Zdr avniki v prostem času
36. Iatrosski Kranjska Gora, 7. 2. 2014 Jasna Čuk Rupnik Trenutna slovenska družbena zmeda je očitno segla tudi v kraje tik pred avstrijsko mejo. »Pa kdaj bo start?« smo se spraševali v Ratečah. »V reviji Isis piše ..., ampak so ga premaknili ...« Modrost ljudi in narave je bila spet na pravi poti. Tako so nekateri v čakanju na tekmo dali namazati smuči, teptalec je na tekaški progi opravil še dve dodatni teptanji, sonce pa je pridobilo dovolj časa, da je na zbrane tekmovalce lahko poslalo svoje prve tople žarke. Ko se je končno le začelo, pa je bila tekma »hitro skozi« in tehniki so bili veseli, da so lahko merilne naprave še dovolj zgodaj premaknili na strmine v Kranjsko Goro. Tam je steza za veleslalom omogočala prijetno vijuganje. Sicer je sem in tja komu zmotila načrte prehuda trema ali pa je bila na delu tista znana in letos pogosto slišana izjava »Smučam prvič v tej sezoni«. Sonce pa je bilo letos presenetljiv adut! Kljub povsem črnim oblakom za Vršičem so se pobočja »Kranjske« kopala v soncu. Tudi zavoljo tega je bil za nekatere prigrizek z
Kriza je tudi šefe prisilila k delu.
mortadelo, trdim sirom, olivami in suhim paradižnikom pred hotelom Larix »vrhunska pika na i«.
Na predavanju ob 15.00 je beseda tekla o zanimivi temi. Aleš Fabjan iz SB Jesenice je ob nekaterih dopolnitvah prim. Mateja Andoljška predstavil za športnike zanimiv izziv Bolečina v peti – trnova pot do uspeha. Pri starejših naj bi jo večinoma povzročala degenerativna obolenja, ne pa poškodba. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitev gibalnega sistema ob ponavljajoči se telesni aktivnosti. Vodilna vzroka sta vnetje Ahilove kite in plantarni fasciitis. V napredovali obliki vnetja se lahko pojavi kostni izrastek ob nasadišču Ahilove kite na petnico. Petni trn pa je kostna naplastitev ob narastišču plantarne fascije, ki je lahko posledica njenega vnetja. Po zdravljenju akutne faze teh dveh obolenj z mirovanjem, hlajenjem in protivnetnimi zdravili sledi zdravljenje z ekscentričnimi vajami, te pa lahko dopolni še terapevtska uporaba UZ. Če kljub intenzivnemu zdravljenju bolečina traja več kot pol leta, lahko sledi operativna terapija.
Tej zanimivi predstavitvi je sledil še kratek niz vrhunsko zgoščenih zanimivosti o tem, zakaj vse lahko nek športnik pri naporu težko diha. Doc. dr. Matjaž Fležar je v prispevku Dispneja pri športniku – prav vse pa res ni astma jasno zastavil izhodišče, da potrebuje telesna aktivnost usklajeno delovanje respiratornega in kardiocirkulatornega sistema ter mišic kot glavnih porabnikov kisika. Omejitev na enem nivoju se lahko kaže s simptomi na drugem. Tako lahko zgornja stopnja mišične zakisanosti zaradi porabljanja bikarbonatov v plazmi sproža povečanje ventilacije, kar športnik čuti kot težavo z dihanjem. Pojem »exercise induced bronchoconstriction« pa je vezan na preveliko odzivnost dihalnih poti, v katerih je ali pa ni prisotno astmatsko vnetje. V kolikor so testi za potrjevanje
Teptalec je opravil svoje, zadnji vosek je nalikan ... »Začnemo!« Revija ISIS - April 2014
08 Zdravniki prosi cas.indd 81
81
21.3.2014 14:47:06