Latnik 164 Maj by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 29. maj 2015, številka 164, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

www.norbit.si

zgornjevipavski časnik

Razvijati kulturni turizem

Nova Gorica

latnik

Ministrica za kulturo RS, mag. Julijana Bizjak Mlakar, je danes obiskala Ajdovščino. V občinski stavbi jo je sprejel župan Tadej Beočanin s sodelavci. Nato so si skupaj ogledali mestno jedro, grajsko obzidje s stolpom s cinami, nato pa še Pilonovo galerijo. Občina Ajdovščina ima namreč namen kandidirati na razpisih Ministrstva za kulturo z več projekti.

upan Tadej Beočanin je ministrico na licu mesta seznanil z načrti občine po prenovi starega mestnega jedra, obnovi stolpa s cinami v razgledno točko in grajskega

vrta v prireditveni prostor za kulturne prireditve. Ministrica, ki je zelo naklonjena kulturnemu turizmu, je županu pritrdila, da mora Ajdovščina svojo bogato kulturno, pa tudi tehnično

dediščino primerno predstaviti in tržiti. Dlje časa se je ministrica, ki sta jo spremljala vodja kabineta Danilo Markočič in poslanka mag. Jana Jenko, zadržala v Pilonovi galeriji, kjer jih je nova direktorica Tina Ponebšek popeljala po bogastvu zbirk in seveda tudi opozorila na prostorsko stisko za vse te zbirke, ki so se skozi desetletja bogatile. Pilonova galerija je muzejsko-galerijska ustanova, ki opravlja državno javno službo na področju Goriške, Primorske, zamejstva in izseljenstva, kot izhaja iz pooblastila vlade RS iz leta 2013. Občina je že odkupila sosednjo stavbo, za njeno ureditev pa bo kandidirala na razpisih Ministrstva za kulturo. Ministrica je priporočila, naj galerija neguje čezmejno sodelovanje in ga širi ter pri tem skrbno spremlja mednarodne razpise. RL

Za dodaten zaslužek na kmetijah in za nova delovna mesta Na Brjah je v petek, 22. maja zvečer, potekalo slovesno odprtje sadjarskega učnega centra. Nova pridobitev bo marsikateremu sadjarju pomenila dodaten zaslužek, podjetnejši pa si bodo s pomočjo tehnološke opreme za predelavo v sadjarstvu lahko našli zaposlitev. Trak pred ličnim novim vhodom v prenovljene prostore nekdanje šole na Brjah so prerezali župan Tadej Beočanin ter oba predsednika krajevne skupnosti – aktualni Egon Marc in bivša predsednica Dagmar Čehovin.

upan Tadej Beočanin je v svojem nagovoru poudaril dodano vrednost naložbe: »V teh prostorih ne bo šlo za običajno druženje, pač pa za druženje ob delu, ob izobraževanju. Učni center na Brjah je nastal prav z namenom podjetniške spodbude kmetom k pridelavi in predelavi sadja.« Omenil je tudi projekt poskusnega uvajanja novih sadnih vrst, ki bi lahko predstavljale novo tržno nišo. Predvsem pa si želi svežih idej in zanimivih izdelkov – morebiti tudi iz prvega pomladnega sadeža – češnje – ki jo je sicer težko predelati v okusen izdelek. Predsednik krajevne skupnosti Egon Marc je poudaril ponos krajanov, da je projekt zaživel prav na Brjah: »Po zaprtju šole smo krajani le nemo gledali napol propadajoče prostore in iskali možne rešitve. Življenje v naši vasi smo tako v sodelovanju z občino Ajdovščina in Lokalno akcijsko skupino zgornje Vipavske doline in komenskega Krasa spet prebudili in obogatili.«. Zahvalil se je prejšnji predsednici Dagmar Čehovin in brejskemu bivšemu

občinskemu svetniku Kazimirju Čebronu, ki sta v projekt vložila veliko prizadevanj. Projekt je skozi številke predstavil predsednik LAS-a Janez Furlan, ki je obiskovalcem predstavil tehnološko opremo novega učnega centra. Krajevni skupnosti in Občini sta ob novi pridobitvi voščili tudi direktorica Sadjarskega centra Bilje Nikita Fajt in vodja Trsničarskega središča Vrhpolje Andreja Škvarč ter Učnemu centru

Brje poklonili trsno cepljenko. Program slovesnosti so okrasili pevke in pevci MePZ Lipa Šempas, zidove novega učnega centra pa so poživile krasne fotografije članov FD Veno Pilon. Na Brjah je tako tudi uradno zaživel sadjarski učni in predelovalni center, namenjen sadjarjem celotne Vipavske doline, ki bodo tu lahko svoj pridelek predelali v sokove, marmelade ali pa ga posušili. RL

Nekdo mi je enkrat rekel, da smo podobni drevesom…

Zato jih, v sončnem majskem dnevu, opazujem. Zelena in košata. Podobna so nam gotovo. Za življenje potrebujejo iste vire, kakor mi stojijo pokončno, krošnjo imajo na vrhu in veje iz telesa. Predvsem pa smo oboji povsem edinstveni. Ko jih gledam, se nasmejim, ker si predstavljam, da jih od nekod poznam. Rahel vetriči prepeva, ko se kot navihane 'šinjorine' okorno zibljejo v svojem ritmu. Kakor, da se zapeljujejo, se mi zdi. Pa saj je tak čas. Ena so polna sadežev in pokončna, druga pa od večnega ponižnega priklanjanja, že čisto pri tleh. Nekatera se s krošnjo vprašujoče stegujejo čez zid k sosedom, spet druga otožno ždijo. Najstarejša bedijo, opazujejo, ko je treba, pa močno zašumijo. Nekaj so jih hitro obrezali, da se, bognedaj, ne bi preblizu zarasla in sedaj žalostno molijo vsako na svojo stran. Mlada in vitka se šopirijo, divjim pa so porezali veje, da ne bi z njimi ponoči preglasno trkale po oknih. Nekatere, pa so komaj posadili in te z vso voljo tega sveta sedaj poganjajo zelene listke v zrak,… druge pa se, izpite od časa ali pa bršljana, pomikajo nazaj k zemlji. Na vseh koncih sveta so se ljudje že od nekdaj obračali k drevesom v iskanju smisla življenja, častili so jih in nadvse spoštovali. In zavem se, da so človeške lastnosti, ki jih iščem v njih, le plod domišljije. Drevesa samo so. Brezpogojno nam dajejo osnove za življenje, darujejo kisik, sadeže, senco, zavetje, toploto. Zadovoljna so z dejstvom, da so tukaj in svojo ljubezen izražajo s popolno vdanostjo. Ljudje pa poskušamo vse in vsakogar neprestano spreminjati. Obrezujemo, krivimo, vežemo, preoblikujemo, da bi raslo tako, kakor smo si mi zamislili. S svojo trmo in prepričanjem, da imamo vedno prav, vplivamo na stvari okoli sebe na način, da uničujemo čistost in briljantnost narave, do te mere, da začne sama v sebi umirati. Kaj pa, če bi bili mi bolj podobni drevesom? Ana Krečič

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 164, 29. maj 2015

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia! Včlanite se lahko na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 21.5. do 2.6.2015.

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Gnojilo za paradižnik in zelenjavo Valentin Eko, 1l

Gnojilo za rože Valentin Smart 20 g

Art: 45194

Redna cena: 6,09 Cena klub Kalia:

Art: 45041

1,49

4,26

1+1

-30%

GRATIS Ob nakupu dveh kosov cena 0,75 € za kos

Univerzalna zemlja Valentin Eko, 45l Art: 45186

Redna cena: 7,15 Cena klub Kalia:

4,64

-35%

Univerzalno tekoče gnojilo Valentin, 3l Art: 45192

Redna cena: 9,99 Cena klub Kalia:

6,49

Bromelia Coupe cupcake p. 16 cm (3 pp) Magnezijev sulfat Cvetal, 1 kg

Tekoče gnojilo Plantella Cvet, 3 l

Art: 42805

Redna cena: 5,89 Cena klub Kalia:

-20%

Art: 40024

Redna cena: 5,99

Art: 42002

Redna cena: 13,99

4,71

Art: 35852

Gnojilo za jagode Cvetal, 1 kg

11,19

-20%

Redna cena: 19,99

4,79

-25%

-20%

Organsko gnojilo Bio Plantella Vrt, 1l

14,99

Višina 140 cm

-38%

Art: 1416

8,98

Redna cena: 6,49

-20%

Gnojilo za okrasne rastline Valentin Smart1 kg Art: 45039

Gnojilo za okrasne rastline Valentin Smart, 8 kg

SEER Rrock dust vulkanski prah, 450 g

Art: 45238

Redna cena: 34,59

22,48

-35%

Redna cena: 7,99

5,19

-17%

Redna cena: 14,49

Art: 43254

5,19

Cocos Nucifera p. 19 cm , višina 1,4 m

Art: 183409

Redna cena: 3,49

-43%

1,99

-35%

Cev porozna za namakanje 15 m, s spojko Art: 211480

-28%

Redna cena: 17,99

12,95

Hydrangea macrophylla kroglasto ali ploščato socvetje lonec 5 l

Art: 33531, 186062

Redna cena: 14,99 Cena klub Kalia:

8,99

-40%

Kalanchoe Lucky bells Orange p. 14 cm Art: 31898

Redna cena: 8,49

6,99

Novo v ponudbi COMPO BIO sredstvo proti polžem deluje na prebavila polžev. Takoj po zaužitju se polž preneha hraniti, se umakne v zemljo, kjer tudi pogine. Sredstvo ne izzove prekomernega slinjenja polžev. Je izjemno obstojno na vlagi in pri padavinah ter odporno proti plesni, s čimer je podaljšana učinkovitost delovanja sredstva.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 21.5. do 2.6.2015 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

DOGODKI

Latnik 164, 29. maj 2015

V Plačah odprli Dom »Gremo v hribe« na Čavnu krajanov

Pivovarna Laško že peto leto organizira prireditev Zlatorogova transverzala ponosa »Gremo v hribe«. Prireditev poteka v planinskih kočah, ki so dostopne za prevoz. Na zadnji razpis se je prijavilo tudi Planinsko društvo Ajdovščina in bilo je izbrano.

V Plačah bo danes, ob 18. uri, slovesnost ob odprtju Doma krajanov Plače. Govornik na slovesnosti bo tudi župan Tadej Beočanin. Kulturno-družabni program pripravljajo krajani, ki so hkrati v polnih pripravah na letošnjo šagro v nedeljo, potekala bo v novih prostorih.

ako bo PD Ajdovščina prvič gostilo transverzalo ponosa pri koči Antona Bavčerja na Čavnu, dne 20. junija2015. V sobota ob 8.30 se prične zbiranje pohodnikov in podpis pohodnikov v vpisno knjigo, in bo potekalo do 16. ure. Pivovarna Laško bo za vsakega vpisanega pohodnika podarila Planinskemu društvu Ajdovščina 1 € za obnovo koče na Čavnu. Tega dne se bodo na Čavnu odvijale številne družabne in nagradne igre za otroke in odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke (tiskanje majic) ter Metodine ustvarjalne delavnice. Veliko bo glasbe, nastop folklorne skupine, dramske skupine učencev in posamezniki, domačini, ki

raziskujejo in so raziskovali naravne in kulturne znamenitosti našega Čavna in okolice. Svoje delo bo predstavila Gorska reševalna zveza Slovenije, Skupina Ajdovščina. Manjkali ne bodo niti lokalni pridelovalci različnih znamenitosti. Predstavil se bo Turistično informacijski center Ajdovščina. Predstavljena bo roža hladnikinja (endemit), ki raste samo pod Čavnom. Nastopilo bo Društvo podeželskih žena s Predmeje, Društvo most – predstavitev kamnoseštva, Konjeniški klub Ekstrem iz Lokavca, ki vas bo lahko popeljal s kočijo. Ob koncu prireditve bodo še karaoke. Dogajanje na Čavnu bo pestro in zanimivo. Želimo, da se nam pridružijo družine z

otroki, kajti tudi zanje bo zanimivo in veselo. Torej, v soboto, 20. 6. 2015, in sicer od jutra do popoldne, ste vsi lepo vabljeni na Čaven. Pridite, lepo bo! Planinsko društvo Ajdovščina

Krvodajalska akcija

Plačah je zrasel večnamenski objekt, ki bo namenjen tako druženju in potrebam prebivalcev Plač, kot tudi sosednjih vasi in društev. Predvsem pa bo služil ljubiteljem badmintona, lahko celo na širšem regijskem območju, saj je v Plačah zrasla edina dvorana za badminton na Goriškem, ki ustreza vsem standardom za izvedbo tekmovanj. Ob dvorani in pripadajočih servisnih prostorih – garderobah, sanitarijah, hodnikih, shrambah v pritličju, so v nadstropju urejeni prostori za potrebe krajevne skupnosti – sejna soba in čajna kuhinja. Objekt omogoča samostojen dostop in uporabo invalidnim osebam. Urejena je tudi okolica, ki ima novo dovozno pot do vstopa na severni strani, kjer je novo parkirišče z dobrim ducatom parkirnih prostorov. Zunanja

ureditev je prilagojena terenski konfiguraciji in je dvonivojska, med seboj povezana tudi s stopniščem do dvorišča pred glavnim vhodom na južni strani , kjer je glavni vhod v objekt. V sklopu zunanjega urejanja je na zelenici ob dvorišču novega doma postavljeno tudi otroško igrišče. Investitor projekta izgradnje krajevnega doma v Plačah je Občina Ajdovščina, cena pa 383.148,89 evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za sofinanciranje investicije po 21. členu ZFO prispevalo 69.572 evrov, preostanek je načrtovan in v večjem delu tudi že poravnan iz občinskega proračuna. Projekte so izdelali v podjetju Acma d.o.o., vodja projektne ekipe je bil arhitekt Marko Kosovel. Z objektom pa bo poslej upravljala Krajevna skupnost Vipavski Križ. rl

Spomladi že tradicionalno poteka krvodajalska akcija v Ajdovščini in Vipavi. Letos je potekala 19. maja v Vojašnici Janka Premrla Vojka Vipava ter 20. in 21. maja v Centru za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini.

eseli smo, da se je povabilu na akcijo odzvalo 370 ljudi, saj so bile znižane zaloge

krvi vseh krvnih skupin. Prav tako smo veseli, da se je akcije udeležilo veliko mladih oziroma takih, ki so

ta korak storili prvič, in da številni krvodajalci kri darujejo redno tudi v šempetrski bolnici. Najlepša hvala vsem za vašo solidarnost z bolniki in bolnicami ter da nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo krvodajalstva. Velika zahvala gre Vojašnici Janka Premrla Vojka Vipava, ki nas vsakič prijazno gosti v njihovih prostorih, in prostovoljcem, ki so nam pomagali pri izvedbi akcije. Irena Žgavc

Vimark Označitev znamenitosti in turistično pomembnih točk na Vipavskem.

bčina Vipava v sklopu projekta VIMARK označuje pomembne kulturne in naravne znamenitosti v Vipavi. Kulturne znamenitosti bodo označene na devetih lokacijah po Vipavi. Kot naravna vrednota bodo posebej označeni izviri reke Vipave. Na novi turistični tabli na avtobusnem

NOVO

postajališču v Vipavi bo zemljevid Vipave, kjer bo obiskovalec Vipave našel informacije o turistični ponudbi in lokacije tabel, ki bodo označevale znamenitosti. V center Vipave in k večjim turističnim točkam v Vipave pa usmerjajo nove lamele. Turistične table bodo tudi v kampu

Tura in na bencinskem servisu ob hitri cesti pred izvozom za Vipavo. Projekt VIMARK je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (os LEADER) preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa.

NOVO Matija Ceket s. p.

Tovarniška cesta 4a (C3), 5270 Ajdovščina t: +386 (0)5 99 280 75 f: +386 (0)5 99 268 56 g: +386 (0)51 690 437 nepremicnine@gaberit.si

Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.

TEKSTIL – VIPAVA GLAVNI TRG 16C – PLATANA URNIK PON-PET 8-12 14-18

-ŽENSKA OBLAČILA -PERILO

SOB 8-12

NED ZAPRTO

 Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin  Urejanja pravnega statusa nepremičnin  Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja  Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami

-GALANTERIJA –MOŠKA OBLAČILA –NOGAVICE

PRODAJAMO TUDI IZDELKE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV! NAHAJAMO SE MED NKBM IN POŠTO SLOVENIJE. POSKRBLJENO ZA PARKIRIŠČE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI. VLJUDNO VABLJENI.

Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja. Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.

Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!

www.gaberit.si

Izlet na Koroško 16. maja 2015 je društvo invalidov Ajdovščina-Vipava za svoje člane organiziralo izlet na Koroško.

budili smo se v hladen dan, z močnim dežjem in ajdovsko burjo. V jutranjih urah smo se z avtobusom iz Ajdovščine, odpeljali na pot proti Koroški. Občutki ob odhodu so bili mešani, saj je bila naša edina želja lepo vreme. Skozi slabo vreme, nas je pot vodila po avtocesti mimo Ljubljane, Kranja, čez gorski prelaz Ljubelj, do Gosposvetskega polja. Malica, ki smo jo prejeli na avtobusu, pa nam je ob prvih sončnih žarkih, še bolj teknila. Najprej smo si ogledali cerkev Gospe Svete, ki je že stara slovenska romarska pot. Njena lepota te ne pusti ravnodušnega in vsak zase je ob ogledu cerkve premišljeval svoje misli. Sledila je vožnja do Knežjega

kamna- prestola in naprej ogled starega dela Celovca. Ob izčrpni razlagi vodiča smo si še ogledali mestno hišo, cerkev, operno hišo, razne zgodovinske spomenike in mestni trg. Sledila je vožnja do Minimundusa. V zunanjem parku, v katerem so v pomanjšanem merilu postavljeni vse večje arhitekturne znamenitosti sveta (155), lahko vidimo tudi Blejski grad, Blejski otok in NUK Ljubljana. Nekaj ur za ogled teh čudovitih stavb je minilo v hipu. Pot nas je vodila naprej do razglednega stolpa- Pyramidenkogel nad Vrbskim jezerom. Večina se nas je povzpela z dvigalom na vrh od koder se nam je odprl prečudovit pogled na okoliške kraje in Vrbsko jezero, ki ga obdajajo mogočni gozdovi, za njimi pa se dvigajo Alpe. Hitro je prišla dogovorjena ura za odhod proti domu, s postankom za večerjo. Polni lepih vtisov smo se v poznih popoldanskih urah vrnili v Ajdovščino. DI Ajdovščina-Vipava

Lovska sveta maša Stopili smo v mesec maj in za lovce LD Tabor-Erzelj in Škol-Brje je bil 1. maj, dan svetega Jožefa delavca, nekaj posebnega. Začetek lovske sezone so začeli z zgodovinsko lovsko sveto mašo, ki se je odvijala na Erzelju.

DOGODKI

Latnik 164, 29. maj 2015

Predavanje o zdravilnih rastlinah V soboto, 18. aprila 2015, smo na Lozicah gostili dr. Sama Krefta, predavatelja na ljubljanski Fakulteti za farmacijo. Dr. Kreft se ukvarja z zdravilnimi rastlinami in svoje znanje o tem predaja študentom. Sodeluje tako s slovensko kot tudi z evropsko agencijo za zdravila. Poleg znanstvenih člankov je napisal več kot 70 poljudnih in strokovnih člankov in je soavtor knjige z naslovom Sodobna fitoterapija.

ot že velikokrat poprej je bila tudi tokrat prireditev, ki jo je organiziralo društvo Zdravljica, v okviru izobraževalnega namena, zelo dobro obiskana. Iz velikega števila obiskovalcev je bilo razvidno veliko zanimanje o zdravilnih rastlinah. Predavatelj pa je opozoril tudi na negativne učinke, ki jih imajo. Ni zdravila, ki ne bi bil hkrati tudi strup. Od količine odmerka je odvisno ali bo rastlina zdravilo ali strup. Nekatere rastline vsebujejo poleg zdravilnih snovi še majhno količino strupenih snovi, ki nam ob rednem jemanju škodujejo. Najbolj razširjeni so tako imenovani pirolizidinski alkaloidi, ki jih najdemo npr. v lapuhu (Tussilago farfara) in gabezu (Symphytum officinale). Povzročajo okvare jeter in lahko tudi nastanek raka. Če pripravke iz teh rastlin uporablja nosečnica, lahko škodujejo tudi otroku v maternici. Znanih je tudi precej zastrupitev s pelinom (Artemisia absinthium), ki vsebuje poleg aromatičnih snovi in grenčin tudi strupeno snov tujon. Tujon se slabo topi v vodi, zato se s pelinovim čajem ne moremo zastrupiti. Nevarno pa je redno uživanje pelinkovca (v žganju namočen pelin), kajti tujon se v alkoholu dobro raztaplja. Še en primer rastline, ki je ne smemo uporabljati dalj časa je krhlika (Frangula alnus). Njena skorja deluje odvajalno. Ob dolgotrajni uporabi krhlike z blatom izgubljamo minerale, predvsem kalij, kar nam zelo škoduje.

