Zanimivo
Odgovornost kirurga po Hamurabijevem zakonu Tomaž Jelačin
Minila so skoraj štiri tisočletja, odkar je babilonski kralj Hamurabi izdal svoj zakonik. Napisan je v klinopisni pisavi in vklesan v 2,25 m visok spomenik v obliki stele. Obsega 282 členov ali paragrafov v 52 kolonah. Odkrili so ga francoski arheologi šele leta 1901 v mestu Luzi. Danes je postavljen na ogled v Louvru. V teh členih so bila napisana vsa pravila za življenje državljanov, od navodil za prodajalke pijač do kazenskega prava. Posebno visoko ceno je Hamurabi pripisoval prav pravu in razsojanju, pri katerem je pogosto sodeloval tudi sam. Človek se nehote čudi, s kakšno neprizanesljivostjo se je spravljal nad zdravnike, obdolžene na sodišču. 218.
Če je zdravnik napravil z bronastim nožem človeku veliko rano in je s tem povzročil človekovo smrt, ali je z bronastim nožem odprl človekovo roženico in je nato pokvaril oko človeka, tedaj mu bodo odrezali njegove roke. Bronasti nož pomeni predpisani poklicni nož za operacije.
Tiste čase so bile kazni ostre in nemalokrat krvave. Lex talionis (zob za zob) je bilo največkrat uporabljeno vodilo za izrekanje kazni. Kralj pa je znal biti tudi bolj milostljiv; upošteval je celo naključje. 206.
Hamurabijeva stela
Viri: Carel J. Du Ry; Ljudstva starega vzhoda, DZS 1970 60
Revija ISIS - December 2013
Če je človek v pretepu udaril svobodnega človeka, tako da mu je zadal rano, tedaj bo ta človek prisegel: »Vedoma ga nisem udaril« in poplačal bo tudi zdravnika.
207.
Če je zaradi njegovih udarcev umrl, bo storilec prisegel. Če je bil ubit sin svobodnega človeka, bo plačal pol mine srebra. Kirurgi niso imeli takšne sreče kot Slika predstavlja klinopisno pretepači. Zakon za njih besedilo dveh členov. ni poznal nenamernosti, Viri: Sveto pismo Stare zaveze, naključja in tudi Lavantinski škofijski ordinariat v malomarnosti ne. Vsaki Mariboru 1958 smrti bolnika je sledila okrutna obsodba, kar je pomenilo obsodbo zaradi naklepnega umora. To je, milo rečeno, nesmisel, saj kirurg ni operiral z namenom, da bi bolnika ubil. Vsi vemo, kako krhka je včasih vez, ki veže človeka z življenjem, in ni bakreni nož tisti, ki to vez pretrga. Kot vidimo, je bilo delo kirurga nevarno in polno usodnih odločitev. Samo po sebi se razume, da se je velika večina operacij končala nenavadno dobro, sicer se tega poklica ne bi nihče lotil. Skrivnost uspeha leži v tem, da babilonski zdravnik ni bil dolžan operirati bolnika, če ni bil prepričan v dober konec. Bolnik, ki zaradi narave bolezni ni dajal tega prepričanja, ni imel najmanjšega upanja na odrešilno operacijo. Hamurabijev zakon je še dolga stoletja vladal v glavah poklicnih in laičnih arbitrov, ki so ocenjevali delo kirurga. Šele z napredkom morale so se spremenili barbarski odnosi in miselnost do tega poklica.
Zgornji del Hamurabijeve stele. Hamurabiju njegov bog Šamaša izroča simbole pravičnosti. Viri: Carel J. Du Ry; Ljudstva starega vzhoda, DZS 1970