Aktualno varnost bolnikov, so opisani in niso redki, saj se vsi bolniki na zdravila ne odzivajo v enaki meri.
Sodelovanje med proizvajalci zdravil in zdravniki naj poteka po načelih obojestranske pravičnosti in zdravstvene etike. Načini, s katerimi je mogoče vplivati na potrošnjo posameznih zdravil, v odnosu med zdravniki in proizvajalci zdravil obema stranema ne smejo predstavljati glavnega cilja. Zdravniki, ki pri svojem delu vsak dan zdravijo bolnike in v javnosti za plačilo
priporočajo zdravilo posameznega farmacevtskega podjetja, podpirajo njegove pridobitne cilje, vplivajo na način predpisovanja zdravil, ki ni vedno nujno povezan s koristjo bolnikov in etičnimi načeli zdravniškega poklica. KME zdravnikom odsvetuje taka sodelovanja. Maj 2014 Komisija RS za medicinsko etiko
Mnenje Strokovnega sveta za medicinsko genetiko o genetskih preiskavah in komercializaciji genetskih preiskav v Sloveniji Nataša Teran, Anamarija Brezigar, Nadja Kokalj Vokač, Borut Peterlin, Daniel Petrovič, Karin Writzl
Strokovno ozadje Medicinska genetika je v zadnjih desetletjih ena najhitreje napredujočih vej medicine. Napredek je viden zlasti na področju genetskega diagnostičnega testiranja; genetski testi se v medicini ponujajo v podporo medicinski diagnostiki, v predrojstni diagnostiki v smislu primarnega preprečevanja bolezni in v predsimptomatski diagnostiki v smislu sekundarnega preprečevanja bolezni. Ker gre pri genetski diagnostiki za posebej občutljivo področje medicinskega testiranja, so številne mednarodne strokovne in družbene organizacije (Svet Evrope, OECD) objavile smernice in priporočila glede izvajanj genetskih preiskav. Smernice in priporočila definirajo pogoje, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje in interpretacijo genetskih testov ter posredovanje genetskih informacij pacientom. Po drugi strani pa je v nekaterih državah trend komercializacije genetskih preiskav; genetski testi tako postajajo tržno blago. Različni komercialni ponudniki genetskega testiranja ponujajo genetske teste osebam, pri katerih ni medicinske potrebe po genetskem testiranju in je osnovni namen zaslužek s prodajo tržnega blaga – genetskega testa. Testi, ki jih omenjeni izvajalci ponujajo, največkrat nimajo klinične uporabne vrednosti (testiranje genetskih variant – različic, povezanih s povečanim tveganjem za razvoj pogostih kompleksnih – multifaktorskih bolezni). Nekateri komercialni ponudniki tržijo tudi genetske teste, ki imajo klinično uporabno vrednost, pri čemer ne upoštevajo mednarodnih priporočil za genetsko testiranje. Posledično se pojavljajo visoka tveganja za zdravstveno oškodovanje pacientov in nepotrebne obremenitve zdravstvenega sistema, kakor tudi korupcijska tveganja pri trženju genetskih testov.
Strokovni svet (SS) za medicinsko genetiko ugotavlja, da so se v Sloveniji pojavili številni primeri zlorabe genetskega testiranja v tržne namene, zato meni, da je treba urediti področje genetskih preiskav v medicinske namene v Republiki Sloveniji. 18
Pregled pomembnih strokovnih podatkov Genetski testi z visoko napovedno vrednostjo V zadnjih dveh desetletjih je bilo odkritih veliko število genov, ki so vzrok ali predstavljajo tveganje za razvoj različnih bolezni. Z omenjenimi odkritji je povezan tudi razvoj molekularno-diagnostičnih testov z visoko napovedno vrednostjo za testiranje monogenskih bolezni (npr. cistična fibroza). Genetski testi so dragocen medicinski diagnostični pripomoček za zgodnje odkrivanje vzroka bolezni, hkrati pa omogočajo identifikacijo sorodnikov z visokim tveganjem za obolevanje in pristop k preprečevanju bolezni v okviru načrtovanja nosečnosti. Genetsko testiranje v medicinske namene je izjemno občutljivo družbeno vprašanje, zato so priporočila za izvajanje genetskih testov podale ne samo strokovne, temveč tudi družbene in gospodarske organizacije. Svet Evrope je sprejel prvi mednarodni pravno obvezujoč dokument, ki obravnava genetske preiskave v zdravstvene namene in kot državo članico zadeva tudi Slovenijo (1). Dodatni protokol h konvenciji za človekove pravice in biomedicino (2), ki zadeva genetsko testiranje v zdravstvene namene, med drugim določa:
• Zagotoviti je treba ustrezno kakovost genetskih storitev. Še posebej je potrebno, da: a) genetski testi izpolnjujejo splošno sprejete kriterije za znanstveno in klinično validacijo, b) da je v laboratorijih vzpostavljen program za zagotavljanje kakovosti ter da so laboratoriji pod rednim nadzorom, ter c) da ima osebje, ki izvaja genetske storitve, ustrezno izobrazbo, da lahko opravlja genetsko testiranje v skladu s poklicnimi obveznostmi in standardi (člen 5 – Kvaliteta genetskih servisov).
Revija ISIS - Avgust/september 2014
03 člani zbornice Aktualno.indd 18
23.7.2014 11:15:46