Nekatere rastline vsebujejo snovi z močnim delovanjem. Za zdravljenje jih uporabljamo v zelo majhnih količinah, v večjih količinah pa so strupene, zato jih nikoli ne smemo uporabljati sami, brez nadzora zdravnika ali farmacevta. Zaradi lažjega odmerjanja, se rastlin z močnim učinkom največkrat ne uporablja kar posušenih, ampak se iz njih izolira zdravilne učinkovine. Primer take strupene rastline je volčja češnja (Atropa belladona), ki vsebuje atropin. V rokah zdravnika je atropin nepogrešljivo zdravilo. Na srečo se ljudje držijo pravila in volčje češnje sami ne uporabljajo. Drug primer rastline z močnim delovanjem je še efedra (Ephedra sinica), znana tudi pod kitajskim imenom Ma Huang. Tudi učinkovino iz te rastline zdravniki s pridom uporabljajo, žal pa se z njo marsikdo zdravi tudi sam. V obliki različnih pripravkov se jo da kupiti celo v samopostrežnih trgovinah. V Ameriki, kjer efedro precej uporabljajo, se je z njo zastrupilo že veliko ljudi, najmanj 12 pa je bilo tudi smrtnih primerov. Dr. Kreft nas je opozoril tudi na šentjanževko (Hypericum perforatum). Raziskave so pokazale številne interakcije šentjanževke z drugimi zdravili. Če uporabljamo šentjanževko ali pripravke iz šentjanževke, se nam delovanje mnogih drugih zdravil močno zmanjša, na polovico ali celo na četrtino, med drugim tudi kontracepcijskih tablet. Pogosti so tudi primeri, ko ljudje med nabiranjem rastlino zamenjajo.

Tak primer je košutnik (Gentiana lutea), ki se uporablja za izdelavo encijanove grenčice (košutnik je v Sloveniji zaščiten), ker pa je košutnik po listih podoben beli čmeriki (Veratrum album), se pomotoma nabere to zelo strupeno rastlino, ki je povzročila že številne zastrupitve. Pogoste so tudi zastrupitve s šmarnico (Convallaria majalis). Listi te rastline so zelo podobni listom čemaža (Allium ursinum), ki ga številni uporabljajo v prehrani. Nenazadnje moramo pri nabiranju zdravilnih rastlin paziti tudi na to, da jih ne nabiramo v bližini cest, kjer lahko vsebujejo svinec, ali pa v bližini njiv, ki jih škropijo s pesticidi. Če zdravilne rastline kupujemo, jih moramo kupovati od proizvajalcev, ki jim zaupamo. Obstajajo primeri, ko so različni proizvajalci, predvsem z daljnega vzhoda, zeliščem dodajali sintetična zdravila, da bi jim tako povečali učinkovitost. Dr. Samo Kreft, je tudi eden iz ekipe strokovnjakov s Fakultete za farmacijo, Inštituta Jožef Štefan in Zavoda za transfuzijsko medicino, ki so iz lubja bele jelke z lastnim patentiranim postopkom pridobili močan antioksidant. V zaključnem delu nam je predavatelj spregovoril o tem pomembnem odkritju slovenskih znanstvenikov. Gre za izvleček lubja kočevske bele jelke, imenovan abigenol, eno prvih slovenskih patentiranih naravnih zdravilnih učinkovin. Ta utegne preprečiti nastanek nekaterih srčno-žilnih obolenj in sladkorne bolezni. Po analizi s svojimi antioksidativnimi učinki močno prekaša podobno učinkovino, ki jo v svetu že 80 let pridobivajo iz francoskega obmorskega bora. Na koncu predavanja nas je dr. Kreft opozoril, da moramo pri osebnem izobraževanju o zdravilnih rastlinah vedno paziti na pisne vire. V različnih časopisih in revijah se namreč pogosto pojavljajo članki o njih, ki niso podprti s strokovnimi dokazi glede njihovih učinkov in tako zavajajo ljudi. MV

Vili Baronovki – ko veš kaj kupiš

ašo sta darovala župnika Ivan Furlan in Sašo Mugerli. Ob tej priložnosti je župnik Ivan Furlan spesnil tudi lovsko himno, katero so prepevali vsi prisotni. Sveta maša je bila namenjena vsem pokojnim lovcem LD Tabor-Erzelj in Škol-Brje ter vsem pokojnim vaščanom iz naših vipavskih vasi. Namenjena pa je bila tudi sedanjim

vaščanom in lovcem ter sosednjim lovskim družinam. Ob tem svečanem dogodku je sledil tudi blagoslov dveh novih lovcev LD Tabor – Erzelj, ki sta uspešno opravila lovski izpit. Dogodek je bil dobro obiskan, za obiskovalce pa je bila poskrbljena tudi hrana in pijača. Ana Štokelj, foto Aleksander Marc

Zemono d.o.o. Goriška cesta 6B 5271 Vipava

INF: 041 480 670

Leto izgradnje 2010 Ugodna cena v juniju 1279 € na m2

DOGODKI

Latnik 164, 29. maj 2015

Iz Komna v Miramar Razigrana skupina petnajstih pohodnikov se nas je v petek, 8.maja, odpravila na peš pot iz Komna v Miramar. Nekaj Jakobovih romarjev, nekdanje Nočne ptice, amaterski igralec-interpret Krjavlja iz Jurčičeve Muljave...pisana druščina, ki jo povezuje ljubezen do pohodništva, narave, domovine, kulture, zgodovine, ljudskega izročila.

Prvomajska budnica K prazniku dela, poleg kresovanja in postavljanja prvomajskega mlaja, spada tudi budnica. Pihalni orkester Vrhpolje se je letos zanjo še posebej potrudil, saj se je pod vodstvom dirigenta Matjaža Medena navadil veliko novih koračnic in pod budnim očesom še enega člana društva, Uroša Nemaniča, naučil novih korakov, obratov in ukazov za lažjo komunikacijo med korakanjem. jih je pospremila vse do Lavričevega trga.Kot vsako leto so mladi glasbeniki zaigrali tudi starejšim občanom v DSO Ajdovščina. Zadnja postaja pa je bila v Dupljah. Tu so se krajani ob pomoči KS Vrhpolje še posebej potrudili, saj so pripravili piknik tako za godbenike kot tudi vse prebivalce Dupelj. Veselja in dobre volje ob igranju in hrani ni manjkalo! Šele pozno popoldne so se godbeniki odpravili domov in se končno odpočili po dolgem in napornem dnevu. Kljub slabi napovedi vreme-

ladi godbeniki so se že trinajsto leto zapored zbrali ob rani šesti uri in se ‘’polni energije’’ odpravili izvrševat svoje poslanstvo prvomajske budnice po okoliških vaseh. Najprej so prebudili domačo vas, nato pa jih je pot vodila do Budanj, kjer so jih pričakali veseli vaščani in kljub zgodnji uri prijazno pogostili. Po kratkem oddihu so pot nadaljevali proti Vipavi. Tu so jihmed igranjem v koraku veselo pozdravljali Vipavci, ki so se odpravljali k jutranji maši, manjkala ni niti zbrana druščina pri tradicionalnem postanku v baru »Pri Marjanci«. Svojo začrtano pot je orkester nadaljevalproti Podnanosu, kjer jezaigral pri domačiji Vidus, nato pa še pred zavodom Pristan v Vipavi in stanovalcem zavoda z igranjem pričaral melodije znanih slovenskih viž. Letos so

godbeniki premierno odigrali budnico tudi na Slapu in domačine navdušili z njihovimi znanimi ‘Slovenci’ in ‘Pozdravljeno Slovenijo’. Naprej jih je pot vodila v Ajdovščino. Med korakanjem po središču mesta je bila za vsakim njihovim naslednjim korakom vedno daljša kolona glasbe željnih Ajdovcev, ki

na so budnico izpeljali brez večjih zapletov. Godbeniki in godbenice se zahvaljujejo baru »Pri Marjanci« in vsem obiskanim vasem za povabila, pogostitve in druženje. Se vidimo naslednje leto! J.G.

Srečanje Sklančarjeve žlahte V soboto, 9. maja, smo se v športnem parku Martinše v Dolgi Poljani zbrali potomci Franca in Ane Praček – Sklančarjevih iz Dolge Poljane.

Komnu nas je pričakal in nato dve uri spremljal naš znanec Berto Fakin, klen, ponosen Kraševec, ki poznavanje Krasa in ljubezen do svoje zemlje navdušeno prenaša na ljudi, s katerimi prihaja v stik. Verjetno se je hčerka Jasna, etnologinja, odločila za svoj poklic prav po očetovi zaslugi. Vsakemu našemu pohodu damo poleg nabiranja kilometrine, tudi nek namen, ki hojo osmisli. Tokrat je bil to spomin na žene iz Vipavske doline, Krasa, skratka Slovenke, ki so konec 19. in v začetku 20.stoletja nosile kmetijske pridelke v Trst, Miramar, Tržič in s tem prispevale k preživetju svojih družin. V jerbasih ali plenirjih so na glavi prenašale mleko, maslo, jajca, sadje, zelenjavo, vino, žganje...Dr. Jasna Fakin-Bajec pravi, da je neka ženska iz Gorjanskega naenkrat nosila tudi 40 litrov mleka. Njim v poklon, v zahvalo in v spomin smo hodile oblečene v oblačila iz takratnega obdobja in z jerbasi na glavi. Vinko iz Muljave pa je tako kot njegovi predniki tovoril na hrbtu kletko z živim petelinom, kuro, golobi in v nahrbtniku je nosil več kot sto jajc. Skozi sveže zelenje, omamen vonj cvetoče akacije in bezga, ob živahnem ptičjem petju nas je pot vodila mimo Volčjega Grada, Brij pri

Komnu, čez nekdanjo mejo v Ternovco, Brišče, Križ. Potem pa v vročem soncu navzdol in naenkrat je pred nami modrina do obzorja, neskončna lepota in bolečina hkrati - “Morje Adrijansko, bilo nekdaj si slovansko..” Večino ljudi, ki smo jih srečevali med potjo, smo spravili v dobro voljo, nekateri so nas gledali začudeno, tudi nezaupljivo, ni zamere, časi so čudni. In končno, po skoraj šestih urah hoje smo na cilju, pred nami je grad Miramar, eleganten, sijajen, “kot bela golobica na modrem ozadju Mediterana pod neukročeno lepoto kraškega grebena”. Številnim turistom v okolici gradu smo zagotovo popestrili ogled, šolarji so radovedno opazovali Vinkotovo perjad, kamere so brnele, tudi našemu petju so nekateri navdušeno zaploskali. Na pomolu pod gradom pa še poslednje simbolično dejanje. Na Dan zmage nad nacizmom in fašizmom, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, je Vinko iz kletke izpustil tri bele golobe- v spomin in opomin, za mir, za spravo v narodu, “za rane, ki smo jih od okupatorja prejeli med vojno in za rane, ki smo si jih po vojni zadali sami”. Srečno pot golobi in srečno Slovenija. Silva V.

Terčeljeva pot na Kovk Terčeljev odbor Vipavske dekanije v soboto, 6. junija, prireja Terčeljevo pot na Kovk, ki bo letos potekala že petič.

N Z

godbo je začel naš stari tata Franc Praček (1903-1976), ki je v Klanc pripeljal nevesto Ančko Ihanno. Rodili so se jima štirje otroci: Anica (1933), Franc (1934), Francka (1937) in Ivan (1938). Strica Franca, žal, ni več med nami. Umrl je letos v začetku februarja. In prav na njegovem pogrebu smo se začeli pogovarjati, da bi

se lahko vsi skupaj dobili. Vso širšo Sklančarjevo družino, pa je še posebno povezala priprava in izdaja knjige Dnevnik Sardinca Franca. Stari tata je namreč med vojno, ko je bil interniran na Sardinijo pisal dnevnik, v katerem so tudi prelepe pesmi in pisma svojim domačim. In tako smo se dobili. Trije otroci, dve nevesti (oba Sklančarjeva zeta sta tudi že pokojna), vseh 15 vnukov, 25

pravnukov in 6 prapravnukov. Vseh skupaj nas je bilo 71. Ob prijetnem klepetu, športnih aktivnostih, dobri hrani in pijači nam je dan prehitro minil. Hvala bratrancu Francu, da nas je zbral v tako lepem številu. Upam, da to ni bilo zadnjič! Dorica Česnik

a gozdni jasi »Pod ta novo potjo« na Kovku bo ob 9.30 potekala molitvena ura. Ob 10. uri bo sv. maša. Somaševanje bo vodil ajdovski župnik g. Franc Likar, pri sv. maši bosta pela zbora župnij Ajdovščina in Ustje. Po sv. maši bodo Vipavski tamburaši, pod vodstvom Mete Praček, oblikovali kulturni program. Do kraja prireditve bodo potekala peš romanja iz petih smeri. Z avtomobili pa se lahko pripeljete do domačije »Na Logu« (Kovk 19), od koder je še nekaj minut hoje do gozdne jase, kjer bo potekala prireditev. Terčeljev odbor Vipavske dekanije

Filip Terčelj

KULTURA

Latnik 164, 29. maj 2015

Od hiše do niše ali o kuhinji v Vipavski dolini v 20. toletju Prav gotovo skoraj vsak od nas ob besedi kuhinja pomisli na dom. Kuhinja je srce našega doma. Vito Hazler je zapisal, da kuhinja ni samo splošni in najbolj nujni del našega bivalnega okolja ampak je dejansko jedro družinskega habitata. Branka Jurca v svojih spominih v knjigi Rodiš se samo enkrat pravi: » Pri nas doma smo živeli v kuhinji. Mama je zanetila ogenj v štedilniku, že zjutraj, in potem je gorelo v njem po malem ves dan. Tu je mama kuhala, čistila je solato, trebila je radič in špinačo. Rezala je korenje in čebulo in tudi meso, ko je bil pri hiši denar. Tu je mama šivala in krpala perilo. Tu je pozimi tudi sušila. V kuhinji sva se midva z bratom tudi učila. A tu smo sprejemali tudi obiske, po potrebi pa smo kuhinjo spremenili v delavnico.«

(bivša cvetličarna Vita, C2 Ajdovščina)

Selma Modna Trgovina V MESECU JUNIJU 2015 VAM NUDIMO Slike so simbolične.

10% PROMOCIJSKI POPUST NA ŽENSKO IN MOŠKO POLETNO OBUTEV. (SANDALI-JAPONKE-NATIKAČI) akcija traja od1.6. do 30.6. 2015

Naša kredenca

Urnik: Ponedeljek – Petek 8h -18h – Sobota 8h -13h Selma Bizjak s.p.Goriška cesta 23/b

Naša kredenca z mizo in velikim zrcalom vred v Ajdovščini je bila priča vsega našega življenja, ki sem ga preživel s svojimi starši, očetom in materjo. Če bom naštel vrsto spominov,

bom obudil prav to življenje. Nekaj let pred smrtjo (ca 1906) je slonel na njenem marmorju s hrbtom stric Janez iz Mirna, ko nas je nepričakovano obiskal neko nedeljo. – Ta kredenca je bila priča srečnih božičnih večerov, ki smo jih preživeli z očetom, materjo, stricem notarjem in čakali polnočnice. – Ta kredenca je bila priča očetove nervoznosti ob semanjih dneh, ko ni imel miru, da bi lagodno pokosil. – Bila je priča visoke stolice, na katero je mati postavljala med sabo in očetom otroke, kakor po vrsti so prihajali na svet: Anica, Marijan, Anton, Igor. Bila sva najprej z Mirkom sama in nato opazovala vrsto, kakor so prihajali. – Videla je še starega Šani-ja, oče je bil takrat župan, ko je zvečer po večerji prihajal poročati očetu o občinskih zadevah. Bila sva z Mirkom še sama. – Videla je strica notarja, ko je poleti prišel iz velikega popotovanja v Bolgarijo in nam, ko se je vrnil, v družinskem krogu pripovedoval, kako je bilo po svetu. Seveda je povedal, kar se mu je zdelo primerno. – Važna je bila tudi velika stenska ura na uteži. Nanjo sem pogledal, ko sem za vse svete s stricem prišel iz Gorice in se zvečer vračal s Poldetom Repičem. Prišli smo že z nočjo na Koren. – Videla je obiske Mirenskih (1905-1907), ki so redno prihajali za Veliki šmaren. Mama jih je nobel gostila. – Videla je mene, ko sem bil na božičnih počitnicah in prinesel na mizo novoizišle Kettejeve poezije. Stric Gigi je to videl in rekel: »S Kettejem sva bila v Trstu skupaj pri vojakih. Bil je bolan in je umrl.« - Kredenca je videla mojo mamo, ki je natočila šilce orehovca. To je ponudila svojemu očetu, ki ji je prišel voščit vesele praznike za božič. Zgodilo se je v vsem življenju nekajkrat. – Kredenca je videla služkinjo iz Vel. Žabelj, ki je brisala šipe, ko jo je opazila Berta dr. Finkova in povedala mami, da je služkinja nosna. Zanosila je z Lulikom iz Gradišča, ko sta šla na Sv. Goro. To je bilo l. 1902. – Kredenca je gledala nas otroke, ki smo se igrali na odrčku pri oknu in čakali na mamo, ki je šla v Gorico in se vrnila šele z nočjo. Čakali smo, kaj nam je prinesla iz mesta. – Ali videla je tudi dan napovedi prve svetovne vojne. Mama in jaz sva se vrnila dan prej iz Trsta in brali smo

v jedilnici velik plakat vojne napovedi »prvi dnevi« avgusta (3) 1914. – Tu se je igral oče s Tončkom in ga premetaval po rokah, ko mu je ga. Bianchi rekla: »Bo preveč, g. Lokar, bo preveč!« »Nič ne bo preveč!« je odgovoril oče. »Nič!« - Tu je sedel sam pri kosilu moj oče, ko sem prvič odhajal na Dunaj. Oče in mati sta bila kakor neprizadeta in bolelo me je, da me nimata več rada. Ali imela sta razen mene še 5 otrok. – Tu sem sedel zamišljen pri kosilu, ko je prvič prišel Gustinčič v hišo. Bal sem se za Anico, tudi mama se je bala in me prosila, da sem ji svetoval prof. Prijatelja, da ji bi dal kako informacijo o Gustinčiču. Vendar nama je Anica to zamerila. – Tu so se ustavljale tete iz Lokavca – Ida, Linči, Justi – ko so prihajale k materi na obisk ali po opravkih, njihov klepet je ostal v zraku. – Kredenca je videla prestrašenega očeta in mamo, ko so strugarji stavkali. Pozneje smo zvedeli, da jih je nahujskal Lojze Ergaver, kakor je sam priznal v svoji starosti. – Kredenca je videla mene, ko sem prišel prvič domov po maturi in pozneje tudi kot doktor 1918. – Pri mizi njej nasproti sem pri in po kosilu bral hrvaško, da se naučim jezika, ko sem se pripravljal, da grem na usodno pot (v) Zagreb. Tudi ko sem s te poti pozneje prišel in točil mimo kozarca, ker sem slabo videl, je teta Linči to opazila in me posvarila. Kredenca je vse videla. – Pred to kredenco je mama povabila mojo Jelo, ko je zvedela, da hodim zelo pogosto k njim. Sprejela je odločitev kakor izpolnitev mojih želja in sanj. – Zdenka Žigon

Novo v Ajdovščini

SUPER AKCIJA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC IZ ZALOGE KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo. Keramika Fikus se nahaja pri Eurospinu (pred krožnim križiščem za Vipavo). Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

Keramika Fikus s.p.

NOVO V AJDOVŠČINI!

Dr. Špela Ledinek Kozjek, etnologinja, kulturna antropologinja in umetnostna zgodovinarka, sodelavka Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU na Raziskovalni postaji v Novi Gorici in je v svojem etnološkem raziskovalnem polju vzela pod drobnogled prav kuhinjo. In to ne katerokoli ampak je primerjala kuhinjo v gornji Vipavski dolini, v Podragi, in kuhinjo v spodnji Vipavski dolini, v Renčah. Ne eno, več: v Podragi devetnajst, v Renčah pa dvajset. Raziskovala je vse oblike kuhinj od ognjiščnic do sodobne kuhinje. Proučevala jih je tako z arhitekturnega vidika kot z vidika uporabe, pa tudi njihovo opremljenost s pohištvom, posodjem, gospodinjskimi aparati. Spremljala je uvajanje novosti v ta vitalni del bivalne kulture in pri tem večkrat citira tudi našega rojaka Filipa Terčelja, ki se v svojih delih velikokrat z nostalgijo spominja kako neusmiljeno so predvsem mlade, ko so prišle v hišo, iz hiše odstranile ognjišča, simbol nekakšne družinske sreče, in postavljale zidane štedilnike. (Naš čolnič, Vozniki. Za domačim ognjiščem). Omenja tudi Anico Lokar, ki v svoji knjigi Od Anice do Ane Antonovne prikaže razlike med Ajdovščino in Šturjami, med Goriško Gradiščansko in Kranjsko. Tudi Podraga je bila na Kranjskem, in tako se tudi v kuhinji kot tudi sicer v socialno kulturnem in gospodarskem utripu kraja kažejo razlike. Svoje je po drugi vojni prinesla še bližina meje in v Renčah so tudi s pomočjo prepustnic svoje domove precej hitro opremili z različnimi gospodinjskimi aparati. V Ajdovščini pa smo imeli takrat najbolj renomirano tovarno kuhinj Lipo. Mislili bi, da v današnjem času ni več razlik v kuhinjah zgornje in spodnje Vipavske doline. Vendar je avtorica v svoji nalogi razkrila, da pravzaprav so. Ne v opremljenosti s pohištvom in gospodinjskimi aparati, pač pa se v spodnji vipavski dolini pospešeno uvajajo tako imenovane sekundarne kuhinje, to so kuhinje, v katerih opravljamo recimo zahtevnejša dela kot je vlaganje, kuhanje jedi, ki puščajo vonjave (golaž, ribe…), v njej pa tudi pripravljamo hrano za kakšne večje družabne priložnosti. In prav za konec se avtorica sprašuje, koliko je kuhinja še srce doma in ali že prehaja v servis doma. Na kredenco, pomemben element kuhinje ali pa jedilnice, kjer je bilo to ločeno, se veže tudi eden zadnjih zapisov Danila Lokarja (9. maja smo se spomnili 123. obletnice njegovega rojstva). Takole je zapisal:

Latnik 164, 29. maj 2015

Dan muzejev Mednarodni dan muzejev, ki poteka 18. maja, smo obeležili tudi v Ajdovščini na različnih prizoriščih.

osilna tema letošnjega Mednarodnega muzejskega dne jebila »Muzeji za odgovorno družbo«. Muzej Ajdovščina je široko odprl svoja vrata in zagotovil strokovno vodenje brez vstopnine. Pilonova galerija Ajdovščina je pripravila brezplačen ogled stalne zbirke Vena Pilona in občasne razstave Zdenko Huzjan, Tako zdaj, kot prej, v prostorih galerije so potekale tudi likovne delavnice za otroke in raz(pro)daja publikacij. Arheologi iz Skupine STIK so v parku nasproti cerkve sv. Janeza Krstnika pripravili arheološko izkustveno delavnico na temo

vsakdanjega življenja v poznorimski utrdbi Castra. Na Trgu 1. slovenske vlade je potekala delavnica izdelovanja rimskega nakita v organizaciji MC Hiša mladih.Tudi Lična hiša je ta dan še posebej lepo sprejela svoje obiskovalce in predstavila svoje dejavnosti ter razstavo otroških ilustracij Kestutisa Kasparavičiusa.V Lokarjevi galerijipa je bila na ogled pregledna razstava slovenske produkcije malega formata Majski salon. Ulice Ajdovščine so bile tega dne polne otrok, ki so spoznavali bogato kulturno dediščino našega mesta. TIC Ajdovščina

V Pilonovi galeriji Ajdovščina , se je v petek, 8. maja, odprla samostojna razstava akademskega slikarja Zdenka Huzjana, profesorja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter prepoznavnega slikarja, grafika, pa tudi kiparja. Umetnik, ki je dejaven tudi kot pesnik in esejist, se je v Pilonovi galeriji predstavil z izbranimi deli, zajetimi iz njegovega obsežnega slikarskega opusa, nastalega med letoma 1999 in 2015.

