Zdr avniki v prostem času
Jemen Potovala in fotografirala Urška Gantar Rott, besedilo Tomaž Rott Islamska predsedniška Republika Jemen (Al-Yaman) je na prvi pogled majhna državica na skrajnem jugozahodu Arabskega polotoka, vendar s svojimi 527.970 km2 večja od Španije (505.970 km2). Ima približno 25 milijonov prebivalcev. Ime države naj bi izviralo iz besede Al-Yumn, ki naj bi pomenila blaginjo in srečo, ali iz besede yamanam, kar naj bi pomenilo deželo, ki leži južno od Meke.
Jemen ima razgibano površino in različne geografske in podnebne pasove. Relativno ozka sta priobalna puščavska pasova, tako južni ob Arabskem morju s pomembnim mestom Aden kot skrajno zahodni ob Rdečem morju. Nad zahodnim puščavskim pasom se dviga in razprostira 500 km dolgo in do 200 km široko Jemensko višavje z najvišjim 3760 m visokim vrhom Jabal an-Nabi Shu‘Ayb in slikovitimi gorovji in gorami, kot so Sumara, Sabir, Bura in Haraz. V osrednjem višavju so široke kotline, v katerih so do višine 2700 m nekatera največja jemenska mesta, nekdanje in sedanja prestolnica in drugi kraji, kot so Sana, Sada, Ib (Ibb), Jibla, Taiz (Taizz). Manjša naselja pa so še višje. Na vzhodu se razteza na 100.000 km2 od 600 do 2000 m visoka Vzhodna planota, razbrazdana z velikimi vadiji, s 450 km je na Arabskem polotoku največji Hadramaut (Hadramawt), širok od 700 m do 12 km, globok 300 m. Podtalnica vadijev omogoča živjenje. Na severovzhodu je polpuščavsko področje, ki prehaja v peščeno Veliko arabsko puščavo s 650.000 km2, ki poleg Jemna zajema Oman in Savdsko Arabijo.
Al-Salehova mošeja iz leta 2008 za 40.000 vernikov (z letala).
K Jemnu sodi tudi 130 otokov, 112 v Rdečem morju, pretežno vulkanskega izvora, s še nekaj delujočimi vulkani (zadnji izbruh vulkana Jebel na Tair leta 2007), na jugovzhodu pa je otočje z edinstvenim 3625 km2 velikim otokom Sokotra (Suqutra), ki ga bova prikazala v prihodnjem prispevku.
Današnji Jemen je bil poseljen že pred 40.000 leti, zgodnje oblike kmetovanja so se pojavile pred 9000 leti. Kasnejšo pestro zgodovino delijo na predislamsko obdobje (1000 let pr. Kr. do 6. stoletja), islamski Jemen (od 7. stoletja do leta 1507), čas kolonializma (od leta 1507 dalje) in čas jemenskega imamata z nastankom dveh Jemnov (1948–1990) ter dobo združenega Jemna.
V predislamskem obdobju je bilo najpomembnejše Sabejsko kraljestvo, preko katerega je potekala dobičkonosna trgovska pot kadil in dišav, saj na južnih obalah Arabije in severnih Afriškega roga rastejo drevesa Commiphora myrrha, iz katerih pridobivajo miro, in drevesa rodu Booswellia, kot je B. sacra, ki so vir kadila (olibanum, frankincense). Med prazniki preizkušeno jemensko kadilo v resnici lepo diši. Miro so včasih uporab ljali za odišavljenje mumij, ima več zdravilnih učinkov, deluje analgetično, ugodno vpliva na holesterol in krvni sladkor, pomaga pri prehladih, astmi, artritičnih in obtočnih težavah itd. Iz Jemna naj bi prišla v Betlehem vsaj eden ali celo dva izmed Svetih treh kraljev, ki so prinesli Jezusu kadilo in včasih izredno
dragoceno miro. Kraljevino Saba arheologi postavljajo v današnji Jemen in Etiopijo, s središčema v Maribu, kjer je bil v 8. stoletju pr. Kr. zgrajen znameniti 680 m dolg in 14 m visok jez in zagotavljal kmetijsko bogastvo, in Sirwahu. Obstajala je skoraj 1600 let, od 1000 let pr. Kr. vsaj do leta 570. Iz začetnega obdobja je znana tako v Bibliji kot Koranu neimenovana kraljica iz Sabe, po islamskem izročilu so jo imenovali Bilkis, po etiopskem Makeda, po nekaterih virih Nicaule ali Nicaula. Biblične omembe kraljice iz Sabe in kralja Salomona so delno tudi arheološko potrjene. Obiskala je kralja Salomona (vladal naj bi v letih od 970 do 937 pr. Kr., čeprav do sedaj niso našli zapisov o njem, z njim pa povezujejo več odkritih gradenj). Iz njunega razmerja naj bi se rodil otrok, ki je kot Menelik I. postal začetnik stare kraljevske dinastije, zadnji, 237. generaciji je pripadal tudi cesar Haile Selassie. Kraljevina Saba je pričela propadati, ko so pomorske poti v Rdečem morju nadomestile kopenske karavanske in ko se je zmanjšalo povpraševanje po kadilih po prihodu monoteističnih ver. Končni udarec je bilo porušenje maribskega jezu leta 570 (novega so zgradili šele leta 1986). Zgodovino predislamskega obdobja so krojila še druga jemenska kraljestva, kot so Najran, Awsan, Kataban, in od 2. stoletja pr. Kr. Himjariti, neuspešno tudi Rimljani, krščanski Etiopijci in misijonarji, Judje ter Perzijci. Revija ISIS - Februar 2014
13 Zdravniki prosti cas.indd 91
91
22.1.2014 16:36:55