Forum tablet in operacij, kot ljudje, z našim odnosom, z našimi vrednotami. Naš odnos do pacienta hote ali nehote vpliva na izid zdravljenja. Če to počnemo na odgovoren način, to ni le etično korektno, ampak je lahko tudi sestavni del učinkovitega zdravljenja. S stališča etike bi bilo vprašljivo, če ne bi izkoristili te priložnosti v dobro naših pacientov. Seveda pa je homeopatija več kot le učinek placeba, deluje pri živalih, deluje pri dojenčkih, deluje celo pri nezavestnih pacientih na intenzivnem oddelku.
Mehanizmi delovanja niso znani Eden izmed najtrših orehov, s katerim sem se soočil, je bilo pomanjkanje dokazov, kako homeopatija sploh deluje. Kakšno stališče naj zavzamem kot zdravnik, če pa je toliko nedoločnosti? Vsakomur je jasno, da tu ni kemične interakcije. Ne želim umovati in špekulirati, ali naj bi to bil »spomin vode« (dejstvo je, da so homeopatske granule suhe) ali del kvantnofizične interakcije. Preprosto ne vem. Nihče ne ve. Pravzaprav, ko postajam starejši, se vse bolj in bolj zavedam, kako malo v resnici vem o svetu in nekako to tudi sprejemam. Ali je etično za zdravnika, da uporablja načine zdravljenja, katerih mehanizmi delovanja (še) niso znani? Odgovor, ki sem ga dal sam sebi, je zorel zelo dolgo in počasi, medtem ko sem začel s prvimi koraki
v homeopatiji, se udeleževal seminarjev, poskusil z zdravljenjem in doživel prve uspehe: dovolil sem si, da to počnem, dokler bom ostal (samo)kritičen, dokler bodo moji pacienti imeli od tega korist, in tako dolgo, dokler ne bom nikomur škodil.
Priložnost za paciente in zdravnike Homeopatija je trd oreh za vsakega s strastjo do znanosti. Razprave so običajno zelo čustveno razgrete in nabite. Vse, kar lahko naredim, je, da predstavim svoj način, kako sem se s tem soočil in pomiril. Odgovor je prišel počasi, potem ko sem se zavedel, kako sem bil poln predsodkov (kot 30-letnik sem bil prepričan, da »vem vse, kar je treba vedeti o homeopatiji«), in potem ko sem začel radovedno in odprto spoznavati novo področje. Ljudje so biomehanični stroji, ki potrebujejo biomehanično zdravljenje in »strojni model« šolske medicine je zelo uspešen. S tem ni nič narobe. Toda ljudje smo več kot to, onstran molekul, in to moramo zdravniki še odkriti. Gre za kulturo, gre za vrednote, gre za ljubezen. Homeopatija lahko odpre vrata v to dimenzijo. Obogatila je mojo zdravniško prakso, moje paciente pa osrečila. E-naslov: gross.joachim@web.de
O odgovornem življenju na našem planetu Miloš Židanik Z več svobode pride vedno tudi več odgovornosti. Nekateri ljudje se je strašno otepajo. Radi bi bili svobodni, a odgovornosti za svoja dejanja ne bi želeli nositi. Potem prihaja do notranjih ali zunanjih konfliktnih stanj, ki ustvarjajo pritisk za spremembo. Ali pa priredijo svoj način razmišljanja, dojemanja in sklepanja, da do notranjega konflikta ne pride.
Ljudje nismo edini prebivalci Zemlje, čeprav se pogosto tako obnašamo. Pozabljamo, da ima skupaj z nami na tem svetu svoj dom še zelo veliko različnih vrst živali, ki vsaka po svoje pripomore k barvitosti in lepoti tega sveta, kot ga poznamo in kot nam je ljub. Živali zaznavajo tako kot mi, nekatere celo bolje. Živali zaznavajo strah, žalost in srečo, imajo spomin in svoje aktivnosti načrtujejo. Imajo družine in prijatelje in se prav tako veselijo svojega življenja. Če jim ljudje pustimo to možnost.
Specisizem pomeni, da mi je mar samo za svojo vrsto in ne za druge. Ljudje smo res posebna bitja. Ko smo z družino hodili po arheološkem muzeju, smo lahko opazili, da so razstavni eksponati po številčnosti razdeljeni na dva dela – pripomočki, vezani na gospodinjstvo in lišpanje, ter pripomočki, vezani na lov in vojno. Agresija spremlja človeka od njegove 38
samoopredelitve za človeka naprej. Lov in vojne. Neločljivo povezano. Kot je zapisal Pitagora, »dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med seboj.« Iskreno dvomim, da je možno agresijo do živali ločiti od agresije do človeka. Najbolj znani psihopati so v otroštvu mučili živali. Človek je egoističen. Naučil se je, da izrablja druge, da je njemu bolje. Izrablja ljudi, planet in živali. In osnovni motiv – njegova lastna komodnost – je v vseh primerih isti. Vsi vemo, da smo planet prenapolnili s plastičnimi vrečkami in da je v Tihem oceanu za cel kontinent veliko področje plastičnih smeti, še posebej plastičnih vrečk, in še vedno v trgovini radi vzamemo plastično vrečko, ker nam je tako enostavneje. In jo doma zavržemo. Ker mislimo samo nase v tistem trenutku. Potrebujemo cesto. Ni problema. Preluknjamo hrib, raztrgamo pokrajino. Človek je v skrbi za lastno komodnost vsemogočen. In vedno na račun drugih. Ljudi, živali, Zemlje. Na račun izkoriščanja drugih. In znamo še nekaj. Delegirati druge ljudi, da za nas opravijo mučno delo, ki ga sami ne bi želeli ali pa je celo v nasprotju z našimi prepričanji, in se delamo, da nimamo nič pri tem. To počnemo pri vsakdanjih opravilih, o katerih že dolgo ne razmišljamo več. Da prihranimo čim več psihične energije, določene
Revija ISIS - November 2014
06 Forum.indd 38
22.10.2014 21:30:41