Nizozemski novinarji na obisku V drugi polovici maja, smo v Vipavski dolini, gostili novinarje iz nizozemskih medijskih hiš v okviru enotedenske spoznavne ture po Sloveniji.

ovinarji so se najprej ustavili v Ajdovščini, kjer so si ogledali Mladinski hotel, se okrepčali z domačimi dobrotami v Faladurju, nato pa se odpravili v Lokavec. Pri Bogdanu Slokarju so si z zanimanjem ogledali sadovnjak češenj in se naužili tega sočnega sadja. V Vili Lavanda so spoznali postopek destilacije zelišč ter način izdelovanja mil in si ogledali nasad sivke. Po kosilu v Gostilni in piceriji Anja v Budanjah so turo nadaljevali v Vipavi, kjer so v Vinoteki

»Tako zdaj, kot prej« okratna razstava del Zdenka Huzjana z naslovom »Tako zdaj, kot prej« je le delček, izbran iz njegovega izjemno ustvarjalnega opusa, umetnik pa se publiki predstavlja tudi s sliko iz cikla, slikanega prav za Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Z razstavljenimi deli iz serije Vzglavniki neba in zemlje, nekaj kiparskimi predmeti in osebnimi slikarskimi pripomočki, nam bo umetnik svoje ustvarjanje približal tudi preko dotika. Ob razstavi je izšla zgibanka z besedilom kustosinje Tine Ponebšek. Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do 31. maja 2015.

KULTURA

Vipava degustirali odlična vina iz Vipavske doline, si zatem ogledali dvorec Lanthieri in kamp Tura. V Vrhpolju je presenečene novinarje pričakala rimska vojska društva Teodozij, navdušili so se tudi nad znamenitimi mozaiki v cerkvi v Vrhpolju. Po ogledu Kampa Vrhpolje so novinarji

študijsko turo nadaljevali na Idrijsko-Cerkljanskem. TIC Ajdovščina

trgovina Jeklokonstrukcije d.o.o.Partizanska cesta 79, 6210 Sežana

Prodajni program: - železnina - stroji in naprave - gospodinjski in tehnični plini - čistila - olja in maziva - vijačni material - ročno orodje

V Ajdovščini na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže

UGODNE CENE tel.: 05 36 81 030

ajdovscina@metra-sezana.si

Delovni čas: pon.- pet. 8.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00

Podoknica v Lokavcu

KULTURA

Seznam preostalih dogodkov TVU 2015

Vas Lokavec je poznana po zelo bogati kulturni in gospodarski dediščini, od nekdaj pa so tu domovala pridna in delovna dekleta ter žene .Zato se je k Dragici Černigoj, v petek 22. maja, v goste povabil Podokničar Nedeljskega dnevnika.

er svojih deklet in žena ne posojamo komurkoli, je Podokničar moral obleči izvirno narodno nošo in opraviti kar nekaj zahtevnih nalog .Šele nato se je smel povzpeti po lestvi .Da je

laže premagal strah ga je s poskočno glasbo spremljal Briški kvintet, Trnovski furmani in operni pevec Zdravko Pergar. Folklorna skupina Most se je zavrtela z tradicionalnimi plesi, dramska skupina Zarja pa

je slavljenki na čast zapela lokavško himno in nekaj pesmi. Po končanem vasovanju je sledilo druženje, ki se je zavleklo še pozno v noč .Med številnimi obiskovalci , ki so si ogledali star običaj ,je bila tudi nekdanja dobitnica in predlagateljica kar nekaj podoknic Ida Kocjančič. Predsednik KS Lokavec g Angel Vidmar je poudaril, da je največje zadovoljstvo in namen prireditelja, ko so zadovoljni obiskovalci. Sodeč po veselih obrazih in navdušenih gledalcih smo prepričani, da je spomin na stare običaje v srcih ljudi še živ in je prav, da ga približamo današnjemu času ter ga tako prenesemo na prihodnje rodove. Podoknica je nastala na pobudo društva DOLI in se ji hotela na tak način zahvaliti za neumoren trud in delo v društvu. Društvo DOLI

Plečnikova medalja v Ajdovščino 20. aprila so v SNG Opera in balet Ljubljana podelili Plečnikova odličja, osrednja javna in najvišja strokovna priznanja slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Med letošnjimi prejemniki Plečnikove medalje za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture je tudi Tadej Pavlič iz Budanj, študent fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je medaljo prejel kot del ekipe EASA Slovenija za projekt EASA013: Primer participacije, Žužemberk.

Od leve proti desni: Marta Vrankar, Matic Kašnik, Matic Brdnik, Tabita Jerant, Aljoša Merljak, Tadej Pavlič, Andraž Lečnik, Pia Mikolič in Aleš Kobe (foto: Pavel Pavlič)

nterdisciplinarna ekipa mladih, ki jo sestavljajo še študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, študenta mariborske Fakultete za gradbeništvo Matic Kašnik in Tabita Jerant, študent Technische Universität Graz Andraž Lečnik ter

diplomantka fakultete za družbene vede Pia Mikolič, je avgusta 2013 organizirala 33. evropsko srečanje študentov arhitekture EASA, ki je v Žužemberk na dvotedensko srečanje pripeljalo 500 študentov arhitekture z vsega sveta. Tekom enoletnih priprav na dogodek so organizatorji tesno sodelovali

Latnik 164, 29. maj 2015

z občinsko upravo in v snovanje osrednjega objekta, 60 kvadratnih metrov velikega paviljona v parku na grajskem trgu v Žužemberku, vključili tudi lokalno prebivalstvo. Krajani so tako lahko aktivno sodelovali v fazah definiranja smernic razvoja lokacije kot tudi izbora primernih rešitev, pridobljenih na podlagi prej podanih želja, v končni fazi pa so lahko sodelovali tudi pri sami izgradnji objekta. S tem so organizatorji mednarodno srečanje izkoristili za testiranje principov sooblikovanja prostora v praksi in spodbuditev pospešenih premikov v družbi. Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, so slovenski študenti v okviru mednarodne mreže predstavili participacijo kot eno izmed mogočih poti za nastanek kakovostne arhitekture. Ekipa EASA Slovenija je sicer lansko leto prejela tudi Srebrni grb Občine Žužemberk. TP

INOVATIVNA IN EKOLOŠKA TEHNOLOGIJA

1.6.2015 ob 20h; CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina

Poljedelstvo in vrtnarstvo – ohranjanje rodovitnosti zemlje Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, predavatelj: Anka Poženel

2.6.2015 ob 20h; MC hiša mladih

Ohranjanje zdravja, škodljiva dehidracija telesa, sladkor v krvi Društvo ledvičnih bolnikov Severnoprimorske regije

4.6.2015 ob 17h; Fotografija nas spremlja vse življenje Dvorana Edmunda Čibeja Fotograf Samo Trebižan v Lokavcu 5.6.2015 ob 17,30h; Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu

Otvoritev FESTIVALA ČEŠENJ

ob 20h

Zaščitne snovi v živilih in njihova vloga v zdravi prehrani UP Fakulteta za vede o zdravju, predavatelj; Boris Kovač

6.6.2015 od 11h-19h; ob SEJEM in demonstracija sadjarskodvorani Edmunda Čibeja vinogradniške opreme, s prikazom v Lokavcu škropljenja Kmečka tržnica ob 17h

Predstavitev diplomske naloge Ambroža Blažko– spravilo lesa-vleka HRAST LOKAVEC d.o.o.

6.6.2015 ob 10, Koča na Golakih, (v primeru slabega vremena bomo prireditev prestavili)

Mala šola pohodništva-pohod .spoznavanje gorske reševalne službe Planinsko društvo Ajdovščina

7.6.2015 od 7,30 do 14,30h, start pohoda na Kmetiji Černigoj, Lokavec 76 b, Ajdovščina

Pohod po češnjevih nasadih Društvo DOLI

8.6.2015 ob 20h, CTŽO, Bio-dinamično kmetijstvo Stritarjeva 1a, Ajdovščina Društvo AJDA, predavatelj: Drago Kladnik 11.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih, IV. prekomorske 61 a, Ajdovščina

Samozdravljenje z refleksoterapijo ATUM-RA d.o.o., predavateljica: Nada Blažko

11.6.2015 ob 17h, Fotografija nas spremlja vse življenje Dvorana Edmunda Čibeja nadaljevanje v Lokavcu Fotograf Samo Trebižan 12.6.2015 ob 17h, Viva lavanda, Lokavec 202 d

Uporaba zelišč v naravnih kozmetičnih pripravkih-izdelava mila Viva Lavanda, Izdelava naravne kozmetike, Sebastjan in Urška Lemut Šušterič

13.6.2015 ob 15h, Predmeja – »na hoteli«

Od zrna do kruha (peka kruha v krušni peči, druženje) Društvo podeželskih žena Predmeja

15.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih IV. prekomorske 61 a, Ajdovščina

Življenje z okvaro vida Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica

16.6.2015 ob 20h, Restavriranje: Uporabnost predmetov iz Dvorana Edmunda Čibeja podstrešja v Lokavcu Goriški muzej 17.6.2015 ob 21h, MC Hiša mladih IV. prekomorske 61 a, Ajdovščina

Pot miru po Soški fronti od Jadrana do Alp Re-bo d.o.o.

18.6.2015 ob 20h, Ogrevanje - izgube v stanovanjih, Dvorana Edmunda Čibeja primerjava kurjave v Lokavcu Megaterm d.o.o., predavatelj: Bojan Ambrožič 19.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih IV. prekomorske 61 a, Ajdovščina

Živali v naši okolici in vloga lovske družine Lovska družina Hubelj

22.6.2015 ob 20h, Les, sekanci , peleti - zelena energija Dvorana Edmunda Čibeja Prodaja drvi Kristjan Marc s.p. v Lokavcu ZRAK/VODA

TOPLOTNA ČRPALKA EVROPSKEGA PROIZVAJALCA!

23.6.2015 ob 20h, CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina

Novosti za razvoj društev in njihovo povezovanje Ustanova fundacija planota BIT PLANOTA

24.6.2015 ob 21h, Športni park Ravne nad vasjo Budanje

Kresovanje OŠ Šturje, podružnica Budanje

27.6.2015 ob 19h, Zaključna prireditev ob 20. obletnici TVU kmetija Černigoj, Lokavec Društvo DOLI 76 b, Ajdovščina

KULTURA

Latnik 164, 29. maj 2015

Rešimo dvorec Lože pri Vipavi

Pred dnevi sem hotel dvorec Lože pri Vipavi pokazati vnukinjam, saj jih zgodovina zanima. Že od daleč je bilo videti, da je dvorec v slabem stanju, ves zaraščen, nekatera okna odprta, na strehi manjkajo korci, na vrt dvorca je skoraj nemogoče priti, del spremljajočih gospodarskih objektov že brez strehe...kmalu bodo ostali samo zidovi.

esel sem bil, ko so pred leti obnovili streho dvorca in upal sem, da se mu obetajo lepši časi. Notranjost objekta sem si nekoč ogledal, štukature in tlaki so bili dobro ohranjeni, zanimiva je bila klet, vrt bi se dalo urediti v privlačno izletniško točko. Kraj bi od dvorca lahko imel le korist, a takšen kot je, bo čez nekaj let ostal le kup razvalin… Slike bodo nemo pričale, da smo izgubili zgodovinski objekt, ki so ga zgradili naši predniki, pa kdor koli je že to bil! Da… slike bodo pričale, kako za neumnosti, kraje, poneverbe, referendume, prerekanja strank v hramu naše demokracije itd., država vedno najde denar. Najde način, da zabriše ta nepoštena dela in da gre karavana nemoteno naprej! Priznam, da me je bilo ob pogledu na objekt strah, da se bo vsak čas porušil in sram

ob misli, kako malo nam je mar za dela naših prednikov, za kulturno dediščino, ki bi jo morali ohraniti in izročiti v varstvo našim zanamcem. Veliko sem hodil po Češki, imajo gradove na vsakem večjem griču. Ohranjene, še z originalnim pohištvom, za vzdrževanje teh objektov njihova država najde denar, turistov ne manjka, njihovi ljudje so na gradove ponosni. Z njimi najlepše pokažejo stopnjo kulture ljudi, narodno zavest in pripadnost narodu. Pred ogledom gradov smo si morali obiskovalci natakniti na obuvala nekakšne copate iz blaga, pri nas pa so, če se prav spomnim, v dvorcu gojili nekaj časa celo piščance! Pa njihova dežela še zdaleč ni tako lepa, kot je naša, slovenska, le da mi naše ne prepoznamo, da se jo sramujemo, da ne vemo, kaj bi z njo! Ko sem z vnukinjami odhajal z dvorišča, mi

ni bilo do razgovora. Strah, da čez tri leta ne bo na tem mestu videti ničesar, razen kup razvalin, je bil prevelik. Vnukinjam nisem mogel vcepiti vsaj malo ponosa na delo naših prednikov, nisem jim mogel pokazati, kako moramo spoštovati našo kulturno dediščino. Žal! Vseeno pa lepo prosim pristojne, da mi odgovorijo, zakaj je dvorec Lože prepuščen propadu? Mogoče bi lahko dal odgovor Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice? Mogoče Občina Vipava? Mogoče tudi Policija o morebitnih prijavljenih krajah vsebine notranjosti objekta? Mogoče bi lahko pri rešitvi dvorca pomagal kdo izmed naših poslancev, ki se tako radi po medijih hvalijo, kaj so za te kraje vse koristnega naredili! Tukaj so na voljo pomembne politične točke, ki bi tudi v resnici temu kraju kaj pomenile. Vse drugo je slika s pocinkanim okvirjem brez slike v njem! Pomagajte rešiti dvorec, prepričan sem, da še obstaja zanj kakšna rešitev. Ohranimo ga našim zanamcem! Tudi sam sem pripravljen pomagati po vseh svojih močeh, da objekt rešimo pred sesutjem in mislim, da bi se našel še kdo. Ne za denar, ampak zaradi moralne dolžnosti, ki jo imamo vsi dediči naših prednikov! Miloš Repše

Lokarjeva galerija

Majski salon 2015 Letna razstava članov ZDSLU, “Majski salon”, teče neprekinjeno že od 1909. leta dalje. Letos smo jo slovesno odprli 15. maja v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Cena otroške pizze: 5€

Ob naročilu otroške pizze vaše otroke osrečimo z igračko! www.hotelgoldclub.eu

Otroška pizza "Pigalček"

pelati, sir, bolonjska omaka, parmezan

Otroška pizza "Pigalčica"

pelati, sir, hrenovka, pommes frittes

a Majskem salonu 2015 sodeluje 127 avtorjev po večini z dvoje deli malega formata. Spremni tekst v katalogu je napisal likovni kritik in kustos dr. Damir Globočnik, ki je ob letošnji razstavi med drugim zapisal: “Majski salon je tradicionalna prireditev stanovskega društva slovenskih likovnih umetnikov, katerega ustanovitev sega v čas okrog leta 1900. Od skupinske razstave, ki je bila prirejena leta 1909 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, lahko bolj ali manj redno sledimo vsakoletnim razstavam delovanja slovenskih umetnikov. Poseben pečat prispeva prireditvi tematsko izhodišče, ki koncept skupinske razstave raztegne preko njenih običajnih mej”. Kot novost je na Majskem salonu prvič sodelovala tuja selektorica, mednarodno priznana kustosinja in

galeristka Denise Parizek iz Dunaja, ki je med 127 avtorji izbrala šest umetnikov, nagrajencev MS 2015. Enako kot so v zadnjih treh letih na Dunaj pošiljali izbor umetnikov iz razstav Majski salon, bo nekaj umetnikov tudi letos potovalo na Dunaj. Prizekova je izbrala šest avtorjev, ki so jo prepričali. Razstavo bodo odprli 18. junija v razstavišču Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju. Priznana kuratorka, ki deluje v mednarodnem prostoru pri pomembnih projektih po večjih mestih Evrope (Dunaj, Bukarešta, Istanbul, Ankara, Düsseldorf, Krakov, Ljubljana, Koper, Benetke…), je izbrala naslednje avtorje: Niko Autor, Boštjana Drinovca, Anko Krašna, Vanjo Merviča, Marijo Prelog in Katjo Smerdu. Razstava je na ogled do 12. junija. V.B.

