Zdr avniki v prostem času
Pesmi Tomaž Rott
1964–2014
Zakaj gozdar
Ti sončni žarki so mostovi zlati, ki nosijo veselje, želje, vse pripelje na njih se mi v srce, ki vsemu se odpre.
Sošolec pravi, je postal gozdar, gre vsak dan na sprehod s psom v par, da vonja smolo smrek, požagan les in morda kakšno rožo, ki je vmes. Gob ne nabira, saj jih ne pozna, niti ne ve, če žena njihov strup mu da. Rad jagodičje ima, modrino borovnic, če se le da, se izogne kostanja bodic. Ko vrne se domov, je hrane pes vesel, sam pa kot crknjen pes za mizo obsedel. Popije pivce ali dve za živce In uredi si na klobuku krivce. Ni lovec s puško, gleda vse živali, če kakšna pred oči se prikobali, da s fotoaparatom nežno jo ujame: zato ni časa vseh posnetkov štet’, kje rep, del glave, šap in tac je ujet. Če je z žganjico ogret, medvedov ne boji se, niti vepra, če za njim hropi.
A ko se pooblači, ni več mostov, ne zlatih sanj, koprenastih želja, oči so mi oblaki, ki jočejo na tla. A vendar spet zjasni se in dnevi pozlate in solze zasušene se v noči posrebre in spet življenje vredno široko razprostre.
Odkritost Ko me ne bo, vse mirno bo in vsem bo prav, ne bo besede, ki bi prizadela, čeprav nikoli tega ni hotela. In misel name bo povsem zbledela in čustva zame bodo okamnela. Zato vsi potrpite z mano zdaj, morda bo letos zadnji zame maj. Besed ne hranim zase, so za vse, če strinjate se z njimi ali ne. Niso vzkipljive, ne žaljive, niso prežlahtne in galantne, vsekakor niso prevarantne.
86
Razprodaja Prodaja omrežja in solin – zdaj boj se »slanih« naročnin. Tovarne dajmo še posode, zastonj pa vanje vse prismode.
Strateška geografija Čeprav na Krimu ni Tatarov, se bati pravih je barbarov, ki bi prodali naše barje, čeprav slovenski Krim nam var’je.
Ni več želja Ni več želja in sanje smo zagrebli v peščeni žal minulega poletja. Ni več zavetja, vodni val potegne jih v globino. V vrheh vetrovnih pelod oploditve brezkoristno se razsuje in brst pomrzne želj odmrtje.
Revija ISIS - Julij 2014
14 Zdravniki v prostem cau.indd 86
23.6.2014 12:28:01