Poročila s strokovnih srečanj V nadaljevanju nam je prim. mag. Nadja Ružič Medvešček zelo nazorno utemeljila, zakaj je tako pomemben nadzor krvnega tlaka in srčne frekvence pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Oboje je namreč pogoj, da lahko ustavimo in celo popravimo preoblikovanje levega prekata ter z optimalnim zdravljenjem celo dosežemo popolno obnovitev morfologije in funkcije levega prekata. Kako vodimo bolnika s srčnim popuščanjem v ambulanti družinske medicine, pa nam je predstavila prim. asist. Ksenija Tušek Bunc. Poleg klasičnih zdravil za srčno popuščanje – zaviralcev konvertaze angiotenzina in angiotenzinskih receptorjev, blokatorjev beta, zaviralcev aldosterona, diuretikov, nitratov in digitalisa, je predstavila tudi novejši zdravili – ivabradin in aliskiren. Zadnji sklop je bil namenjen zdravniku v stiski. Zdravnik se lahko znajde v stiski zaradi preobremenjenosti, ki vodi v utrujenost in izgorelost, o čemer je govorila mag. Eva Cedilnik Gorup. V stisko ga spravljajo tudi včasih nerazumne zahteve bolnikov in njihovih svojcev na eni strani ter omejitve zavarovalnice na drugi strani, kar je na primerih iz prakse predstavila
prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič. Da se zdravnik lahko znajde v dilemi tudi ob bolnikovi vnaprej izraženi volji, je opozoril prof. dr. Jože Balažic, ki je predstavil tudi pravne podlage o omenjeni temi. V zadnjem prispevku srečanja pa je univ. dipl. nov. Damjana Pondelek predstavila možnosti ukrepanja, kadar se zdravnik znajde v središču medijskih afer in kriznih situacij. Zdravnik v takšnih primerih največkrat ostane sam, delodajalec ga ne zaščiti, mediji pa so izredno agresivni in običajno negativno naravnani. Takrat je najbolje poiskati pomoč strokovnjaka za krizno komuniciranje, ki naredi analizo situacije in pripravi strategijo za ustrezen odziv v krizni situaciji. Vsakemu sklopu predavanj je sledila razprava, v kateri so z vprašanji in komentarji sodelovali tudi udeleženci srečanja ter s tem vsebino predavanj tudi praktično še bolj približali našemu vsakodnevnemu delu. Tako smo srečanje uspešno pripeljali h koncu z upanjem, da bomo tudi prihodnje leto z aktualnimi in koristnimi temami privabili tako veliko število udeležencev kot letos. E-naslov: renata.rajapakse@gmail.com
1. Slovenski nevrološki kongres Dominika Novak Pihler
25. in 26. oktobra 2013 je v Termah Zreče potekal 1. Slovenski nevrološki kongres, strokovno zelo zanimivo in prijetno srečanje, ki je bilo namenjeno vsem slovenskim nevrologom. Toplo jesensko vreme nas je polne pričakovanja spremljalo na poti v Zreče, 1. Slovenskemu nevrološkemu kongresu naproti. Prijaznemu pozdravu nežnih sončnih žarkov je sledil pozdravni nagovor predsednika Združenja nevrologov Slovenije, prof. dr. Antona Mesca. Prisluhnili smo še prijetnim zvokom violin in kongres se je lahko tudi uradno pričel.
nevrologi posledično premalo srečujemo na splošnih, pregled nih predavanjih.
Prof. Mesec je srečanje zaključil z besedami, ki si jih je sposodil od enega izmed udeležencev srečanja: »Sedaj bom vsaj vedel, s kom govorim po telefonu.« Marsikdo se je namreč ob tej priložnosti prvič srečal s katerim od kolegov. Ob zaključku je bila izpostavljena želja, da bi tudi Slovenski nevrološki kongres postal tradicionalen.
Prvi dan so bile obravnavane teme s področja možganskožilnih bolezni, glavobola in nevrodegenerativnih bolezni. In če smo dan in srečanje pričeli z violinami, je zvečer dobro razpoloženi Nevroband vnesel živahnejše ritme z zvoki kitare, basa in bobnov, ki so nas prebudili in potegnili na plesišče. Drugo jutro smo začeli s temami s področja epilepsij, motenj spanja in motenj avtonomnega živčevja, nadaljevali pa s temami s področja nevroimunskih bolezni in motenj perifernega živčevja. Srečanje je bilo ves čas izredno pestro in dinamično, predavanja pa na visoki strokovni ravni. Prisotni smo bili nevrologi vseh generacij – mladi, zreli, manj, bolj in zelo izkušeni, iz vseh koncev Slovenije. Ideja o kongresu je vzniknila iz želje, da bi se nevrologi vse Slovenije združili in skupaj pogledali na vsa področja nevrologije. Podobno kot v drugih strokah, je namreč tudi v nevrologiji vse težje celovito spremljati njen napredek, saj se daje vedno več poudarka ožjim, subspecialnim področjem. Slednje je za razvoj nevrologije sicer koristno, vendar pa se
Prof. dr. Anton Mesec, predsednik Združenja nevrologov Slovenije. Revija ISIS - December 2013
81