MNENJA

10 Dušan Krečič

Dragica Čuk-Novak

Preteklost, zgodovina Dan zmage in prihodnost Ena preteklost in najmanj dve »zgodovini« Slovencev

Mesec, ki se izteka je bil nabit s preteklostjo, zgodovino in »zgodovinami«! Vrstice pred vami so preteklost. Napisanih in objavljenih v preteklosti tudi kot avtor ne morem več spreminjati. So in ostajajo. Neizpodbitno dejstvo. Gotovo je, da jih vsi, ki jih boste prebrali ne boste enako razumeli, še bolj gotovo in nemogoče je, da bi jih enako komentirali, o njih razpravljali ali jih posredovali naprej. Enako se dogaja z vso našo preteklostjo. Če je tako in se s tem strinjajo tudi za take ugotovitve poklicani-znanost, je narobe kar sem že neštetokrat prebral in tudi sam zapisal. Da je zgodovina ena , interpretacij zgodovine pa toliko kot zgodovinarjev in » zgodovinarjev«. Začnimo govoriti, pisati in se učiti, da je preteklost ena, »zgodovin« pa toliko kot nas in tistih, ki preteklost raziskujejo, si o preteklosti upajo soditi, govoriti, pisati in tistih, ki jo (pre)pogosto zlorabljajo za prihodnost. Lepo bi bilo, če bi lahko zapisal ,da nam je skupna preteklost učiteljica za prihodnost. Žal nam »učiteljica za prihodnost« ostaja zgodovina in »zgodovine«, dnevni politiki in celo željam vladajočih posameznikov, prirejene interpretacije preteklosti. Zgodovina kot korekten in največji približek oprijemljivim dejstvom preteklosti in »zgodovina« , sračje gnezdo videnj in interpretacij zmagovalcev, vladajočih in »neodvisnih« raziskovalcev, »pozabljene« in pozabljene, »spregledane« in spregledane, zamolčane ali pod preprogo pometene (v predale arhivov zakopane) preteklosti in zloženka dnevni politiki všečnih in ohranjenih dejstev, ki bi jih nepovratno uničena ali nikoli dovolj globoko zakopana pozabljena, spregledana dejstva, postavila na glavo. Naravnost grozljivo je, da so nas in nas vladajoče elite ne glede na barvo in idejno opredeljenost s pomočjo njhovim željam prirejenega izobraževalnega in informacijskega sistema, tudi in s pomočjo take učiteljice zgodovine, vzgajajo (če že ne v brezumje vsaj v enoumje), informirajo (zavajajo),obvladujejo (manipulirajo),delijo in vodijo v nikoli za vse, enkrat za ene, drugič za druge »svetlo« prihodnost. Rojeni dvomljivci, svobodno razmišljajoči, v največji možni meri do preteklosti objektivni posameznike, ki ne pristajajo na danes to jutri

Latnik 164, 29. maj 2015

drugo »zgodovino« in »edino zveličavne resnice« vladajočih odvisno od stopnje »demokracije« so bili in so ali utišani ali preslišani. Namesto, da bi se iz nepopravljivo storjenega v preteklosti Slovenci česa naučili in se za prihodnost s tem pomirili, iskreno obžalovali in oddolžili smo se v imenu svobode govora in mišljenja z »zgodovinami« manipulirani kar naprej delili in opredeljevali. Kot družba smo tako »napredovali«, da v tako razumljeni »svobodi« pristajamo na nedvomne javno izrečene laži, množične manipulacije, zavajanje, na netenje sovraštva, mržnje in maščevanja. Cinizem cinizma je, da (pre) mnogi mnenjski liderji tako početje »utemeljuje« s potrebo, da bi se kot razdvojen narod končno »spravili«. 70 let po (končani?) svetovni vojni. Za ogromno večino Slovencev takrat in danes osvobodilni zmagoviti in (pre)mnoge Slovence takrat in še vedno dvakratnih poražencev vojne. Manjšina, od mnenjskih in nekaterih političnih voditeljev ter vrhov slovenske manipuliranih in zapeljanih se je odločila narobe, za ohranitev privilegijev in tudi zaradi preživetja se je postavila na stran okupatorja, storila zločin in slovenski narod tragično napako. Zmagovita stran pijana zmage v boju za svobodo proti okupatorju in gnana od sle po maščevanju, za od sosedov in bratov izgubljenimi, jo je »nadgradila« z novim zločinom in za premnoge usodno in narod enako tragičnim dejanjem. Oko za oko, zločin za zločin, … Ko so potihnili zadnji odmevi strelov in storjeni zločini že bili naša preteklost so nam o brezumnih dejanjih manjšine med vojno in zmagovite večine po vojni zmagovalci začeli pisati in nas učiti »zgodovino«. Domači in uvoženi »zmagovalci« osamosvojitve (prvi idejni nasledniki kolaboracije, drugi nasledniki pobeglih kolaborantov ali samo nič krivih emigrantov) so takoj po letu 1991začeli predstavljati in pisati drugo »zgodovino«. Enako pijani zmage in sle po maščevanju, in samo informacijska revolucija jim je preprečevala in preprečila maščevanje - množično lustracijo »krivih«. Slehernemu med nami je še kako razumljiva bolečina zaradi krivic ali izgube najbližjih toda še tako razumljiva in človeška bolečina kogarkoli, na pravi ali napačni strani, ni in ne sme ostajati opravičilo za maščevanje in zločin.Še manj za načrtno deljenje naroda tukaj in zdaj za sedanjost in prihodnost. Istih, ki so zato, da bi zmagali že pred 1990 zavajali, manipulirali in »zmagali«! Bi dosegli tolikšno narodovo enotnost in zmagali, če bi glasno in jasno napovedovali, rehabilitacijo kolaboracije z okupatorjem, denacionalizacijo, vračilo zemlje Cerkvi, privatizacijo?

ekaj dni lepega vremena, v začetku maja pred nekaj leti, naju je z možem zvabilo na potep. Dokumentarec o treh rekah, modri Donavi, zelenem Innu in črnem Ilcu, ter starem mestu Passau, ki se že stoletja dviga nad njihovimi gladinami, koncert v Passauer Dom, na enih največjih orgel na svetu, je bil kriv za cilj najinega potovanja. Upala sva na možnost, da bova v kakšnem manjšem kraju v okolici lahko dan ali dva prenočila v kakšnem manjšem gostišču, ki ne bo preveč oddaljeno od še od ostalih ciljev, ki so bili na najinem seznamu. Sredi popoldneva, ko nama je v ušesih še vedno zvenela čudovita Bachova glasba, se je najino iskanje končalo v Simbachu na reki Inn. Še nekaj ur dneva je bilo pred nama, sprehodila sva se po mestnih ulicah do reke in širokega mostu na začetku katerega je na visokem podstavku na ogromni ribi jezdil bog Inn obrnjen proti reki in mestu na nasprotnem bregu. Mesto na drugem bregu je vabilo z velikim trgom in visokim gotskim zvonikom, katerega je zaključevala baročna kupola v ozadju. Letnice na bogato okrašenih fasadah hiš so dokazovale njihovo pet in več stoletno starost. Pred lokali na obeh straneh ogromnega trga so samevale skoraj prazne mize, trg se je zaključeval z obzidjem z mestnimi vrati, nad njimi stolp z uro in majhnimi zvonci, ozke uličice, bolj prehodi z loki, ki so povezovali hiše, so vodili do gotske cerkve in visokega zvonika. Radovedno sva si ogledala zunanjost in notranjost, občudovala vitraje in kamnoseške mojstrovine, ugibala višino zvonika in stopila na drugo stran mogočne stavbe na majhen trg in presenečena O naštetem in še več tega , tudi rehabilitaciji in poskusih enačenj kolaborantov z partizani ali nesmiselnosti upiranja okupatorju so »modro molčali in enotnost Slovencev gradili na strahu pred tujci (tujim) in zunanji nevarnosti! Za začetek in takoj po zmagi so »človekoljubi, demokrati in kristjani« kot so zbrisali dvajset tisoč tujcev! Vsi živimo enako preteklost. Čas bi bil, da jo za prihodnost, predvsem mladih, korektno zapišemo in s spoštovanjem do vseh pokojnih arhiviramo. Če ne nas bodo vedno bolj brihtni in vedno manj vodljivi in manj zaplankani mladi, (razen strogo ideološko usmerjenih-podmladko, ki so na srečo vseh še v manjšini), nekoč vprašali kako smo lahko za vse enako preteklost, zapisano v tako različne »zgodovine« živeli v isti vasi, ulici, državi? Da smo

zagledala manjšo cerkev spremenjeno v grobnico. Niti ne bi vedela, čemu služi, če ne bi bilo nad stopniščem, ki vodi notranjost, fasado krasila gotska Pieta, pod njo pa križ in letnice: 1914-1918 in 1939-1945 ( fotografija v priponki). Zvonjenje v stolpu nad mestnimi vrati je pritegnilo najino pozornost, stopila sva na kamniti most, ki ga je varovala kapela Janeza Nepomuka, in čez vodni jarek nadaljevala sprehod po ulici, ki so jo obdajale hiše, nekaj stoletij mlajše od tistih na drugi strani obzidja, z bogato okrašenimi izložbami trgovin. Sredi pločnika sva se skoraj zaletela v velik graniti blok z napisom. Za mir, svobodo in demokracijo, nikoli več fašizma, na milijone mrtvih opominja«, na drugi strani pa podatek: Kamen je iz kamnoloma koncentracijskega taborišča Mauthausen. Po praznih ulicah in drugi strani ogromnega trga, na katerega je že padala senca, mimo lokalov, ki so se zapirali sva se čez reko vrnila v najin penzion. Ko sva na vrtu gostišča pregledovala prospekte in vstopnice za koncert v Passauer Dom, sva na njih opazila

datum, in presenečena ugotovila: 8 maj je, jutri je obletnica kapitulacije. Ko sem iskala podatke o dnevu podpisa in veljavnosti splošne kapitulacije Nemčije sem imela kar nekaj težav; 7. maja je v francoskem Reimsu splošno kapitulacijo podpisal nemški general Alfred Jodl, 8. maja naj bi kapitulacijo podpisali še enkrat na sovjetskem vrhovnem poveljstvu Karlshorstu pri Berlinu, se grizli in »spravljali« namesto, da bi kot enoten narod, ki ve kaj hoče ustvarjali. Utemeljeno nam bodo lahko očitali, da za ceno njihove sedanjosti in prihodnosti. Ni poti naprej s pogledom nazaj, ne brez zaupanja. Demokracijo, ki naj bi zagotavljala kontrolo ljudstva in presegla nezaupanje med ideološkimi nasprotniki, ki se v imenu ljudstva izmenjujejo na oblasti si je tudi v Sloveniji že podredil kapital. Neenotni in z vedno (pre)več uslužnimi lakaji na oblasti smo iz dneva v dan bolj ranljivi in vsak dan manj na svojem in sebe gospodar. Pristajamo, da nam sedanjost in prihodnost narekujejo drugi, lastne potomce z »zgodovinami« vzgajamo-zavajamo sami! Za 1941-1945 v 2045?

neki drugi vir navaja, da je bila podpisana 9. maja, 16 minut po polnoči in je začela veljati ob eni uri istega dne. Neki tretji, mogoče tudi peti ali deseti, pozabila sem jih šteti, da je Sovjetsko vztrajanje, predvsem zaradi prestiža razlog, da zavezniki na strani zmagovalcev nimajo enotnega dne, ki bi zaznamoval konec vojne v Evropi. Britanci s premierjem Winstonom Churchillom na čelu so za uradni konec vojne v Evropi označili 7. maj. Američani so predlagali, da bi bil to 8. maj, Sovjeti pa so si izbrali 9. maj za naš prostor velja kot konec II. svetovne vojne 15. maj 1945. Med tistim koncem na papirju in tistem na vseh koncih Evrope, na vseh ulicah, cestah, poteh, grapah, taboriščih vseh vrst po celem kontinentu je kar nekaj časovne razlike. Danes sedemdeset let po teh dogodkih, bi morali biti ti dnevi del zgodovinskega spomina, z večno in žal še neizpolnjeno obljubo; nikdar več vojne. Žalostna sem in sram me je, da temu ni tako, z prirejenimi polresnicami, s čustvenimi manipulacijami posamezniki okrog sebe zbirajo verne sledilce vseh generacij, ideje in parole, s katerimi si dajejo poguma, pa v vseh nas zbujajo le strah, če že ne grozo. Po končanih velikih in nekoliko manj velikih vojnah so zmagovalci postavljali spomenike in slavoloke. Najbolj znan Slavolok zmage je tisti na zahodnem koncu Elizejskih poljan, sredi trga Charles-de-Gaulle, ki ga je dal leta 1806 zgraditi Napoleon Bonaparte, v Rimu so imperatorji sezidali štiriindvajset slavolokov po zmagah v neštetih vojnah. Zame, upokojenko v tretjem življenjskem obdobju, pa je najlepši slavolok vsem žrtvam norosti in enoumja vseh vrst, »slavolok« na fasadi grobnice v Braunau am Inn. Meščani tega osemstoletnega mesta, so pokopali svoje mrtve, brez razvrščanja in preštevanja, kljub bremenu rojstnega kraja človeka, ki simbolizira morijo dvajsetega stoletja. Tistega 8. maja pred sedemdesetimi leti, so bili med poraženci, vendar so s svojim bojem za mir brez orožja danes zmagovalci, od katerih se moramo vsi veliko naučiti.

AVTOPRALNICA

GO WASHo by Lup

AJDOVŠČINA Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

BNA A O D SO NIC L A R P AV TO

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

Latnik 164, 29. maj 2015

FAMA VIPAVA PRAZNUJE

25 dni

od 05.06. do 30.06. 2015 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.

25 % POPUST 25 DOBAVITELJEV

NA ZALOGI NOVE KOLEKCIJE!

CENTER FAMA VIPAVA

SADIKE VSEH VRST

Bazar

HIŠA DARIL

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.:368 52 10

040 166 932

MESNICA FAMA

KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI V CENTRU FAMA VIPAVA

ZA NAJBOLJŠE PIKNIKE SAMO SLOVENSKO MESO

Sladoledni vrt

MNENJA

12 Marijan Božič

Hujše od fašizma

e morem začeti drugače, kot s tisto oguljeno frazo, ki pravi, da je diplomacija nadaljevanje vojne z političnimi sredstvi. Kdor je le malo občutljiv za politična dogajanja ob naši zahodni meji, lahko opazi, da naša sosednja država še zdaleč ne misli zapreti poglavja o dokončnosti sedanje ureditve mejne črte, ki sedaj velja. Najlepši dokaz za to, je njen spregled ugotovitev Slovensko-Italijanske komisije, ki je na objektiven in nepristranski način popisala vsa bistvena zgodovinska dogajanja na tem področju. Spregledala je torej resnico. Kdor pa hoče tajiti resnico ima slab namen. Ta pa je vselej humus zla. Nasproti si torej stojita dve državi. Ena je velika, ki je že po svoji zgodovini izkušena, vplivna in delno ekspanzionistično naravnana, druga pa majhna, neizkušena ter posledično

tudi z majhnim vplivom. Vmes pa meja, ki jo z vstopom naše države v evropsko unijo ni več. Upam si trditi, da bo ta akt, za katerega nikoli nisem dal svojega glasu, daljnoročno naredil za slovenski narod več škode kot fašizem. Ali bolje: »Je čas vojne, in po njej je treba škodo poplačati, in ukradeno vrniti. In je čas miru, ko s svojim denarjem kupiš hišo na parceli in na tablico pred njo napišeš- PRIVATE-« Na eno, deset, tisoč. Za leto, deset, tisoč ... … Še kratek odgovor mojemu »osebnemu« kolumnistu gospodu Robiju Kovšci. Nobene »samovolje« ni bilo. Samo ponižno sem pogledal v slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer piše: zadrtost- slabš. trdovratnost, zagrizenost: njegova zadrtost je odbijajoča/ birokratska, ideološka zadrtost. Toliko zaničljivih besed, ki ste jih nanizal (v neiztožljivi tretji osebi množine seveda) proti meni nisem jaz uporabil nikoli. Ampak to je vaš problem. Smo pa ta čas dobili v Sloveniji še eno pravosodno institucijo, ki se imenuje ustavno nadsodišče. Sestavljeno je iz enega člana, in tokrat se je vanj izvolil vaš protagonist Luka Mesec. Zadnjič je javno izničil razsodbo ustavnega sodišča, ki je neko sodbo soglasno zavrnila. Ko ste že govoril o tipičnih slovenskih samovšečnih nakladačih ...

Odgovornost! Mnogi me te dni sprašujejo, ali je za našo državo sploh še kaj upanja, se splača boriti z mlini na veter in ali je dobro delo tudi cenjeno. Da, upanje za našo državo so delavni ter pošteni ljudje in splača se delati dobro, splača se truditi za prihodnost naših otrok, za boljši jutri. Res je, v državi škriplje na več področjih, najbolj pereče pa so razmere v slovenskem pravosodju in zdravstvu, k temu pa lahko dodamo še nerazumno vztrajanje vlade pri novih davčnih obremenitvah podjetji. Vlada se je odločila, da bo za voljo zmanjšanja sive ekonomije podjetnike dodatno obremenila z davčnimi blagajnami. Gre za ukrep, s katerim bo malo gospodarstvo tudi finančno kaznovano, sive ekonomije pa ne bo nič manj. V NSi nasprotno trdimo, da moramo namesto višjih davkov in dodatnih obremenitev podjetnikov, uvesti bolj prijazno davčno zakonodajo in nižje davke. Na področju pravosodja in zdravstva pa smo prišli do situacije, ko ljudje na najvišjih mestih niso sposobni oziroma nočejo prevzeti osebne ali objektivne odgovornosti. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer tako kljub dokazano koruptivnem delovanju (zaposlitvi Boštjana Škrleca mimo razpisa) pravi, da ne bo odstopil, kar je naravnost škandalozno in za Slovenijo pomeni velik madež. Tudi zaradi takšnih odgovornih dejanj, nas vse manj zaupa pravosodnemu sistemu. Odsev celotne problematike našega zdravstva pa se kaže tudi skozi primer Radan. Popolnoma nerazumljivo je, da nihče noče prevzeti odgovornosti, da se je primer Radan sploh zgodil. Tudi zaradi slabega nadzora in razmer na kliniki naj bi po malomarnosti umrlo sedem ljudi, odgovarjal pa ne bo nihče. Nezaslišano! Prav zaradi pacientov, ki se bodo v bodoče zdravili na kliniki, bi vodstvo moralo odstopiti. Ker se splača truditi za boljši jutri, v Novi Sloveniji napovedujemo zdravstveno reformo. Zdravstvena reforma je nujna, če želimo varen in človeka vreden zdravstveni sistem.

Latnik 164, 29. maj 2015

Poslanke in poslanci večino delovnega časa namenimo sejam v parlamentu in reševanju problematik na državni in lokalni ravni, vendar pa del tega namenimo tudi prijetnim in pomembnim dogodkom v domačem okolju. V Budanjah sem se tako pred časom udeležila jubilejnega koncerta Vokalne skupine Grlica, ki letos obeležuje že 35 let svojega delovanja. Glede na to, da sem dolga leta pela pri vipavskem cerkvenem zboru, s katerim smo se udeleževali tudi Primorske poje in nastopali na različnih drugih prireditvah, sem še toliko bolj uživala na koncertu, saj vem, koliko truda je vloženega v takšne nastope. Grlice so nam pričarale čaroben večer in tudi s tega mesta se jim želim ponovno zahvaliti za prispevek k bogatitvi kulturnega življenja v Vipavski dolini ter jim želim še naprej uspešno delovanje. V Plačah pri Ajdovščini so krajani v začetku maja pridobili nov večnamenski prostor za druženje, ki bo med drugim namenjen izvajanju programov za otroke, za prostočasne dejavnosti ter za kulturne in športne projekte. Nov Dom krajanov, ki so ga slovesno odprli, bo zagotovo postal stičišče življenja krajanov Plač, zato verjamem, da bo to tudi prostor, kjer se bo rodilo veliko dobrih idej in načrtov ter ciljev za prihodnost. Slovesno otvoritev Doma krajanov je spremljal zanimiv plesno-kulturni program, ki mu je sledilo prijetno druženje s krajani. Naj ob tem omenim tudi slavnostno otvoritev krajevnega doma na Cesti, ki bo potekala v začetku junija. Dejstva, da bodo krajani Ceste dobili svoj prostor, ki bo poživil življenje v kraju, sem še posebej vesela, saj sem tudi sama v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo prispevala k temu, da bo tak prostor zaživel. Ko pišem o dogajanjih v domačem okolju, seveda ne morem iti mimo že tradicionalnega 9. Festivala vina in kulinarike Okusi Vipavske. Dvorec Zemono v Vipavi je drugi vikend v maju namreč postal ponovno stičišče tisočerih okusov pristnih vipavskih dobrot. Vse pripravljene jedi z vrhunskimi vipavskimi vini so bile izjemna simfonija za brbončice. Naj na tem mestu izrečem zahvalo in čestitke vsem, ki se že leta trudite, da bi dobrote Vipavske doline postale še bolj prepoznavne. Naj zaključim z lepimi željami in upanjem, da boste vsi, ki pripomorete k lepšemu in bogatejšemu doživljanju in sprejemanju našega skupnega okolja, še naprej ustvarjali takšne trenutke in dogodke. Eva Irgl

Položaj družine V sredo, 22. aprila 2015, sta občinska odbora NSi Vipava in Ajdovščina v avditoriju ŠGV organizirala drugo tematsko srečanje, naslovljeno na razmislek o položaju družine v naši družbi.

ema družine je že od začetka pontifikata papeža Frančiška v središču njegove skrbi. Nagovarja nas, naj v času med obema sinodama, ki ga ravno živimo, molimo za družine in se vračamo k njenim temeljem: k liku očeta in matere, otrok ter bratov in sester, ki tvorijo temeljno jedro naše družbe. K sodelovanju v pogovoru o družini so se odzvale tri gospe, ki se vsaka na svoj način srečujejo z naslovno temo. Iva Dimic je že drugi mandat poslanka NSi v državnem zboru, je članica štirih parlamentarnih odborov in ene preiskovalne komisije, članica številnih skupin prijateljstva na parlamentarni ravni, poročena in mati petih otrok. Kot članica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kronološko osvetlila dogajanje v zvezi z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki sega že v mandat Pahorjeve vlade. Nedavno sprejeta novela k Zakonu je bila vsiljena po hitrem postopku, brez prave javne razprave, kar je upravičeno vzbudilo ogorčenje civilne družbe. Jerneja Dimec Bratina je specialistka

zakonske in družinske terapije, ki svoje dolgoletne izkušnje na različnih področjih dela z ljudmi zadnja štiri leta intenzivno posveča vodenju centra Novo upanje v Rizzatijevi vili v Ajdovščini. Predstavila je družino kot temeljno naravno celico družbe, kjer ima vsak član nezamenljivo vlogo. Če je mama čuteča oseba, ki razmeji otrokove potrebe, pomaga ubesediti občutja in izbiro vedenja ..., pa je oče tista opora otroku, ki mu daje varnost in zgled odločnosti; oče verjame v otroka, prepozna njegove potrebe in mu vliva pogum za življenje ... Seveda so pri vseh odnosih v družini pomembne razmejitve in modeli, sicer se odnosi hitro skrhajo, kar vodi do zlorab in nesporazumov. Martina Krečič, domačinka iz Vipave, svoj poklic in službo uresničuje v izjemno veliki družini. Zavzeto se udejstvuje kot koordinatorka Koalicije »Za otroke gre« za področje naše upravne enote in vipavske dekanije. Pravi, da »ne more čakati doma in gledati, kako se tresejo temelji naše družbe«. Sprejeta novela k Zakonu o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih spreminja ustroj družbe in vpliva na spremembo okoli 70 drugih zakonov. Zagovorniki novele pravijo, da se odpravlja zgolj neustavno stanje na področju dedovanja v istospolnih skupnostih, v resnici pa novela omogoča posvojitev otrok istospolnim parom in ne vsebuje možnosti ugovora vesti za delavce v javnem sektorju. V času pred odločitvijo Ustavnega sodišča o upravičenosti referenduma proti sprejeti noveli se moramo bolj jasno in javno izpostaviti, četudi bomo nerazumljeni in kritizirani. Novi časi in globalizacija nas postavljajo pred dejstvo, da pravilno presodimo znamenja časa in jasno povemo za razloge našega prepričanja – za prihodnost družbe je vloga družine nezamenljiva. S svojim družinskim zgledom in primernim družbenim delovanjem lahko veliko pripomoremo k posredovanju vrednot našim mladim, za katere želimo, da bi živeli v pristnih in urejenih družinskih skupnostih. Nadja Ušaj Pregeljc, moderatorka pogovora

VHODNA IN NOTRANJA VRATA - Masivni podboji - Not ranja vrat a

VSEH VRST OKEN, POLKEN IN ROLET

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA - bogata izbira vrat - možnost kombiniranja s steklom, INOX vstavki - polna steklena krila - strokovno in kvalitetno svetovanje - popolna storitev z izmero in montažo v eni osebi - rolete, komarniki - PVC okna Komerling z ALU masko ali ALU polkna - lesena okna z EKO SUBVENCIJO

Vabljeni v naš razstavni prostor!

