. Neubauer je predaval o uporabi amplitudno povprečene elektroencefalografije, P. Fister pa o naših izkušnjah z uporabo spektroskopije blizu infrardeče svetlobe za oceno preskrbe s kisikom in prekrvitve možganov pri novorojenčku. M. J. Kržan je pregledno opisal prednosti in težave pri uporabi nevrofizioloških metod pri novorojenčkih. Pregled diagnostičnih metod je na koncu sklenila D. Paro Panjan, ki je primerjala različne metode kliničnega nevrološkega pregledovanja novorojencev – njihove prednosti in pomanjkljivosti. Tematiko simpozija so zaokrožile dodatne teme, ki so jih predstavili G. Nosan s predavanjem »Dejavniki tveganja za
trombozo – naše izkušnje«, A. Soltirovska Šalamon je predavala o dejavnikih tveganja za neonatalne konvulzije in J. Lozar Krivec o aktualni temi v zvezi s kardio-kirurško tematiko »Možganska okvara pri novorojenčkih s prirojenimi srčnimi napakami«. B. Gnidovec Stražišar je razširila tematiko s pregledom stanj, ki so pri novorojenčkih podobna asfiksiji. Psihologinja J. Kodrič je opisala kasnejši razvoj prezgodaj rojenih otrok s predavanjem »Kognitivni in vedenjski izidi prezgodaj rojenih otrok«. Po vsakem predavanju se je razvila razprava, vendar je potek simpozija vseeno in pohvalno ostal popolnoma v predvidenih časovnih okvirih. Mednarodni simpozij, ki je bil eden letošnjih osrednjih neonatalnih strokovnih dogodkov v Sloveniji, je celovito obravnaval diagnostiko, zdravljenje in zaščito osrednjega živčevja pri novorojencih.
Splošni vtis o simpoziju je bil odličen – tako s strokovne kakor tudi organizacijske strani. Priprava in izvedba predavanj sta bili na ravni mednarodnega dogodka, ki je potekal v angleščini. Izkušnje dveh uglednih nizozemskih strokovnjakov so interdisciplinarno dopolnili neonatologi in raziskovalci terciarnega slovenskega centra – UKC Ljubljana. Strokovna prireditev je zbudila zanimanje tudi izven meja naše republike in tako pripomogla k stikom in izmenjavi strokovnih izkušenj slovenskih neonatologov in pediatrov s kolegicami in kolegi sosednjih držav. E-naslov: borut.bratanic@mf.uni-lj.si
Bregantovi dnevi Srečanje psihoterapevtov Slovenije z mednarodno udeležbo Matjaž Lesjak Od 9. do 12. oktobra 2014 je v Termah Olimia potekalo bienalno srečanje slovenskih psihoterapevtov. Srečanje nosi ime pokojnega slovenskega kliničnega psihologa in učitelja na medicinski fakulteti, ki je prvi zaoral ledino na področju strokovne psihoterapevtske pomoči ljudem. Prof. Leopold Bregant je doštudiral pravo in psihologijo, kasneje pa se je na pobudo psihiatra Leva Milčinskega izobrazil še iz psihoanalize na inštitutih v Berlinu in Goettingenu. V njegovi strokovni zapuščini so ostala prva slovenska skripta psihoterapevtskih tehnik, ki jih študentje lahko še danes uporabljajo, saj predstavljajo temeljne principe dela z dinamičnim nezavednim v psihi klienta. Prof. Bregant je k nam prenesel spoznanja neoanalitske šole Schultz-Henckeja in zapolnil vrzel v razumevanju človeške duševnosti. Freudov koncept in njegova terminologija pa sta ostala še naprej temeljni jezik za sporazumevanje med psihoterapevti različnih usmeritev. Že leta 1968 sta s prof. Milošem Kobalom oblikovala dvosemestrski podiplomski študij psihoterapije. K predavanjem sta povabila priznane analitike iz Zagreba in Beograda. Tako je študij že od začetka zajemal iz širšega jugoslovanskega in mednarodnega okolja. Istega leta je bila ustanovljena še Psihoterapevtska sekcija Slovenskega zdravniškega društva, 64
ki ji je predsedoval prof. Miloš Kobal in je prehodnica sedanjega Združenja psihoterapevtov Slovenije.
Po tragični smrti prof. Breganta 30. aprila 1986 so se zbrali njegovi nasledniki (Gorazd Mrevlje, Polona Matjan, Roman Korenjak, Branko Franzl, Janez Rojšek, Katja Dougan, Peter Praper, Slavko Ziherl, Nace Gerič) in sklenili nadaljevati delo na področju psihoterapije. Določili so Bregantove dneve kot bienalno obliko izobraževanja slovenskih psihoterapevtov, ki dopolnjuje trajno podiplomsko šolanje na medicinski fakulteti. Vsako srečanje je mednarodno in ima vodilno temo.
Letošnje srečanje je bilo že 14. po vrsti in je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja. Organizacijski odbor je vodila psihoterapevtka Teodora Pečarič Jager. Vodilna tema bienala je bila »krivda«. Kot piše v vabilu psihoterapevt in predsednik programskega odbora Predrag Jovanovič, »….zbuja tema v nas interes, saj ga ni življenjskega področja, notranjega ali zunanjega, individualnega ali skupinskega, kjer se ne bi čutila prisotnost tega prevladujoče težkega čustva.« Krivdo in sram poznajo vse civilizacije in kulture, posebej zagnano se z njima ukvarjajo religije in posebej leposlovje (npr. Dostojevski, Zločin in kazen). Pri nevrotikih je krivda pogosto osnovno gonilo nevrotičnega
Revija ISIS - December 2014
11 Porocila s strokovnih.indd 64
21.11.2014 14:04:02