Latnik 157

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 7. november 2014, številka 157, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Ustanovna seja občinskega sveta Občine Ajdovščina

latnik

Novo občinsko vodstvo se predstavi

Spoštovane občanke in spoštovani občani,

Ajdovščina, 3. novembra 2014 – Na prvi seji se je v občinski sejni sobi sestal novoizvoljeni občinski svet. Do potrditve novega župana jo je vodil najstarejši svetnik Anton Kreševec. Predsednik občinske volilne komisije Grozdan Šinigoj je podal poročilo o volitvah in svetu predlagal v potrditev mandate vseh 26 svetnikov in mandat župana, kar so svetniki seveda soglasno sprejeli.

Ž

upan Tadej Beočanin je nato slovesno zaprisegel, potem pa čestital vsem kolegom v novem svetu in jih nagovoril: »V posebno čast mi je, da vas lahko prve nagovorim kot župan Občine Ajdovščina. Občanke in občani so nam dali mandat, da v naslednjih štirih letih vodimo našo občino. Moja in vaša naloga

je, da združimo moči in občino popeljemo na pot razvoja; v korak s časom.« Svetniki so izmed sebe izbrali še člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predsednik Jordan Polanc in člani Janez Tratnik, Matjaž Bajec, Mateja Jerkič in Andraž Mavrič. Komisija bo, kot prvo delovno

telo občinskega sveta, do naslednje seje (20. novembra) pripravila predloge za sestavo vseh ostalih odborov in komisij, župan pa bo na tej seji predvidoma imenoval dva podžupana. rl, foto Ljubo Žgavc

Novo občinsko vodstvo:

Sedijo z leve: Alojzij Klemenčič, Stomaž (SDS), Mateja Jerkič, Cesta (N.Si), Polonca Volk, Plače (SD), župan Tadej Beočanin, Marija Trošt, Budanje (Lista Čaven), Vesna Uršič, Ajdovščina (SMC), Nina Štrancar, Ajdovščina (ZL); stojijo v prvi vrsti z leve: Valentin Krtelj, Ajdovščina (SDS), Matej Furlan, Kožmani (SDS), Angel Vidmar, Lokavec (DeSUS), Ivan Krašna, Budanje (ZZP), Bogdan Slokar, Lokavec (SD), Andraž Mavrič, Ajdovščina (SD), Mitja Tripković, Ajdovščina (SD), Anton Kreševec, Kamnje (DeSUS) in Igor Furlan, Selo (Lista obrti in podjetništva); v ozadju z leve: Miran Gregorc, Ajdovščina (N.Si), Janez Tratnik, Col (SDS), Dušan Mikuž, Višnje (N.Si), Ivan Vodopivec, Batuje (Lista Srce), Boris Šapla, Ajdovščina (N.Si), Jordan Polanc, Ajdovščina (SMC), Kazimir Čebron, Brje (SD), Aleksander Lemut, Cesta (ZZP), Vilko Brus, Vrtovin (NSD), Matjaž Bajec, Col (Lista Srce) in Igor Česnik, Plače (NSD).

Društvo zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica

Vertovcu še znamka in žig Ob letu Matije Vertovca bo Društvo zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica izdalo osebno poštno znamko, priložnostni poštni žig ter ponatisnilo razglednico, na kateri je stara fotografija Matije Vertovca.

D

atum žiga bo 15. 11. 2014, ko bo društvo organiziralo mednarodno srečanje zbiralcev v Ajdovščini, v avli Dvorane 1. slovenske vlade. Žig in vse izdaje s to vsebino bo mogoče dobiti tudi naslednjega dne, v nedeljo, na tradicionalnem Vertovčevem pohodu na Ustjah. Ta dan bo postavljena tudi filatelistična razstava na Planini, v prostorih krajevne skupnosti, in bo na ogled 14 dni.

Pošta Slovenije pa bo 28. novembra izdala redno poštno znamko iz serije ‘Z žlico po Sloveniji’ in sicer znamko vipavskih štrukljev ter fižolovko. Glede na lokalno obeleženo tematiko bo Društvo v sodelovanjem s Pošto Slovenije ter Občino Vipava tega dne pripravilo predstavitev navedenih znamk v dvorcu Lanthieri v Vipavi (ob 19. uri). Na to tematiko bo izdalo društvo razglednico s

štruklji – max–karto.

V decembru 2014 je v pripravi tudi izdaja osebne poštne znamke z božičnim motivom iz Šturij ter priložnostnim žigom.

Aleš Brecelj, predsednik društva

zahvaljujem se vam za podporo in zaupanje, ki ste mi ju izkazali na oktobrskih volitvah. Vaša podpora mi je naložila veliko breme in odgovornost za razvoj občine Ajdovščina v naslednjih štirih letih. Zavezujem se, da zaupanja ne bom izkoristil in bom delal v dobro vseh nas!