0 4 1 8 6 8 1 3 8 info@ ra spor.si

Latnik 164, 29. maj 2015

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

Kdo: DAMJANA PLEŠNAR, prof. Delovno mesto: profesorica likovne umetnosti Poučevati likovni pouk je zagotovo nekaj drugega kot poučevati splošnoizobraževalne predmete, kjer ima velik pomen zaključek izobraževanja - matura. V čem vidiš prednosti in slabosti tvojega učnega področja znotraj srednješolskega izobraževanja? Prav gotovo matura kot zaključek izobraževanja v srednjih šolah dijakom in učiteljem predstavlja določen stres. Koristen, upam, saj bi bil v nasprotnem primeru ves napor zaman.Gre za eno pomembnejših prelomnic v življenju mladih. Pomeni tudi samo preizkus dijaka, koliko je pripravljen vložiti v svojo prihodnost. Zato je hkrati končni in nadaljevalni izpit. Je nekakšna vstopnica v študentsko življenje ali v prvo želeno zaposlitev. Matura ne preizkuša samo dijakov, pač pa tudi kvaliteto srednje šole. Zato je toliko govora o njej in priprav nanjo. Velikokrat slišim kolege godrnjati, ko zaradi obšolskih dejavnosti odpadajo ure, saj je primanjkljaj težko nadoknaditi. Razumem tudi dijake, ki jih nemalokrat zasačim s čopičem v roki in matematičnim učbenikom na kolenih, ker bodo naslednjo uro pisali test. Nikakor pa ne smemo dovoliti mišljenja, da likovna umetnost ni pomembna oziroma je manj pomembna.Temeljna naloga likovne vzgoje je razvoj dijakove likovne zmožnosti. Le-ta pa izhaja iz razumevanja vizualnega prostora in se izrazi v aktivnem preoblikovanju le-tega v likovni prostor. Razvija tudi zmožnost vrednotenja likovne in vizualne kulture. Šolska politika ravna nespametno, ko razmišlja o ukinjanju ur za umetniške predmete, saj ti gojijo

ZA VAS ...

kulturo srca in so namenjeni duhovnemu vživljanju. Mladi se radi likovno izražajo in jih moramo spodbujati in usmerjati, naj mislijo, čutijo, raziskujejo in se izražajo. Podpirati jih moramo pri uresničevanju idej in reševanju likovnih problemov. Na ta način tudi pridobijo samozavest. Poučevati likovno umetnost je naporno in odgovorno. Vredno se je potruditi za vsakega dijaka posebej. Vso mladostno energijo je treba ujeti in usmeriti s pravo motivacijo, kar ni lahka naloga v tem času intenzivnega oblikovanja osebnosti. Usmerjati ga moramo tudi s svojim zgledom, saj nam hitro postavi ogledalo. Njegova sproščenost in čustveni naboj sta nujna za ustvarjanje, čeprav sta včasih premočna in celo moteča. Vendar se le na tak način vzpostavijo iskrene vezi in topel odnos, ki je za ustvarjalno delo nujno potreben. To pa kliče po manjšem številu dijakov v razredu. Seveda tudi likovna dela vrednotimo po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Več kot ocena dijakom pomeni objektivna kritika, ki je smernica za nadaljnje delo oziroma njegovo izboljšanje. Za nami je naša tradicionalna Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta, kjer predstavimo izjemne dosežke naših dijakov. Kot umetnica si vedno vpeta v pripravo in izvedbo tega obsežnega dogodka. Kaj vse je potrebno uskladiti, da prireditev vedno tako dobro uspe? Naše zaključne prireditve se odvijajo v Dvorani prve slovenske vlade in niso majhen zalogaj, saj terjajo mesece priprav. Idejne zasnove so domena slavistov in se porajajo takoj

po aktualni zaključni prireditvi. Ko slavisti nasnujejo idejo, vzvalovi proces tehtanja, pretakanja in izmenjave misli, skratka iskanja rešitev za odrsko uresničitev. Podobno kot v gledališču. Tu nastopi timsko delo in reševanje problemov. Likovni delež prireditve se izraža skozi scenografijo in kostumografijo. Dijake moram motivirati, da idejno zasnovo razvijajo in ji dajo svoj mladostni naboj. Gre namreč za njihovo predstavo. Po metodi nevihte možganov med svežimi, mladostnimi, nagajivimi in norimi zamislimi iščemo najboljšo izvedbeno uresničitev. Tako si ostrijo smisel za likovno govorico in vizualno sporazumevanje. Poskušamo najti likovno rdečo nit skozi celoten proces od vabil do scenografije in kostumografije. Tako se glasbena, likovna, plesna in besedna umetnost zlijejo v eno in njihov tok zašumi, zadiši in pričara čarovnijo. Uspeh Zaključne prireditve je odvisen od dobre organizacije, povezanosti in sodelovanja vseh sodelujočih; tudi od pomoči hišnikov in tehnikov, ki s sodobno tehnologijo skrbijo za ozvočenje, glasbeno spremljavo in primerno osvetlitev. Seveda te prireditve brez odličnih dijakov in njihovih izrednih rezultatov ne bi bilo. Nanje smo profesorji in starši izjemno ponosni. Čas, ki ti ga ne vzame šola, posvečaš številnim konjičkom, ki ti bogatijo življenje. Bi katerega posebej izpostavila? Kaj bi te v življenju še veselilo? V gimnazijskih časih sem si želela postati zobozdravnica. Ker sem bila dobra športnica, je bila to moja druga želja. Spomnim se, da sem se v tretjem letniku gimnazije odločila, da se

Tudi letošnjega maja so nas obiskali. »Vistarji«. Zavijanje siren in drugih ušesa parajočih zvokov je naznanilo njihov prihod. »Škoda , ker niso prišli med odmorom,« je dogajanje komentiral dijak. » Sem vedel, da bodo prišli med slovenščino,« je dodal razočarano. To je namreč pomenilo, da se ne bo mogel pridružiti splošnemu kaosu, vpitju in morebitnemu nazdravljanju ob » čem že?«. Tudi naši tretješolci so namreč del povorke v okrašenih vozovih in proslavljajo »kaj že?«. Kjer ni vsebine, ostaja samo še oblika. Strahotno spačena in v stilu današnjega »proslavljanja« mladih. Opijanje, nadlegovanje mimoidočih, kruljenje, nekontrolirano govorjenje in opotekanje, bruhanje, padci z vozov in izpiranje želodcev so današnja otipljiva podoba nekoč pomenljivega obreda ob polnoletnosti mladih fantov in njihovi zrelosti za služenje domovini. Dekleta in matere, ki so jim nekoč pripenjale nagelj na prsi, so zamenjale »punce«, ki jih tistega dne ni k pouku, ker morajo s svojo prisotnostjo obeležiti ta »pomemben« dogodek. Žal je njihovo stanje prevečkrat nevredno njihovega ženskega dostojanstva. Ko seveda komentiram dogajanje pred šolo in jih opomnim, da si ne smemo dovoliti izgube svojega človeškega dostojanstva nikdar in nikjer, ker je samokontrola tisto, kar nas loči od naših daljnih prednikov, jim povem zgodbo, ki me je zaznamovala in se je spomnim vsako leto ob tem dnevu. S sodelavko sva se uspeli prebiti do avta, parkiranega ob šoli, in se oddaljiti od »norije«, ki onemogoča normalno šolsko delo, ko sva v »gasi« naleteli na nezavestnega najstnika, ki je ležal ob cesti. Ljudje so hodili mimo, se smejali in s prstom kazali nanj. Očitno je omagal pod vplivom alkohola, ki so mu ga na trgu ponujali vinjeni nekoliko starejši »vistarji«. Nisva se smejali. Sama sem otroka prijela za roke, sodelavka pa za noge. Spravili sva ga v avto in zapeljali v zdravstveni dom. Spomnim se kepe v želodcu, ki se je nisem mogla znebiti niti po odhodu domov, ko so otroka prevzeli v oskrbo zdravstveni delavci. Zvečer je prišla k meni domov njegova mama in se mi zahvalila za posredovanje. Če bi ga pripeljali pet minut kasneje, je dejala, bi umrl zaradi posledic zastrupitve z alkoholom. Resnična zgodba dijake pretrese. Ko jih nato pozovem, naj se v vsaki situaciji, v kateri se znajdejo, odgovorno obnašajo, ne samo do samih sebe, ampak tudi do drugih, ki še niso notranje dozoreli, po njihovih resnih obrazih sklepam, da so doumeli težo dogodka. Zavedam se, da lahko kot učiteljica storim le toliko. Pomagati mi morajo starši in družba, ki bo gradila prihodnost na tradiciji, smiselno vpeti v današnji trenutek. Ohranjanje tradicije, da. Vendar z vsem spoštovanjem do preteklosti, ki nas je oblikovala.

na DOSP-u (dijaško obmejno srečanje Primorske) preizkusim v likovnem ustvarjanju in ne v rokometni tekmi, kot je določil profesor Kotnik. Vse se je dobro izteklo, dosegli smo prvo mesto v rokometu in na likovnem področju. Tako sem se tudi v življenju odločila za umetnost in ni mi žal.

Odkar pomnim, rada slikam in likovno ustvarjam. Sem članica ZDSLU in DSPLU, s katerimi razstavljam doma in v tujini. Najraje ustvarjam v samoti, naravi, v duhovni sferi, ki mi omogoča razvijati stvari. Še vedno se rada ukvarjam z različnimi športi in uživam v naravi.

spoznali poklice, ki bi jih nekateri izmed nas v prihodnje radi opravljali. Ostali so spomini, ki jih ni

mogoče pozabiti, in prijateljstva, ki jih ni moč sklepati vsak dan. Vesna Marinac, 1. D

... OD PILONOVCEV Regijsko tekmovanje MATP – sodelovali tudi Pilonovci

22. aprila smo se dijaki vzgojiteljskega 1. d razreda Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina udeležili posebnega dogodka - MATP, ki ga je organiziral zavod CIRIUS iz Vipave.

Ker smo glasbeni razred, smo dogodek otvorili z izvedbo popularne pesmi Cup song, udeležencem pa smo se predstavili tudi s plesom Palčki. Po uradni otvoritvi so se pričele

športne igre. Nas prostovoljce so razdelili po skupinah in nas seznanili z nalogami. Nekateri smo bili spremljevalci tekmovalcev in smo jim pomagali na različnih poligonih, pomagali smo tekmovalcem na vozičkih pri premikih in podobno, nekateri pa so bili sodniki na postajah. Tekmovanje je imelo 6 postaj, na katerih so se tekmovalci pomerili v igrah, vsak na svoj način, prilagojen njihovim sposobnostim. Potrudili so se po svojih najboljših močeh in pri tem uživali ter se zelo veliko smejali. Uživali pa niso le tekmovalci, lepo smo se imeli tudi prostovoljci. Dogodek je pomembno prispevalk nabiranju novih izkušenj in spoznanj, od bliže pa smo lahko

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina ZBOROVSKO PETJE MED PILONOVCI Mladinski pevski zbor srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, katerega članica sem, se je v četrtek, 23. 4. 2015, predstavil na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Na nastop smo se pripravljali veliko časa, saj smo se morali vsako od štirih pesmi morali dobro naučiti; Sončno, Mavrico, Sanjam sen ter obvezno ljudsko – Kemu si dala rožice, ki smo jih zapeli dvoglasno in

štiriglasno. Vaje z zborovodkinjo Nedo Sancin in korepetitorko Metko Jereb imamo vsak torek, pred vsakim nastopom pa vadimo še intenzivneje. V šolskem zboru sodelujem dve leti. Prvo leto sodelovanja nas je bilo glede na obseg šole zelo malo. Letos pa se je zbor vidno povečal, tako nas v njem aktivno sodeluje okrog šestdeset in smo vokalno boljši. Na reviji zborov pa sem sodelovala

tudi v otroško-mladinskem pevskem zboru Društva mladih Col. Ravno tako smo se predstavili s štirimi pesmimi, ki nam jih je pripravila zborovodkinja Melita Lemut Bajec, na klavirju pa nas je na nastopu spremljala Ana Trošt. V tem zboru nas ni tako zelo veliko, zato smo se še bolj trudili. Vaje smo imeli ob nedeljah, pa tudi marsikatero soboto. Zelo rada se udeležim prireditev, na katerih nastopamo, saj se imamo

vsakokrat lepo. Pred vsakim nastopom sem seveda nemirna, prav tako lahko isto trdim tudi za ostale člane zbora. Strah nas je, da se ne izkažemo v najboljši luči, zaradi strahu pa lahko pozabimo besedilo ali se zmotimo v melodiji, četudi vemo, da skladbo znamo, saj smo jo »stokrat« zapeli. Letos sem imela občutek , da smo se na nastop zelo dobro pripravili in ga tako tudi odlično speljali. Zabavno je bilo nastopati v

obeh zborih, saj sem s tem pridobila novo izkušnjo. Po končani prireditvi smo si lahko oddahnili, da smo dobro opravili nastop, vendar priprave za nastope potekajo naprej, saj nas v juniju čakata dva pomembna programa. Z mladinskim zborov SŠ Veno Pilon se bomo 2. 6. udeležili Zborovskega buma v Mariboru. To je kulturno– umetniška prireditev, katere cilji so dvig kakovosti petja v mladinskih zborih na šolah, domovinska vzgoja, plesna vzgoja ter druženje. Udeležilo se je bo 6798 otrok in 556 učiteljev oz. spremljevalcev iz 198 šol na področju petja, 362 otrok in 34 učiteljev iz 18 šol na področju plesa. Na prireditvi bomo zapeli pesmi: Naj pesem Jakoba Ježa, Vsak po svoje Jere Ivanc, Srčevo Simona Kopinška, Glasba – j ezik sveta Vanje Kajter, Dan ljubezni Dušana Velkavrha, Ne čakaj na maj Frana Milčinskega-Ježka, ljudsko Čarni kus , da pleši, pleši čarni kus ter Venček svatovskih pesmi. Kot članica mladinskega zbora SŠ se še nikoli nisem udeležila take prireditve, zato ne vem natanko, kaj pričakovati. Vem pa, da se bom gotovo zabavala, saj pesem in petje vedno spremlja sreča. Po prireditvi v Mariboru, ki se jo bo udeležila tudi osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, bomo z njimi sodelovali še na prireditvi 9. 6. v Ajdovščini, kjer bomo še enkrat zapeli mariborski program. Na prireditve ste vsi lepo vabljeni. Pia Kobal, 2. č

Ob odhodu …

14. maja 2015 smo se na tradicionalni Zaključni prireditvi Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina v dvorani Prve slovenske vlade zbrali dijaki, profesorji in gostje. Tudi letos smo prireditev začinili s plesom, igro, pesmijo in recitali, tokrat v znamenju ljubezni. Kot srednješolki na pragu mature mi je bila prireditev še toliko bolj pri srcu, saj je bila to zadnja, pri kateri sem sodelovala. V teh štirih letih smo letošnji četrtošolci veliko časa preživeli na odru in lahko bi rekla, da je bila dvorana poleg šole naš drugi dom. Naša dramska pot se je začela s sodelovanjem na zaključni prireditvi konec prvega letnika. Polni strahu in negotovosti še nismo vedeli, kako nas bo sooblikovanje prireditev zaznamovalo. V drugem in tretjem letniku smo nastopili z igricama v angleškem jeziku. Suvereno smo zaplesali v igri »Časovni stroj«, ki so si jo ogledali učenci vseh okoliških osnovnih šol, ter izvedli igrici »Rdeča Kapica in Trije prašički. Naš trud je bil vedno poplačan z aplavzom,

pohvalami in dobrimi željami, kar nam je dalo novega zagona. V četrtem letniku smo se skozi ples, recital in pesem na Vzgojiteljadi 2015 bahali z našo »wajdusko burjo« ter ji vsaj tisti dan oprostili vse polomljene dežnike in zvrnjene smetnjake. To so bile le tri od številnih prireditev, na katerih sem s sošolci z veliko ljubezni, veselja in vneme odgovorno sodelovala. Četudi so naši profesorji dobili kako sivo

las, preden so nas pripeljali do želenega cilja, so nas tudi tako kalili na poti odraščanja. Ljudje me sedaj sprašujejo, če se bojim mature, ki je tik pred zdajci. Ne, ne bojim se je. Dokler bo matura potekala, bom še vedno hodila na Srednjo šolo Veno Pilon in do takrat se bom počutila varno. Bolj me skrbi, kaj bo potem. Že sedaj vem, da bom pogrešala modre klopce na hodnikih, smeh ter glasnost srednješolcev 1., 2. in 3. letnika. Razmišljam, da bo tudi njim težko, ko se bodo morali posloviti od vsega znanega in se podati na samostojno pot. Srednja šola nam je dala veliko, celo več, kakor smo si včasih želeli, in za to smo hvaležni. Hvaležni smo vsakemu delavcu šole, še posebej pa profesorjem, da so skrbeli za nas in nas vzgajali, kolikor so mogli in kolikor smo jim dopustili. Ti dobri učitelji, ki so verjeli in še verjamejo

ZA VAS ...

Čestitam vsem nagrajenim dijakom, ki ste nas v letošnjem šolskem letu odlično predstavljali na raznih državnih in meddržavnih tekmovanjih, natečajih in srečanjih, ter tako pripomogli k prepoznavnosti naše šole. Ponosen sem na vas, dijake in profesorje, ki ste z vso vnemo zasledovali in dosegali zastavljene cilje na svojih področjih.

V .d. ravnatelja Andrej Rutar, prof.

Kajina zgodba je bila med tremi nagrajenimi kratkimi zgodbami literarnega natečaja, ki ga je razpisala Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, na temo Šolski bluz. Kaja, čestitamo.

Šolski bluz

''Zini!'' zakričim in ga odrinem tako, da se sesede. On me le gleda. ''A ti črkujem? Z-I-N-I!'' se mu približam in ogenj v meni podivja. Avtomatsko dvignem roko v zrak. Trzne in si z rokami skuša zaščititi obraz. Mar vidim sebe? Ne, jaz nisem ... ''Reva,'' zaničevalno prhnem in roka mi mlahavo pade ob telo. ''A boš že enkrat odgovoril na vprašanje?'' ga Tim zagrabi za staro, pomečkano majico, dvigne in pribije ob steno. ''N-n-nemara t-t-te več,'' s solznimi očmi zajeclja vame. ''Lažeš!'' mu v uho zakriči moj kolega in ga spusti iz prijema svoje pesti. Reva nerodno pristane na tleh in se opoteče. ''N-ne lažem, res je tako. Rekla je, da ... da ... da si kreten in te ne mara več,'' potihoma odgovori in si popravi očala na nosu. Tiho smo. Šok pogasi plamene ognja v meni. ''Prisežem,'' še doda. ''Pusti ga Tim,'' ga pogledam. ''H-hvala,'' se presenečeno zazre vame. ''Itak si ena navadna reva. Pa še tvoja tastara sta brezposelna,'' prezirljivo pripomnim. Tim se naduto nasmehne, njegov pljunek pa pristane ob Revini nogi. Skupaj zmagoslavno zakorakava po hodniku. In tam je ona. Z velikimi očmi poišče moje, a ni vesela. Medtem ko odsotne, črne oči nepremično zrejo vame, njeni možgani skušajo predelati, kar so ravnokar videli. Svetli lasje ji nežno padajo na platnice zvezkov, ki jih tišči k prsim. Še preden se zavem, teče proti meni, a steče mimo. Steče mimo in počepne na tla, zraven Reve. Ne mara me več. ''Kako si mogel?'' butne iz nje kot iz jasnega. Ne pogledam je. ''Kako si mogel?!'' ponovi, kot da je prvič nisem slišal. Obrnem se. ''Kar bodi z njim ja,'' ji rečem, saj nimam odgovora na njeno vprašanje. ''Reve itak držite skupaj,'' pikro pripomnim in se ji zazrem v oči. Joče. Moj angel joče. Zaradi mene. Obrnem se in sam odkorakam po hodniku. Za seboj puščam stare, razmajane klopice in z imeni popisane zidove. Odprem škripajoča, železna vrata in pustim, da se zaloputnejo za mano. Puščam za seboj vse reve, piflarje, popularneže, učitelje, športnike, ničvredneže in enega samega angela. S cmokom v grlu odprem vrata našega stanovanja v razpadajočem bloku. ''Dan, mama,'' pozdravim in zabrišem torbo v kot. Ne pozdravi me nazaj. ''A danes bo kosilo?'' jo previdno vprašam. ''A ti misliš, da imam čas, da bi ti še kosilo skuhala?'' me nadere in šele takrat se vonj zakajenega stanovanja pomeša z novim, že skoraj stalnim vonjem. Spet je pila. ''Ampak, saj si doma in ne delaš več,'' v jezi neprevidno pripomnim, ona pa mi namesto kosila postreže z zaušnico. Pogoltnem solze. Klofut sem že vajen. ''Je oče dobil službo?'' se spet oglasim po trenutku tišine. ''A boš že tiho mulc,'' zakriči name. Vse mi postane jasno. Vrata spalnice se odprejo. Pred mano je oče, s pasom v roki. Kaja Rustja

v nas, nas usmerjajo na pravo pot, včasih tudi z ostro palico, ki ji rečemo resnica, so profesorji Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Profesorji, hvala vam, da ste to našo izkušnjo delili z nami in nas pripravili na prihodnost. Bili ste pomemben del naših življenj in zelo smo vam hvaležni. Sedaj bomo vzeteli. »Pridite do roba,« je rekel. Rekli so: »Strah nas je.« »Pridite do roba,« je rekel. Prišli so. Potisnil jih je. In so vzleteli. (Guillaume Apollinaire) Urška Kovšca, 4. č

MLADI

Latnik 164, 29. maj 2015

Zlati bralci

Festival učenja v Ajdovščini

Z junijem se zopet zaključuje vsakoletni projekt Bralne značke, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira že vrsto let. V Medobčinskem društvu prijateljev mladine smo se kot koordinatorji projekta zelo razveselili velikega števila Zlatih bralcev – tistih otrok, ki so vseh devet let osnovne šole uspešno sodelovali pri Bralni znački.

V petek, 22. maja, se je na platoju kluba Baza (prizorišče Ajdovščine v maju) odvila Parada učenja, festivalsko obarvani praznik znanja in učenja. Parada učenja je osrednji dogodek vseslovenske promocijske kampanje učenja, poimenovane Teden vseživljenjskega učenja, ki pod okriljem Andragoškega centra Slovenije deluje že dvajseto leto. Glavni namen TVU je razširiti zavest in pomen učenja v vseh življenjskih obdobjih in družbenih vlogah posameznika ter obenem udejanjati slogan »Slovenija – učeča se dežela«. Temu primerno so se v maju po vsej Sloveniji zvrstile številne prireditve, ki niso zadostile le potrebam strokovne javnosti, temveč tudi ostalim radovednežem, ki jim znanje predstavlja pomembno vrednoto in vir osebnega zadovoljstva.

akšnih otrok je bilo v občinah Ajdovščina in Vipava kar 113, kar pomeni, da kultura branja še vedno živi med mladimi. Za devetošoloce, ki so bili zvesti knjigi cel čas šolanja smo pripravili

nagradni izlet v Ljubljano, kjer so se udeležili prireditve v organizaciji Društva Bralna značka pri ZPMS. Na prireditvi, ki jo je vodil Boštjan Gorenc-Pižama, so otroci prisluhnili slovenskima pisateljicama Janji Vidmar in Benki Pulko in glasbenemu programu Boštjana Gombača, ob koncu pa so prijeli priznanja. Vsak zlati bralec bo ob zaključku šolskega leta prejel tudi knjižno nagrado – knjigo Otroci sveta, ki sta jo napisali Janja Vidmar in Benka Pulko in prepričani smo, da bo ta le še ena izmed mnogih knjig, ki jih bodo prebrali v prihodnje. Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

Maturantska parada

esec maj je vedno čas, ko se od srednješolskih klopi poslavljajo dijaki. In tudi letos je naše mesto obogatila maturantska parada, ki jo je skupaj s Srednjo šolo Veno Pilon organiziral MC Hiša mladih Ajdovščina. V

petek, 22. maja 2015, točno opoldan, je bil Lavričev trg poln maturantov, ki so odplesali Straussovo četvorko iz operete Netopir in se s tem poslovili od šole. rl

vajseto obletnico delovanja Tedna vseživljenjskega učenja, smo še posebej želeli obeležiti tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina. Organizirali smo širok nabor brezplačnih izobraževalnih dejavnosti, delavnic, predavanj, dogodkov in prireditev, s katerimi smo želeli približati možnost učenja predstavnikom vseh generacij, družbenih vlog in funkcij, kot tudi ljudem z najrazličnejšimi interesi in okusi. Osrednji dogodek TVU je bila prireditev Parada učenja, ki so jo priredili tudi v številnih drugih krajih po Sloveniji. Pri organizaciji Parade učenja smo zasledovali vodilo Parada učenja med generacijami. S tem smo želeli opozoriti na pomembnost medgeneracijskega povezovanja in učenja, saj verjamemo, da le-to gradi mostove med generacijami in močno krepi medsebojno razumevanje in spoštovanje. Na prizorišču Parade učenja so se v ta namen predstavile različne izobraževalne ustanove (od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, pa vse do fakultet in univerz), kulturna društva, zavodi in organizacije, knjižnic, umetniki posamezniki in skupine, obrtniki in še in še. Sleherna stojnica je bila odraz njihovih prizadevanj in strasti do svojega dela ali hobija in obiskovalcev vsekakor ni pustila ravnodušnih. Slednji so bogatili svoja znanja, pridobivali želene informacije, se čudili izdelkom otrok in dijakov, degustirali tradicionalne lokalne jedi, preizkušali naravne kozmetične izdelke ter sodelovali v družabnih, didaktičnih in nagradnih igrah. Istočasno so se v

sredi dogajanja odvijale razne delavnice, kjer so rokodelci, umetniki in ostali ustvarjalci prikazovali svoje spretnosti in nad njimi navduševali tudi mimoidoče. Obiskovalci so se tako lahko prepustili prepletanju niti na čipkarski delavnici, izdelovanju glinenih izdelkov na keramični delavnici ali pa se preizkusili v pletenju košar. Vzporedno z delavnicami so odrski nastopi zrcalili številne talente, od plesa, petja in igranja instrumentov pa vse do dramske igre in recitacij avtorskih del nastopajočih. Šotorsko dogajanje je bilo kljub dežju in tipični ajdovski burji vseskozi pestro, zabavno in sproščeno. Zadovoljstvo se je kazalo na obrazih otrok, ki so svojo radovednost usmerjali predvsem v plesne in pevske nastope, kot tudi na eksperimente, ki jih je zanje pripravila novogoriška hiša poskusov. Mlajše odrasle so zanimali nadaljnji izobraževalni in poklicni koraki, zato so se obračali na stojnice raznih fakultet in univerz, pa tudi ostalih mladinskih organizacij. Tisti nekoliko starejši so se zanimali za recepte gospodinj s Planine in želeli pridobiti kak nasvet o ohranjanju in izboljšanju lastnega zdravja, bodisi z uporabo doma pripravljenih preparatov bodisi s pravilno nordijsko hojo. Najstarejši udeleženci praznika znanja pa so veselo pozdravljali ročne spretnosti, kot so pletenje košar in klekljanje, in zmigovali z glavo, češ, kdo bo to počel v prihodnje. Vtisi obiskovalcev in soustvarjalcev so sodeč po povratnih informacijah, ki smo jih na Ljudski univerzi

Ajdovščina zbirali, pozitivni. Tako učenki iz OŠ Dobravlje kot članom društva upokojencev Ajdovščina se zdi taka prireditev primer dobre prakse povezovanja ljudi in medsebojnega učenja. Je odličen način, kako učenje in znanje približati vsem, ne glede na starost, spol, družbeni status ali vlogo, ki jo posameznik v življenju nosi. Obiskovalci so bili nad prireditvijo prav tako navdušeni in bi si je tudi v prihodnje želeli udeležiti, največji problem nekoliko nizke obiskanosti pa vidijo predvsem v neugodni lokaciji. Udeležence Parade učenja so nagovorili trije odrski gostje – župan Občine Ajdovščina in častni pokrovitelj prireditve Tadej Beočanin, članica Nacionalnega odbora in vodja projekta TVU iz Andragoškega centra Slovenije, mag. Zvonka Pangerc Pahernik in direktorica Ljudske univerze Ajdovščina, območnega koordinatorja TVU, Eva Mermolja. Poudarili so pomen vseživljenjskega učenja in tovrstnih prireditev, ki tako učenje promovirajo in ga skušajo približati širši javnosti, tudi ranljivim ciljnim skupinam. Opozorili so na možnosti in priložnosti za učenje, ki se pojavljajo v lokalnem okolju, tako rekoč na vsakem koraku – v obliki formalnih izobraževalnih programov, pa tudi neformalnih, kot so razni tečaji, študijski krožki, dejavnosti društev in organizacij. Poudarjeno je bilo tudi priložnostno učenje, tako, ki se zgodi mimogrede, pri pogovoru s prijateljem, pri branju časopisa in gledanju televizije – ali obisku Parade učenja. Vsi trije govorniki so apelirali na udeležence prireditve, naj tudi v prihodnje ostanejo odprti za nova znanja, radovedni in vedoželjni, saj je znanje bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti. S to mislijo zaključujemo zgodbo o prvi Paradi učenja v Ajdovščini, a zagotovo ne zadnji. Obenem se zahvaljujemo vsem obiskovalcem in soustvarjalcem, ki ste z nami obeležili praznik znanja in Parado učenja obarvali v mavrične odtenke. Sara Bratina, foto: Samo Terbižan

ŠOLSKA

Latnik 164, 29. maj 2015

Od ekološkega do Velika vojna – la grande guerra eksperimentalnega Dijaki Škofijske gimnazije Vipava v sodelovanju z licejem E. Fermi iz Bologne raziskovali prvo svetovno vojno

V sodelovanju z licejem E. Fermi iz Bologne smo dijaki Škofijske gimnazije Vipava med 13. in 17. aprilom letos izvedli ekskurzijo na temo prve svetovne vojne. V prvem delu ekskurzije smo obiskali Bologno, v drugem pa slovenske kraje, povezane z veliko vojno.

ijaki smo se v spremstvu profesorja zgodovine Jerneja Vidmarja in rektorja Slavka Rebca najprej podali v Bologno, kjer smo preživeli prva dva dni ekskurzije. Ogledali smo si muzejsko zbirko iz prve svetovne vojne, ki jo hrani Bolonjski muzej, ter prisluhnili predavanju o pomenu mesta v vojni, ki je kot zaledje nudilo prostor za vojaške stratege in bilo pomembna prometna pot za prevoz blaga na fronto. Druga pomembna točka, ki smo jo obiskali, je pokopališče La Certosa, kjer stoji kostnica padlih italijanskih vojakov. Deloma smo čas izkoristili tudi za turistični

ogled mesta. Drugi del ekskurzije je potekal v Sloveniji, kamor so se z nami pripeljali italijanski dijaki. Najprej smo obiskali Kobariški muzej, kjer smo si ogledali razstavo o prvi svetovni vojni, natančneje o soški fronti. Vodič je bolj kot sam potek vojne predstavil prikrit oziroma manj poznan del zgodbe – trpljenje vojakov na fronti ter njihov odnos do vojne. Še isti dan smo bili v trdnjavi Kluže priča humoristični igri, ki predstavlja življenje v vojaškem poveljstvu. Drugi dan slovenskega dela ekskurzije smo obiskali glavno romarsko središče koprske škofije,

Sveto Goro. Nanjo smo se povzpeli po manj običaji poti, in sicer skozi kaverne, izkopane v času vojne. Podoživeli smo občutja vojakov, ki so se skrivali in domovali v teh vlažnih in utesnjenih prostorih. V nadaljevanju dne smo se ustavili še na avstrijskem pokopališču v Solkanu, v italijanski kostnici na Oslavju ter pod solkanskim mostom, ki je bil pomembna železniška povezava za prevoz vsega potrebnega na fronto. Ekskurzija ni bila le zgodovinski »izlet« v tujino in po slovenskih krajih, temveč tudi spoznavanje svoje in tuje zgodovine na nekoliko drugačen način – s širšim pogledom. Italijani in Slovenci so bili namreč v prvi svetovni vojni na nasprotnih straneh in vsak po svoje razumemo posamezne vojne dogodke. Obema stranema pa je skupna želja po ohranjanju miru in naj se velika vojna nikdar več ne ponovi. Poleg zgodovine pa smo skozi druženje z italijanskimi vrstniki nekoliko spoznali njihovo kulturo in način življenja, saj smo bivali pri družinah. Vsekakor zanimiva in nepozabna izkušnja. Aleks Birsa Jogan

Otroci iz vrhpoljske šole so februarja, tako kot večina severnoprimorskih otrok, zbirali odpadno električno in elektronsko opremo.

er je zbiranje potekalo dva tedna, so imeli dovolj časa, da so lahko v zbiralnike prinesli domače odslužene aparate, pogledali pa so tudi, kako je s tem odpadnim materialom pri sosedovih. Vse zbrano so vneto prinašali v šolo, kjer so morali še sortirati in beležiti.Pri delu so po vnaprej pripravljenem točkovniku dosegli največje število točki v povprečju na učenca in s tem od podjetja Zeos, ki se je vključilo v evropski projekt Life in izpeljalo akcijo Odločuj, podarilo posebno nagrado – obisk Hiše eksperimentov v Novi Gorici. Za učence podružnične šole je bila ta izkušnja neprecenljiva in neponovljiva. Otroci so se zabavali, obenem

pa bogatili svoje znanje predvsem na področju fizikalnih stanj snovi. Obisk hiše je za otroke mestnih šol verjetno pogost, podeželjske šole pa se zaradi krčenja stroškov izvajanja programov vsem podobnim dejavnostim, raje izognejo. Omenjene nagrade se je zato 38 otrok, skupaj z njihovimi učiteljicami, še toliko bolj razveselilo, saj so kot podružnica že nekaj let odlašali obisk posebnih prostorov na Bevkovem trgu. Otroci so po obisku povedali, da bodo z veseljem prihodnje leto še bolj zavzeto zbirali električne in elektronske odpadke ali katere druge snovi, in s tem privzgajali sebi in ljudem v svojem okolju dobre ekološke navade. Nadja Rodman Koradin

Morje za vse otroke Bliža se poletje, poletne počitnice in otroci in odrasli se že veselimo morja in sonca in bolj svobodnega poletnega časa.

PESTRA IZBIRA OREŠČKOV orehova jedrca polovičke - Romunja in orehova jedrca polovičke – Čile lešniki - lešniki beli NA VAGO! pistacija Vse v rinfuziindijski oreščki mandlji - mandlji beli

POSEBNA PONUDBA DOMAČA ČOKOLADA Z RAZNIMI DODATKI.

a Medobčinskem društvu prijateljev mladine smo se zato ob koncu šolskega leta posvetili pripravi počitniškega programa. Kot vsako leto bomo pripravili delavnice, tečaje in seveda letovanja. Letos bodo otroci lahko z nami letovali v Nerezinah med 30. junijem in 8. julijem ter med 19. in 27. julijem, in v Piranu od 19. do 27. julija. Na letovanjih bodo skupaj z našimi prostovoljci in animatorji preživeli aktivne dni ob morju, se kopali, igrali, družili z vrstniki, učili in zabavali, zato vse, ki jih zanima tradicionalno letovanje vabimo, da se prijavijo. Še vedno pa traja tudi

dobrodelna akcija s katero želimo otrokom iz socialno šibkejšega okolja omogočiti počitnice ob morju, zato ste iz srca vabljeni, da donirate za ta namen. V letošnjem letu je povpraševanje po brezplačnih počitnicah še večje kot lani, kar je seveda posledica propada mnogih podjetij in krize sploh. Na voljo so vam delno izpolnjeni UPN obrazci za nakazilo, ki ste jih morda že prejeli v poštni nabiralnik, med potekom akcije pa bodo na voljo tudi na plačilnih okencih bank in hranilnic. Skupaj z vami lahko omogočimo ‘’Morje za vse otroke’’! Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

ŠOLSKA

Latnik 164, 29. maj 2015

Dan šole

Zgodovinski večer

V soboto, 9. maja 2015, smo na prav poseben način obeležili dan naše šole. Ker je potekal v okviru likovnih delavnic, smo ga poimenovali Likovni dan šole.

Pred 100 leti, natančneje 23. maja 1915, se je na zahodnem robu Vipavske doline odprlo Soško bojišče. Vojna se je tako od blizu dotaknila tudi naših krajev.

akaj je sploh prišlo do prve svetovne vojne, kako je ta prišla prav do naših krajev in predvsem kako se je dotaknila življenja naših prednikov – na ta vprašanja so skušali odgovoriti naši učenci. Prebirali so strokovno literaturo, brskali po starih časopisih in sodobnem spletu. Doma so povprašali, če je mogoče ohranjena kakšna fotografija ali vojaški predmet njihovih pradedkov in prapradedkov. Ugotovili so, da je še vedno živ spomin na prednike, da pa je mnogo težje ugotoviti, kako jim je bilo ime, kje so se borili, in - če so se seveda vrnili

delom smo začeli v razredu, kjer smo se najprej pogovorili o Danilu Lokarju, ki prav ta dan praznuje rojstni dan (letos bi imel 123 let), nato pa smo se pogovarjali o zanimivostih našega kraja in o motivih, ki jih je tudi pisatelj večkrat omenjal v svojih delih. Po teh uvodnih pripravah v razredu smo se okrog devetih lotili slikanja velikih razglednic. Za to smo uporabili velike kartone, na katerih smo upodobili nekaj od tega, kar je v naši dolini lepega, zanimivega, pomembnega: od silovite burje, zanimivih hiš s kamni na strehah, športov, znamenitih Ajdovcev, narave, spomenikov … Pri delu se nam je pridružilo nekaj lokalnih umetnikov (Silva Copič, Polona Kunaver Ličen, Tea Curk Sorta), ki so z

zanimanjem opazovali naše umetnije in nam pri slikanju tudi svetovali. Ob tem smo vsi skupaj utrjevali lokalno kulturno zavest. Likovni dan smo zaključili s skupno razstavo na prostem, na kateri so svoje izdelke predstavili prav vsi učenci matične šole. Čeprav nam je pri tem malce ponagajal rahel vetrič, nam to ni pokvarilo razpoloženja; nenazadnje je tudi Danilo Lokar burjo pogosto omenjal v svojih delih, mi pa smo jo ta dan upodabljali na svojih razglednicah. Razstavo na prostem smo sklenili s šolsko himno Pridi, prijatelj, nastale razglednice pa shranili, da jih bomo znova razstavili ob odprtju nove šole. Že zdaj vabljeni, da si jih takrat (še enkrat) ogledate. Nataša Rupnik

VOZIMO Z Avto Krko º

2015

domov – kaj so o vojaških izkušnjah pripovedovali domačim. V treh mesecih so učenci prinesli v šolo mnogo vojaških predmetov ter starih fotografij. Člani društva Most so nam prijazno posredovali prepis dnevnika Alberta Polanca, ki je skrbno beležil dogodke vojaškega življenja. Najdene predmete ter fotografije je skupina osmošolcev predstavila na razstavi. Devetošolci so posebej raziskali in predstavili pomen podpisa Londonskega pakta. Iz vseh podatkov, ki so jih učenci od 6. do 9. razreda našli, pa so spletli skupno zgodbo ter jo predstavili na

zgodovinskem večeru. V zgodovinski okvir so vstavili zanimive, predvsem pa zelo človeške zgodbe svojih prednikov, ki so s fronte domov pošiljali pisma, v njih pisali o domotožju ter želji, da se vojna čimprej konča. Darja Gorup

DRUŠTVA

Latnik 164, 29. maj 2015

Šembiška pomlad v Podnanosu

V Podnanosu, rojstnem kraju slovenske himne, je Turistično društvo Podnanos organiziralo izbor za 24. vurberški festival. so z veseljem prisluhnili novim vižam. Dan so tudi kulturno izkoristili in si ogledali nekaj zanimivosti v naši bližini. Samo prireditev pa so popestrili tudi šembiški osnovnošolski otroci z različnimi plesnimi točkami pod mentorstvom Elene Mikuž, ki vodi plesno šolo ADC. Občinstvo je najbolj prepričal ansambel Brkinski trio. Strokovna komisija je razglasila, kateri ansambli so se uvrstili na Vurberški festival, ki bo potekal v soboto, 20. junija, na gradu Vurberk. Foto in tekst: Cecilija Vitežnik

otekalo je v nedeljo, 10. maja, na šolskem igrišču pod šotorom, kjer se nam je predstavilo kar 15 ansamblov z novo polko in valčkom. Rdeča nit letošnje prireditve je bil skladatelj in duhovnik Stanko Premrl, saj letos praznujemo 50-obletnico njegove smrti. Občina Vipava je to leto razglasila za Premrlovo leto. Program sta povezovala Ivana Lavrenčič, predstavnica TD Podnanos in Janez Toplak, predstavnik TD Vurberk. V gosteh smo imeli tudi člane njihovega društva, ki

Člani Prostovoljnega gasilskega društva Podnanos vsako leto, 4. maja, praznujejo god svetega Florjana, zavetnika proti požarom in poplavam ter gasilcev.

Teden ljubiteljske kulture V okviru Tedna ljubiteljske kulture in Premrlovega leta so slikarji ljubitelji iz različnih delov Slovenije obiskali naš kraj Podnanos, rojstni kraj slovenske himne, in okoliške vasi.

Praznovanje sv. Florjana v Podnanosu

sako leto na ta dan poteka maša za žive in pokojne šembiske gasilce. Gasilci smo se zbrali pred Gasilskim domom in v sprevodu odkorakali proti cerkvi pod poveljem Janka Rosa. Najprej je šel v sprevodu praporščak, nato pionirke, za njimi pionirji, mladinke, člani B in veterani. Na koncu sprevoda pa še članice in člani A. Mašno daritev je vodil domač župnik Dominik Brus. Obogatil pa jo je domači pevski zbor, ki nosi ime po rojaku Stanku Premrlu.

Podnanosu

soboto 16. in nedeljo 17. maja smo imeli v gosteh pet slikarjev, ki so poznani kot skupina ART FEMIPS in jo sestavljajo; Fruhauf Srečko iz Dravograda, Sever Edi iz Škofje Loke, Miklavec Marijan iz Sežane, Kolar Ivo iz Topolščice in Ščurk Pavel iz Ljubljane. V soboto dopoldan sta jih predsednik TD Podnanos, Stojan Vitežnik, skupaj s predstavnico JSKD Sežana, Vladislavo Navotnik, popeljala po okolici in razkazala naš kraj z okoliškimi zaselki. Slikarji so si skrbno ogledali zanimive motive, ki so jih tudi fotografirali. V popoldanskem času so se spominjali vseh doživetih trenutkov, ki so jih nato z različnimi tehnikami naslikali. Posluževali so se treh tehnik, akvarela, akrila in tehnike z zemljo. Slikarji so v našem kraju tudi prenočili. Prijetno

vzdušje v večernih urah pa so doživeli na kmetiji Moser v Orehovici, kjer so bili lepo sprejeti. Naslednji dan so gostujoči umetniki pripravili v prostorih KS Podnanos razstavo svojih slik, tistih, ki so jih naslikali v našem kraju in tistih, ki so jih prinesli s seboj. Pripravili so

nam čudovito razstavo in vsem obiskovalcem, tudi domačinom pokazali, kakšne zanimivosti vse imamo v kraju. Kulturni program sta popestrila Dejan Štemberger na Hang drumu in Barbara Grahor na violi. Obiskovalci razstave smo jima z navdušenjem prisluhnili. Turistično društvo Podnanos, JSKD OI Ajdovščina in JSKD OI Sežana, se zahvaljujemo vsem slikarjem, ki so obiskali naš kraj in vsem, ki ste si vzeli čas in prišli na otvoritev razstave ter se poklonili trudu vseh gostujočih slikarjev in Tednu ljubiteljske kulture. Že sedaj vas vabimo, da ste z nami tudi prihodnje leto, saj so nam tako organizatorji kot tudi ljubiteljski ustvarjalci obljubili, da nas v TLK 2016 z veseljem ponovno obiščejo. Cecilija Vitežnik

Po končani sveti maši, smo se v paradi podali še v gasilski dom, kjer so nas zvesti člani še pogostili. Sledilo je druženje vseh gasilcev. Zagretim gasilcem, ki so nam na razpolago v vsakem vremenu in letnem času, želim čim več izobraževanj in druženj ter čim manj neprijetnih trenutkov, kot so elementarne nesreče (požari, toča, burja, poplave …). Cecilija Vitežnik, foto Aleksander Gnjidič

Defibrilatorja v Ajdovščini in Vipavi Rdeči križ Slovenije tradicionalno praznuje Teden RK, ki se vsako leto začne 8. maja, ob svetovnem dnevu Rdečega križa, ko se je rodil ustanovitelj gibanja in velik človekoljub Henry Dunant. Ob letošnjem svetovnem dnevu RK je RKS – OZ Ajdovščina v uporabo predal dva defibrilatorja, ki sta nameščena v vetrolovu v Centru za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini in na pročelju stavbe Zavoda za turizem TRG Vipava.

efibrilator v Ajdovščini sta 8. maja v uporabo predala predsednik RK Rajko Troha in župan Tadej Beočanin, članici ekipe prve pomoči RK Ajdovščina pa sta za zaposlene na Občini Ajdovščina pripravili brezplačen tečaj temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja. Združenje bo tudi v prihodnje izvajalo tečaje z namenom, da bi se kar največ krajanov znalo odzvati v primeru srčnega zastoja, nuditi prvo pomoč in uporabiti defibrilator. V Vipavi bo združenje brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja izvedlo v torek, 9. junija 2015, od 18. do 19.30 ure v prostorih Vinoteke Vipava ob TRG-u Vipava. Vse, ki bi se želeli udeležiti tečaja, lepo prosimo, da nam to predhodno sporočite na telefonski številki 051 430 722 ali 05/366-4930 oziroma na e-naslov: ajdovscina.ozrk@ozrks.si. Glede na znane podatke, da se 80 % vseh srčnih zastojev zgodi zunaj bolnišničnega okolja, da je odzivni čas ekip nujne medicinske pomoči približno 1 minuta za 1 km oddaljenosti ter da že po 4 minutah

nastanejo trajne, nepopravljive okvare možganov, je znanje nudenja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja lahko zelo dragoceno. Irena Žgavc

DRUŠTVA

Latnik 164, 29. maj 2015

PGD Podnanos osvojil Morje in njeni otoki – destinacije 6 prvih mest članov DU Vipava V soboto, 16. maja 2015, je na vipavskem stadionu potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Tekmovanja so se udeležile različne ekipe iz vipavske gasilske zveze, in sicer iz treh prostovoljnih gasilskih društev iz Podnanosa, Vrhpolja in Vipave.

Podnanosa se je tekmovanja udeležilo kar 7 ekip; pionirke, pionirji, mladinke, člani A, dve skupini članic A in veterani. Vsaka ekipa je nastopila z vajo in štafeto. Preizkusili smo se tudi v razvrščanju. Pomoč pri organizaciji občinskega tekmovanja so bili člani

prostovoljnega gasilskega društva iz Vrhpolja, kjer je potekala tudi razglasitev in podelitev rezultatov . Vseh sedem ekip iz Podnanosa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki bo potekalo 6. 6. v Idriji. foto in tekst Cecilija Vitežnik

Ajdovščina ima svetovnega prvaka Aljaž Černigoj, član športno kinološkega društva Ajdovščina, je s svojim psom (pasme nemški bokser) Juventusom Suum Cuique (Vent), postal svetovni prvak na nedavnem tekmovanju Atibox WM 2015. Svetovno prvenstvo pasme nemški bokser v Belgiji, natančneje v kraju Luingne, se je odvijalo 9. in 10. maja.

Lanskoletno veliko zanimanje za obisk Lovrana in Krka nas je vzpodbudilo, da tudi v letošnji program dela vključimo podobno destinacijo – letos malo drugače: Opatijo – Cres. Naši člani so kar z nestrpnostjo pričakovali plakate z datumom potovanja, iz katerih jih je vabila fotografija iz opatijskega parka. Po zimskem zapečkarstvu so morje, galebi in tudi delfini, ki nam jih je uspelo videti, še kako zaželjeni.

patija nas je pričakala v soncu, vonj po Madagaskarskem jasminu pa je bil po deževni noči omamen. Sprehodili smo se skozi park, ki ga trenutno krasi 150 vrst rastlin od lovorja, gole in velikocvetne magnolije, visokih in nizkih luščencev, kavkaške jelke, pinij, omorike, oljk, sekvoj in kamelij, ki so postale eden od simbolov Opatije. Mesto je bilo s koncem 19.st. razglašeno za zdravilišče za bolezni dihal, bronhialno astmo, srčne bolezni in revmatizem. Dolge sprehode ob morju lahko opravimo po spehajalni poti »lungomare« v dolžini 12 km od Volovskega do Lovrana in Opatije.

Ladja, s katero smo odpluli na Cres nas je pričakala na Molu. S kapetanom g. Marinkom smo že stari znanci, tako da je bilo veselje ob ponovnem snidenju še toliko večje. Kulinarične sposobnosti veščega kuharja so nas ves čas navduševale. Na Cresu smo obiskali kraj Beli. To je mala vasica na severni strani otoka s cca 50 prebivalci. Vedno več je povpraševanja po odkupu starih kamnitih hiš, ki jih tujci odkupujejo in preurejajo v vikende. Hiše se nahajajo v večini na vzpetini (cca 800 m) od morja. Ko smo ob 12h v največji vročini prisopihali na vrh, smo naleteli na edino vaško gostilno, ki smo jo v trenutku okupirali.

Vasica se lahko pohvali z neokrnjeno naravo in prečudovitim razgledom na morje. Prve omembe vasi segajo že v obdobje 2.000 let pred našim štetjem in od takrat naprej je kraj stalno naseljen. Ob vznožju vasi je preko hudourniške struge speljan rimski most. V njegovi bližini se nahajajo ovčje staje, med katerimi so mnoge stare več stoletji. Središče naselja predstavlja majhen trg z župnijsko cerkvijo, ki pa so jo trenutno popravljali. Ob 14h smo se vrnili na ladjo, kjer nas je že čakalo kosilo; kot se za morje spodobi ribe, brez svinjine pa tudi ni šlo. Ob povratku smo se ustavili še v Mošćenički Dragi – prekrasnem letoviškem kraju. Privoščili smo si sladoled in ocenili, da se lahko primerja s sladoledom Pri Marjanci v Vipavi, kar je prava redkost, ker tako dobrega sladoleda kot ga imamo v Vipavi, ni daleč na okoli. Ob 18h smo pristali v Opatiji, izstopili iz ladje in si obljubili, da naslednje leto to ponovimo. Proti avtobusni postaji smo se odpravili po poti ob morju, ki se imenuje po Francu Jožefu, saj se je tudi on tu svoj čas sprehajal, včasih tudi s svojo ljubico. Prepričana sem, da se bomo na to druženje še velikokrat spomnili… Mirjam Graovac

Velika sreča v ‘majhnih’ pozornostih Delovanje Društva upokojencev Vipava je naslonjeno na vrednote in modrost, ki jih prinaša jesen življenja. Aktivnosti letnih programov zato združujejo v povezovanju, pomoči in prijaznosti.

Prvak Aljaž Černigoj in Vent

maga na Državnem prvenstvu šolanih psov vseh pasem 2014, kjer sta Aljaž in Vent postala državna prvaka v kategoriji IPO1 ter državna prvaka v delu za pasmo nemški bokser 2014, jima je omogočila vstop v slovensko reprezentanco in tako tudi nastop na omenjenem svetovnem prvenstvu. Slovensko reprezentanco sta poleg Aljaža in Venta, sestavljala še Aljažev trener Božidar Simonič iz KD Naklo in pomočnica Daša Pepelko. Svetovno prvenstvo se je odvijalo v treh kategorijah IPO1, IPO2 in IPO3. IPO program vsebuje 3 discipline, poslušnost, obrambo in sledenje. V kategoriji IPO1 sta Aljaž in Vent skupno osvojila 280 točk, najbolj pa sta blestela v sledenju, kjer

sta prejela zasluženih odličnih 100 točk. Med 14 tekmovalci sta tako dosegla največje število točk in se tako povzpela na sam svetovni vrh. Gre za prvi tovrstni uspeh slovenskega tekmovalca v tej disciplini in s to pasmo psov. Tisti, ki ste kadarkoli trenirali po programu IPO veste, koliko treningov, odrekanja, samodiscipline, potrpežljivosti in vztrajnosti je potrebnih, da dosežeš takšen uspeh. Biti najboljši na svetu, pa je zmaga in uspeh, ki si ga vsak tekmovalec želi. Zato vse čestitke Aljažu in Ventu, čestitke pa tudi ostalim članom ajdovskega športno kinološkega društva za dobre rezultate na omenjenem dogodku. rl

el tega zadanega poslanstva so tudi redni obiski Doma starejših v Ajdovščini, Centra starejših Pristan v Vipavi in tamkajšnjega Zavoda CIRIUS. Člani društva pri obisku vseh treh ustanov poskrbijo, da se jim pridruži še kdo; tako so letos vzdušje skupaj z njimi bogatile pevke ljudskih pesmi

iz Gradišča pri Vipavi, tudi same so članice društva upokojencev, Dejan - glasbenik na zanimivo zvenečem inštrumentu in mladi Urban z Lozic, ki je godel na harmoniko. Vsi, ki so bili deležni posebne delegacije, ki je trosila dobro voljo, so bili veseli takega obiska. Vzdušje je bilo tako pozitivno in sproščeno,

da so nekateri z njimi tudi zapeli in zaplesali. Kako pomembna, dobrodošla in ‘velika’ pa so zanje takšna srečanja, pove tudi del ene izmed zahval za čas in pozornost, ki jo jim je namenilo društvo z nastopajočimi. »Sreča je mozaik, sestavljen iz mnogih manjših kamnov.«, je pisalo v njej. In ti majhni kamenčki, ki predstavljajo dejanja prijaznosti, vljudnosti, ustrežljivosti, koristnosti, dobrohotnosti in nesebičnosti, so skupaj prijetna slika, v katero želimo vsi zreti. To so na videz majhne stvari, ki se seštevajo, a skupaj predstavljajo in sestavljajo skrivnost srečnega. V Društvu upokojencev Vipava dajemo vse več pozornosti medgeneracijskemu povezovanju, h kateremu gotovo sodijo ne le podobni obiski, ampak tudi sodelovanje, saj nas pri tem vodi misel, da smo skupaj močnejši. KI

DRUŠTVA

Latnik 164, 29. maj 2015

Društvo psoriatikov slovenije, podružnica Primorska - na pohodu v dolino Glinščice z rekordno udeležbo članov iz vse slovenije

Pohod v dolino Glinščice

Prvi koraki V letošnjem letu smo se v DU Vipava odločili, da bomo v našem tretjem življenskem obdobju, poleg vseh aktivnosti, katere nam nudi društvo, poskrbeli tudi za organizirano pohodništvo.

Pohodi so postali naša stalna praksa, saj vsako leto v Društvu psoriatikov Slovenije v podružnici Primorska organiziramo vsaj dva pohoda. Tokrat smo se odločili obiskati prelepo dolino reke Glinščice, ki se razprostira jugovzhodno od Trsta v bližini slovensko – italijanske meje.

eleli smo, da se nam pridružijo tudi člani ostalih podružnic, zato smo jih povabili, da skupaj preživimo še en lep pohodniški izlet. Zanimanje je bilo veliko in odziv neverjeten, saj se nas je zbralo v doslej največjem številu, kljub temu, da je bil pohod kondicijsko dokaj zahteven, saj je trajal kar 5 ur in pol. Poleg nas članov podružnice Primorska, katerih udeležba je bila seveda najštevilčnejša, so se pohoda udeležili še člani podružnice Obala, ki so nam pomagali tudi pri samem vodenju izleta, pa člani podružnice Zasavje, nekateri družinski člani in tudi prijatelji. Zbirali smo se v Kozini in kar 45 nas je bilo skupaj, ko smo se odpravili peš proti naravnemu rezervatu doline reke Glinščice. Pot nas je vodila po lepi makedamski cesti – nekdanji progi ozkotirne železnice, ki je povezovala Trst in Hrpelje. Vlaki seveda tu že dolgo ne vozijo več, zato pa je pot priljubljena za rekreativce; pohodnike, kolesarje in tekače. Tudi na dan našega pohoda ni bilo nič drugače. Zaradi nas pohodnikov

in zelo številnih kolesarjev je bilo na lepo urejeni kolesarsko-sprehajalni poti zelo živahno. Kmalu smo zapustili Slovenijo in pot nadaljevali po italijanski strani skozi predele, kjer je prvotna železniška proga vodila skozi predore vklesane v skalo. Prispeli smo do križpotja, kjer je ena steza vodila navzdol po pobočju v vasico Botač, druga pa je peljala še naprej po sprehajalni poti. Tu smo se razdelili v dve skupini. Tisti z malo več kondicije in ki smo želeli od blizu občudovati lepote doline, smo se spustili navzdol po poti imenovani Steza prijateljstva, preostali pa so šli še nekoliko naprej do razgledne točke in nas tam počakali. Vasica Botač je zelo majhna, verjetno pa si jo bomo vsi zelo dobro zapomnili, saj nas je pot peljala mimo domače gostilne, iz katere nas je privabljal mamljiv vonj po domačem praženem krompirju. Čeprav bi nam kosilo teknilo ali pa vsaj kakšen prigrizek že prišel prav, saj smo bili na nogah že več kot dve uri, se nismo pustili motiti in smo vestno sledili poti. Ta je bila speljala najprej

tik ob reki, nato pa se je povzpela navzgor na drugi breg. Skozi drevje se nam je dolina še nekaj časa skrivala, ko pa smo prišli do skalnatega pobočja, se nam je odprl prečudovit pogled na naravne zaklade doline Glinščice. Okrog in okrog čudesa naravnih lepot ob katerih človek ne more ostati hladen. Desno čudovit 40 metrski slap, spodaj vijugasta reka Glinščica, številne koze na skalnatem pobočju, plezalci na prepadnih stenah kanjona na drugi strani, na naši strani brega pa strmina pod nami, stene nad nami in pa pogled na cerkev Marije na pečah na vrhu kraškega hriba. Razgled, kjer se ustavi čas in spočije duša in telo. Za to, da vse skupaj ne bi ostalo samo na razgledih, je ves čas pohoda skrbela članica podružnice Obala gospa Breda, ki je poskrbela, da je naš pohod obogatila tudi s številnimi zgodovinskimi informacijami, dejstvi in pomenom. Izredno navdušeni in naužiti naravnih lepot smo se vrnili do preostalih članov. Po krajšem počitku in manjšem okrepčilu, smo se začeli vračati proti Kozini. Pot je bila res nekoliko daljša, kot bi si nekateri želeli, a izplačalo se je. Tudi vreme nam je ves čas služilo. Eni bolj, drugi manj utrujeni, smo se odpeljali na zasluženo kosilo, ki ga je tudi tokrat organiziral in odlično pripravil član Vojko in njegova družina. Ob koncu druženja so seveda padale še zahvale drug drugemu za organizacijo, za udeležbo, za povabilo, za vztrajnost in še bi lahko naštevali. Najpomembneje pa seveda je, da smo med prijatelji preživeli še en lep nepozaben dan in da si takih dni želimo še več. V podružnici Primorska zagotavljamo, da jih bo še veliko. Marjan Vidmar

Premiera filma Rimska zgodba Največji vipavski in morda letos tudi slovenski neodvisni celovečerni film dobiva končno obliko. Ustvarjalci te dni počasi zaključujejo s fino montažo, s polno paro dela skupina za promocijo, ideje sestavlja in realizira tudi odbor za organizacijo premiere. Dominik Vrčon, eden glavnih ustvarjalcev filma pravi:»Trenutno smo v zadnji fazi montaže, kjer film le še izpolnjujemo in pilimo, da bo res tak, kot smo si ga zamislili. Slovesna premiera filma »Rimska zgodba« se bo odvila na državni praznik v četrtek, 25. junija 2015, ob 20.45, na Glavnem trgu v Vipavi.

ilm je presegel lokalne okvire in na lansko igralsko avdicijo so se prijavili kandidati iz vseh koncev Slovenije. Večina filma je bila posneta lansko poletje, to pomlad pa smo snemali še dodatne krajše odlomke. Zadnji snemalni fazi filma sta se pridružila tudi Tine Kobal in Darjo Uršič, kot operaterja kamere na kvadrokopterju, zato bodo v filmu tudi enkratni kadri posneti iz zraka.V projekt je bilo vloženo na stotine ur, prevoženih je bilo na stotine kilometrov, igralce in statiste je čakalo več kot sto kostumov, samo ožja »govoreča« igralska zasedba šteje dobrih štirideset igralcev. Zgodba je kompleksna,

zanimiva, hudomušna, aktualna, fiktivna, a v določenih aspektih resnična. Režiser ter scenarist Nejc Furlandodaja: »Film smo delali za

vse ljudi. Ne vem, katera generacija ga bo bolje sprejela. Nekako ga spremlja mladostniški entuziazem pomešan z odraslim empirizmom, ki tako uravnoveša zaletavost ter hkrati odraslo stoičnost. Film lahko opišem kot zelo ljudski, vendar ne morem mimo tega, da rečem, da je ta ljudskost, včasih samo kamuflaža kompleksnejše zgodbe.« Projekt »Rimska zgodba« je bil načrtovan že leta 2012. Spremljale so ga spremembe, preobrati, vzponi, padci, vse skupaj pa je zapakirano v nepozaben projekt, ki sledi najbolj prepoznavnim projektom KID Teodozija – Rimskim spektaklom pod Zemonom iz leta 2009 ter 2010. Ta

sak začetek je težak, potrebno je le malo dobre volje in vse je mogoče in tako smo se 18. maja 2015 podali na cvetoči Kucelj. Do Predmeje smo se zapeljali z avtomobili, nato pa pot nadaljevali po prijetni in ne zahtevni poti do koče na Čavnu. Po krajšem postanku smo krenili do Kuclja, kjer smo

na soncu in obkroženi z gorskim cvetjem, naredili daljši postanek in po malici iz nahrbtnikov, nadaljevali pot v dolino. Po prijetnem druženju smo se odločili, da se zadnjo soboto v mesecu juniju podamo na Sviščake in naprej do Snežnika. Člani DU vabljeni v našo sredino. Marija Merljak

Od Kresije do Ltskega Današnji ritem življenja nas velikokrat prikrajša za medsebojno druženje. Živimo drug ob drugem, pa se kljub temu z nekaterimi nismo videli ali pa slišali že čisto preveč časa. Drug mimo drugega se vozimo v avtomobilih in včasih ne vemo, da je tisti, ki ga srečujemo naš sosed.

n iz misli na to, se je nekega dne porodila ideja, da se vaščani Preserji nad Branikom združimo na srečanju. V soboto, 11. aprila 2015, smo organizirali druženje na ‘motozbor’ placu za vse stanujoče od Kresije pa do Ltskega. Pripravili smo hrano in pijačo, vaščani so prinesli sladke dobrote in rujno kapljico, Kristina je poskrbela za topel domači kruh iz krušne peči. Zbralo se nas je 117, od najmlajših pa do najstarejših, pa tudi tistih, ki so se od tu že odselili. Čas smo namenili klepetu, smehu, spoznavanju, obujanju spominov, navezovanju prijateljskih vezi, petju ob Gajini spremljavi na

kitaro ter plesu do jutranjih ur. Velika pohvala za zelo pozitivno pripravljenost ljudi in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi srečanja. Zahvala tudi članom motokluba Rihnberk, ki so nam odstopili prostor. Na izraženo željo domačinov bomo zagotovo ponovno organizirali dogodek prihodnje leto. Verjamem, da smo lahko hvaležni vsak samemu sebi, saj smo po svojih najboljših močeh pripomogli, da smo preživeli čas v družbi tistih, ki nas obkrožajo ter so del življenja na našem hribu. Ksenija Birsa

ima mladostniški predznak, ker se za njegovo realizacijo trudijo številno mladi. V koprodukciji s MilleniumFoxom ter DD studiem, je to projekt, ki ne potrebuje samo pridnosti in zagnanosti, temveč predstavlja tudi ogromen tehnični zalogaj. Vse do 25. junija pa lahko film podprete ter spremljate tudi na

Facebooku! Tik pred zdajci pa bo organizirana tudi tiskovna konferenca ter podrobnejša predstavitev projekta za sedmo silo ter tudi za slehernega človeka, ki bi ga utegnil film bolj podrobno zanimati. Rezervirajte si čas in pridite na premiero! Društvo Teodozij

ŠPORT

Latnik 164, 29. maj 2015

Nogometne poletne Rokometašice kluba Mlinotest počitnice za dekleta uspešno končale prvenstvo V popestritev prvih počitniških dni, Športno društvo Slano blato iz Lokavca skupaj z Nogometno šolo Ajdovščina, organizira Nogometni tabor za dekleta, stara med 6 in 13 let (dobrodošla tudi kakšno leto starejša).

ogomet za dekleta na zgornjevipavskem, vsekakor ni več neznanka. V letošnji sezoni 2014/15 je Nogometna šola Ajdovščina v svoje vrste privabila že okrog 40 deklic in mladink, poleg njih pa še ekipo članic. Še posebej razveseljuje dejstvo, da od letos dalje trenira tudi ekipa mlajših deklic, od katerih so se nekatere z nogometno igro prvič resneje srečale na nogometnem taboru za dekleta 2014. Prav pozitivni odzivi pa so nas spodbudili, da nogometni tabor pripravimo tudi letos. Tabor bo potekal od 6. do 10. julija

na travnatem igrišču v Lokavcu, od 9.00 zjutraj pa do 17.00 popoldne. Dekleta se bodo v petih dneh pod vodstvom usposobljenih trenerjev lahko spoznala z osnovami nogometne igre oziroma nadgradila že usvojene nogometne veščine, poleg tega pa bo poskrbljeno tudi za spremljevalni program, kot je na primer obisk ajdovskega bazena. Vsa dekleta, ki bi želela aktivno preživeti del počitnic, vabimo, da si več o taboru preberete na spletni strani ŠD Slano blato: www. slano-blato.appspot.com. Lepo vabljena. bpk

Druženje otrok

okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti smo na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava dobili idejo, kako lepo bi bilo, če bi se ustanove v naši lokalni skupnosti malce bolje povezovale. Tako smo v želji po druženju s CIRIUS Vipava našli čas in se dogovorili za sodelovanje. Učiteljica Damjana Černigoj je bila pripravljena sodelovati skupaj s svojimi četrtošolci. Pripravila je dramsko igro Pika Nogavička. V aprilu smo se skupaj z učenci četrtošolci, razredničarko in s prostovoljci - učenci iz OŠ Col, Otlica, Dobravlje in Vipava srečali v Ciriusu. Sprejela nas je psihologinja, ki je vsem udeleženim predstavila Center in nas vodila po

ustanovi, kjer smo si lahko ogledali delo z otroci s posebnimi potrebami. Sledila je predstava, ki so jo pripravili učenci OŠ VipavA. Druženje je potekalo v obliki glasbene, športne in plesne delavnice pri kateri so sodelovali tako učenci četrtošolci, kot učenci prostovoljci in otroci s posebnimi potrebami. Skupaj s strokovnimi delavkami iz Ciriusa smo prišli do zaključka, da bi lahko bilo več takega druženja, saj so taka druženja zanimiva izkušnja za vse udeležene. Ob tej priliki se lepo zahvaljujem učiteljici Damjani Černigoj, ki je pripravila predstavo in takoj pristopila k sodelovanju ter strokovnim delavkam in vodstvu Ciriusa za sodelovanje, lep sprejem in zanimive delavnice. Silvija Makovec

Igralke članske ekipe ženskega rokometnega kluba Mlinotest Ajdovščina so uspešno končale prvenstvo, saj so osvojile končno tretje mesto v 1. A ženski državni rokometni ligi.

avid Nabergoj, predsednik uprave Mlinotest d.d in član upravnega odbora ŽRK Mlinotest Ajdovščina, in Ivan Vodopivec, predsednik upravnega odbora kluba, sta zelo zadovoljna z rezultati kluba v pravkar končani sezoni. Ekipa požrtvovalnih rokometašic je znova dokazala, da je motivacija v kombinaciji z izzivom in požrtvovalnimi treningi ključ do uspeha. Še posebej so ponosni na sijajni zaključek prvenstva, ko so igralke članske ekipe dosegle kar sedem zaporednih zmag, še posebej je odmevala prestižna zmaga v Ljubljani nad ekipo Krim Mercatorja. Ti dve točki sta bili tudi odločilni, da je ekipa Mlinotesta na tretjem mestu prehitela ekipo Celja Celjskih mesnin zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih. S tem so si priigrale bronaste medalje in izenačile drugo najboljšo uvrstitev v samostojni Sloveniji, ko so bile v prvi sezoni 1991– 1992 druge za ljubljansko Olimpijo, naslednje leto pa tretje. V letošnji

sezoni so torej trinajstkrat zmagale, eno tekmo odigrale neodločeno ter šestkrat izgubile. S tem so dekleta presegla cilj, ki so si ga v klubu zadali pred sezono. Kot je povedal Ivan Vodopivec, predsednik upravnega odbora kluba, so že začeli z organizacijskimi pripravami na novo sezono, v kateri bo pomembno obdržati jedro letošnje ekipe, morda pa ekipo tudi nekoliko okrepiti. Poleg uspehov članske ekipe so pomembni tudi rezultati mlajših selekcij kluba, med njimi so mladinke v tekmovanju lige zahod osvojile prvo mesto, kar enajstkrat so zmagale in le enkrat izgubile. S tem so se uvrstile v polfinale, kjer so si že kolo pred koncem brez poraza zagotovile uvrstitev na finalni turnir za prvaka Slovenije, ki bo 16. in 17. maja v Ljubljani. Kadetinje so v tekmovanju lige zahod dosegle 17 zmag, trikrat pa so igrišče zapustile sklonjenih glav. Tako so osvojile drugo mesto in se prav tako uvrstile v polfinale, kjer jih čaka še domača tekma

PETEK, 29.

proti ekipi Krke iz Novega Mesta. V primeru zmage ali neodločenega rezultata se bodo tudi kadetinje uvrstile na finalni turnir za prvaka Slovenije, ki bo 30. in 31. maja. Starejše deklice so bile v tekmovanju lige zahod četrte, v polfinalu prav tako četrte in bodo odigrale turnir za končno razvrstitev od 7–9 mesta v državi. Mlajše deklice A so bile v tekmovanju lige zahod druge, z le enim porazom. Zaradi slabše medsebojne gol razlike z ekipo ŽURD Koper gredo na turnir za končno razvrstitev od 4–6 mesta v državi. Mlajše deklice B so v tekmovanju lige zahod osvojile 1. mesto brez izgubljene tekme, saj so zmagale na vseh štirinajstih tekmah ob fascinantni gol razliki 490:251. To pomeni, da so v povprečju zmagovale za sedemnajst golov. Po lanskoletnem priznanju za najboljši klub v mlajših kategorijah v Sloveniji tudi letošnji rezultati kažejo, da klub dela dobro v vseh kategorijah in da gradi bodočnost na doma vzgojenih igralkah. David Nabergoj, član upravnega odbora ŽRK Mlinotest Ajdovščina in predsednik uprave, Mlinotest, d.d., je ob tem še povedal: »V Mlinotestu s svojo podporo že več let spremljamo uspehe in odlične rezultate ženskega rokometnega kluba. Ob tem nas veseli, da tudi sami prispevamo kamenček v mozaiku bolj kakovostnega razvoja kluba ter sistematičnega in strokovnega dela v njem, in to dolžnost bomo z veseljem izpolnjevali tudi v prihodnje, pri čemer upamo, da bomo uspeli pridobiti več finančne podpore tudi v lokalnem okolju.«

SOBOTA, 30.

ŠPORT

Latnik 164, 29. maj 2015

Zaključek vipavske košarkarske šole

Košarka

Člani ponovno v 3. SKL

V soboto, 23. maja 2015, je v osnovnošolski telovadnici v Vipavi, potekal tretji in hkrati zaključni turnir šole košarke.

a vseh turnirjih je svoje košarkarsko znanje pokazalo več kot 80 igralk in igralcev, ki so s svojimi potezami navduševali številne starše in sorodnike, ki so napolnili tribune. V starejši kategoriji (3. in 4. razred) so sodelovale ekipe deklet iz Šturij, Budanj in združena ekipa Vipava - Podnanos. V mlajši (1. in 2. razred) pa ekipe Podnanos (dekleta in fantje), Vipava (dekleta in fantje) in Šturje (dekleta). Šola košarke je projekt košarkarskega kluba Vipava, ki vsako leto razširi svoje delovanje na novo šolo. Lani je začela vadba za deklice na

Najmlajše, Šturje

Najmlajši, Podnanos

osnovni šoli Šturje, letos pa še na podružnici v Budanjah. Cilj kluba je, da bi dekletom na vsaki osnovni šoli v zgornji Vipavski dolini omogočili treniranje košarke in igranje za različne kategorije pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Košarkarski klub Vipava je v sezoni 2014/2015 v pokalu mladih dosegel visoko 6. mesto in s tem osvojil pokal za klub, ki je najbolj napredoval (kategorije od U11 do U19). Ivan Ivanov, KK Vipava

Budanje

Po zadnjem porazu v prvenstvu proti ekipi iz Črnomlja je bilo jasno, da bo članska ekipa (ponovno) igrala v 3. SKL. Priprave na naslednjo sezono so v teku, a vseeno se še enkrat ozrimo nazaj, na pred kratkim zaključeno sezono. »Za člansko ekipo je bila letošnja sezona zelo turbulentna in polna preobratov. Ekipa je nastopala v drugi ligi, kar pomeni precejšnjo kakovostno razliko glede na pretekle sezone. Sestava ekipe v začetku sezone je dajala upanje na boljše rezultate. Pripravljalne tekme so pokazale, da bi lahko naredili spodbuden rezultat in dosegli zastavljeni cilj - obstanek v drugi ligi. Žal se je že v pripravljalnem obdobju poškodoval prvi center Boris Gverič. Začetek ligaškega tekmovanja je šel v pravi smeri, saj smo prvo tekmo proti Slovanu bili vse do konca v igri za zmago, a na koncu žal izgubili, naslednji dve tekmi pa zmagali in to celo proti prvaku lige LTH Castingu v gosteh. Tako se je ekipa znašla pri vrhu prvenstvene lestvice. To je ekipi dalo zagona za še boljše delo, žal pa so se pozneje stvari začele odvijati v nepravo smer in po porazu proti Celju je šlo vse samo še navzdol. Ekipa je na tretjo zmago čakala vse do konca marca, ko je na domačem parketu premagala Litijo. V tem obdobju se je dogajalo veliko, žal pa zelo malo ali nič, kar bi obrnilo situacijo v pozitivno smer. V mesecu januarju je po več podanih javnih odstopih trenerja Sama Miške le-tega nadomestil Tomaž Bernot. Žal so se s to menjavo stvari še poslabšale. Klub se je z obema trenerjema razšel sporazumno. Pred drugim delom tekmovanja sta bili pripeljani še dve igralski okrepitvi (Luka Snoj in Matevž Magušar), a tudi to ni prevesilo tehtnice v pravo smer. V tem obdobju sta sezono zaradi poškodb zaključila Grega Kovšca in Tadej Sluga, kar je še zmanjšalo možnosti rotacij na treningih in tekmah. Tudi ostali igralci so bili odsotni zaradi poškodb. Na koncu smo se s trenerjem kadetov Bojanom Filipom Jovičem dogovorili, da prevzame še člansko ekipo do konca sezone in da skušamo

sezono pripeljati čim manj boleče do konca. Ekipa se je iz popolnega dna dvignila vsaj toliko, da so se na tekmah začele kazati nekatere pozitivne stvari, kot že omenjeno je bila dosežena tudi zmaga proti Litiji. Vse to pa je bilo premalo, da bi se uspeli obdržati v tem rangu tekmovanja. Novi trener je dodal še nekaj mladih igralcev (iz ekipe kadetov), ki so bili odlična podpora ekipi na treningih, nekateri izmed njih so že dobili prvo priložnost za igro na članskem nivoju. Povedati moram, da uprava s polno odgovornostjo prevzema svoj del krivde pri napačnih odločitvah, ki so pripeljale do tega rezultata, česar pa žal nekateri drugi akterji v tej zgodbi niso bili pripravljeni- priznati svojih napak in svojega dela odgovornosti. V športu je na srečo tako, da se največ naučimo iz porazov in prav zaradi tega je ta sezona velika šola za vse, ki smo v tem sodelovali in vemo, katerih napak ne bomo več ponavljali. Rad bi se zahvalil tudi vsem tistim iz domačih krogov, ki so po raznih forumih pisali prav »prisrčne« komentarje na delo uprave in ostalih, ki so kakorkoli povezani s klubom. Žalostno je, da vsi ti komentatorji niso pripravljeni

niti v najmanjši meri pomagati klubu k boljšemu in kakovostnejšemu delu, le povedati znajo veliko. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so (z dejanji) pomagali, da smo sezono pripeljali do konca, predvsem pa igralcem, ki so kljub porazom znali ohraniti pozitivno energijo do trdega dela, ki ga je novi trener od njih zahteval. Pomembno je, da po koncu sezone zavihamo rokave in začnemo z delom, da po koraku nazaj v naslednjih letih naredimo dva velika koraka naprej. Ker smo majhno okolje z velikim srcem, smo prepričani, da bomo s trdim delom dosegli zastavljene cilje in da bo o naših fantih veliko dobrega slišati v prihodnje. Vsi, ki delamo v klubu, smo tukaj izključno zato, da bodo fantje imeli čim boljše pogoje za delo, da se bodo lahko dokazali in pokazali, kdo so sinovi burje. Glede na to že sedaj lepo vabljeni vsi tisti, ki bi radi pomagali klubu pri boljši organizaciji in boljšemu delu, saj so in bodo vrata kluba vedno odprta za vse, na spletni strani kluba pa so objavljeni vsi naši kontakti,« je za zaključek sezone povedal Boštjan Jerončič, podpredsednik kluba. KK Ajdovščina

Šturje

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

Vipava-Podnanos

M - vodoravni motiv woodgrain površina bela barva DIMENZIJE: 2375x2000 I 2375x2125 I 2500x2000 I 2500x2125 I 2500x2250 I 2750X2000 I 2750x2125 I 2750x2250 Vključen motorni pogon, montaža in 9,5% DDV. V 8 akcijski dimenzijah! Akcija traja od 1.3. do 30.6.2015.

Najmlajši, Vipava

BLT d.o.o. Idrija , Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija telefon: 05 37 43 660 , e-naslov: blt@blt.si, www.blt.si

ZADNJA

PETEK, 29.

SOBOTA, 30.

Latnik 164, 29. maj 2015

Faksimile knjige Gratae posteritati Lavričeva knjižnica Ajdovščina je 7. maja 2015 skupaj z Zavodom za turizem TRG Vipava v kapeli Dvorca Lanthieri v Vipavi odprla razstavo o baronu Žigi (Sigismundu) Herbersteinu, rojenemu na Starem gradu na Vipavo. Razstavo, ki jo je postavila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, je spremljala predstavitev faksimila Herbersteinove knjige Gratae posteritati (1560), v slovenščini je naslov Ljubemu zanamstvu).

20.00

21.30

NUŠA VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI DERENDA 22.15

21.00

GLAVNI SPONZOR:

www.abc-sound.si

Sodelovanje Univerze NG in Veterinarske bolnice Vipava V petek, 15. maja 2015, sta rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik in direktor Veterinarske bolnice Vipava Ivan Princes s.p. mag. Ivan Princes, sklenila pridružitveni sporazum na podlagi katerega je Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes s.p. pridobila status pridružene organizacije Univerze v Novi Gorici in postala sestavni del sistema Univerze v Novi Gorici.

sistem Univerze v Novi Gorici se, kot pridružene organizacije Univerze v Novi Gorici, lahko vključijo organizacije z razvojno, ekspertno, klinično, umetniško ali drugo dejavnostjo, ki smiselno dopolnjuje dejavnost Univerze v Novi Gorici. Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes s.p.

Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

je prva organizacija, ki je s sklepom Senata in Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici, pridobila status pridružene organizacije Univerze v Novi Gorici. Z vključitvijo Veterinarske bolnice Ivan Princes s.p. v sistem Univerze v Novi Gorici bosta obe inštituciji medsebojno dejavnost tesneje partnersko povezali in nadgradili z namenom, da dosežeta večjo znanstveno in strokovno uspešnost ter zagotovita možnosti za postavitev in delovanje novih in zanimivih znanstvenih in študijskih programov. Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes s.p. s svojo ekspertno in klinično dejavnostjo smiselno dopolnjuje obstoječo dejavnost Univerze v Novi Gorici. V okviru skupnega sodelovanja bosta inštituciji zagotovili laboratorij za poskusne živali,

mejnik tjrm n konfin palin piket tondin 'z njimi zamejičimo parcelno mejo'

pridobili raziskovalne licence ter vzpostavili in razvili nove živalske modele za proučevanje neurodegerativnih bolezni, travmatskih poškodb možganov in hrbtenice, bolečine, imunskih bolezni, presajanje

erberstein je ena najbolj pomembnih v dolini rojenih osebnosti, obenem pa tudi premalo poznan. Kot knjižnica smo si tudi postavili cilj, da pridobimo lasten izvod knjige. Pri nakupu, smo za pomoč zaprosili vipavska in ajdovska podjetja in odziv je zelo lep. Nakup faksimila in prezentacijo so podprli: Hranilnica in posojilnica Vipava d.d., družbe Taxad.o.o. Ajdovščina, Enoopd.o.o. Vipava in predvsem Mlinotest d.d. Ajdovščina. Njihova imena bomo objavili ob vitrini, v kateri bo na ogled naš lastni izvod knjige, s prevodom v slovenščino (prvi prevod v katerikoli evropski jezik sploh!) in spremno

študijo priznanih strokovnjakov. Na željo donatorjev bo »matična« knjižnica faksimila enota Lavričeve knjižnice v Vipavi. Razstava se je po krajši predstavitvi v Ljubljani s 1. junijem vrnila v Vipavo, kjer si jo bo ogledal tudi diplomatski zbor v Republiki Sloveniji. Na ogled bo do 30. junija, in sicer mogoč ob torkih in četrtkih med 13.00 in 17.00 uro. Izven urnika je obisk mogoč v dogovoru s TIC Vipava, telefon (05) 368-70-41, gsm (051) 215-226 ali na tic.vipava@siol. net. V kapeli je na ogled faksimile, ki sodi v okvir razstave in je last ptujske knjižnice. Izvod, kupljen z donacijo in z zaporedno številko 29 (narejenih je bilo 100 označenih izvodov), pa bo javnosti na ogled od takrat, ko bo narejena vitrina – izdeluje jo domače specializirano podjetje Archa inženiring. Tudi njeno izdelavo je omogočila donacija. A.L.

Hiša za brezdomce Podjetje Elita Nagode je pred kratkim zaključilo z deli na hiši, ki jo je ajdovska občina kupila z namenom, da vanjo naseli tiste, ki so zaradi različnih dejavnikov, ostali brez strehe nad glavo.

bčina Ajdovščina je septembra lani kupila objekt na Prešernovi ulici 10 (med Policijo in Kalčkom) z namenom, da ga uredijo v bivalni prostor za brezdomce. Takšne potrebe so se pokazale že ob razpisu za neprofitna stanovanja, nujnost po takšnem objektu, pa je ugotavljal tudi ajdovski Rdeči križ. Hiša namenjena brezdomcem ima prostore urejene tako, da je v hiši omogočeno bivanje več osebam hkrati. Sicer si želimo, da bi bile potrebe po bivanju v tej hiši čim manjše,

celic v terapevtske namene ter proučevanje vpliva okolja in podnebnih sprememb na kardiovaskularni sistem. Za sodelovanje z Veterinarsko bolnico Vipava smo se odločili, ker je biomedicina ena od strateških področij, s katerimi se Univerza ukvarja. Tu si obetamo veliko sinergij, ki se bodo morda, kdo ve, lahko končale tudi z novim študijem veterine”, je od podpisu poudaril rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik. “Univerza nam bo pomagala ustanoviti raziskovalno skupino. Odločili smo se, da bomo šli globje v raziskave, brez pomoči Univerze pa tega ne bi zmogli”, je pojasnil mag. Princes. Andreja Leban, Stiki z javnostmi

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

obenem pa čestitke občini za to dobrodošlo humanitarno potezo. rl