Dokončno ste povedali, da mora tudi občina Ajdovščina stopiti v korak s časom in narediti več in boljše za naše ljudi. To več in boljše zagotavlja moj volilni program, ki je z izrazito podporo občank in občanov na volitvah postal temeljna usmeritev delovanja v politiki naše občine: 300 trajnih delovnih mest; 90 neprofitnih stanovanj za najem ali odkup; razvoj kmetijstva in turizma kot dveh pomembnih panog Vipavske doline in Gore; razvoj kulture, športa in društvenih dejavnosti ter vsebinska in urbanistična prenova ajdovskega mestnega jedra. Te konkretne cilje bom dosegal s povezovalno in sodelovalno politiko med svetnicami in svetniki ter med našo občino s sosednjimi, z državo in Evropo.

Povezovanja in skupnega dela ni moč uveljaviti v sistemu koalicije in opozicije, zato bom občino vodil po načelih projektne koalicije, kjer bosta pobuda in glas vsakega od vas enako pomembna in enako cenjena. Moja naloga je, da v sodelovanju z vsemi izvoljenimi svetnicami in svetniki izpeljem zastavljene cilje.

Vas, občanke in občane, pa prosim, da ohranite kritičnost, da dajete pobude, opozarjate na napake in tudi pohvalite tisto, kar bomo dobrega naredili. Trdo bomo delali, zato verjamem, da rezultat ne bo izostal!

Delal bom s srcem in razumom!

Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina

VRTNI CENTER KALIA

2

Latnik 157, 7. november 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 8.11. do 30.11.2014,

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

za nekatere izdelke do 31. 12. 2014.

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Mreža za zaščito dreves višina 110 cm, p. 6 cm

Mreža za zaščito pred voluharji p. 35 cm

Art: 196527

Redna cena:1,49 Cena klub Kalia:

Art: 14320

Redna cena: 6,20 Cena klub Kalia:

0,89

4,69

Okrasne čebulice za

pomladno cvetenje Art: več šifer

Breskev sadika sadnega drevesa Art: 601

Redna cena: 7,80 Cena klub Kalia:

Mišelovka Super

cat, 2/1

6,29

Pisane sončnice 1 kg + 0,5 kg GRATIS Art: 160549

1,69

Art: 84128

Redna cena: 4,88 Cena klub Kalia:

3,49

Zimska agrokoprena Valentin, 21m2 30g/m2

BRESKVE, ČEŠNJE, HRUŠKE, JABLANE, KAKI, KOSTANJ, LESKA, MANDELJ, MARELICE, MURVE, NAŠI, NEŠPLJE, NEKTARINE, OREH, SKORŠ, SLIVE, VIŠNJE, ŽIŽULE Organsko gnojilo Valentin Eko, 20 kg Art: 45171

Redna cena: 16,14 Cena klub Kalia:

10,99

Organsko gnojilo

Art: 84682

Redna cena: 6,20 Cena klub Kalia:

Briketi za pse Ecopet Natural Lamb 2,5 kg, z ovčetino Art: 160414

Redna cena: 8,83

6,19

3,99

Redna cena: 6,99 Cena klub Kalia:

Priporočamo ob saditvi sadnega drevja Adventni venčki in različen material za izdelavo novoletnih aranžmajev, dišeče sveče ...

4,99

-50 ajdovscina grmovnice.indd 1

15.10.2014 8:26:26

Briketi za mačke Bonami, 2 kg, z okusom piščanca in zelenjave Art: 66998

Redna cena: 3,69

2,59

Jagodičevje maline, robide, ribez, josta, kosmulja ..., v loncih 2 l

Briketi za pse Simba 10 kg, z govedino

Art: več šifer

Redna cena: 5,49 Cena klub Kalia:

Art: 160758

4,99

6,99

Valentin Eko, 7,5 kg Art: 45172

Popusti se ne seštevajo. Popust velja za posebej označene artikle. Popust se odšteje na blagajni in traja do prodaje zalog.

Pvc smreke, različni modeli in višine

Od 2. 10. do 31. 12. 2014

za keramični lonec ustrezne velikosti.

Popust lahko uveljavljate na izbrane in posebej označene keramične lonce. Popusti se ne seštevajo. popust velja do prodaje zalog. Popust se obračuna na blagajni.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 8.11.do 31.12. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

Latnik 157, 7. november 2014

DOGODKI

Uspešen nastop Fructala na SIAL-u v Parizu

Fructal kmalu tudi na oddaljenih tržiščih Družba Fructal je uspešno nastopila na največjem mednarodnem sejmu prehrambene industrije SIAL 2014, ki je potekal v Parizu od 19. do 23. oktobra 2014. Na sejmu so največji interes za sodelovanje izkazali poslovni partnerji s Srednjega in Bližnjega vzhoda, južnih držav Afrike, Daljnega vzhoda, Kitajske in Japonske. Fructal na sejmu prejel posebno nagrado za svetovno inovacijo Fructal Ice Tea Vipavska breskev.

S

IAL je eden od vodilnih svetovnih sejmov v prehrambeni industriji, ki letos slavi jubilejno, že 50. obletnico obstoja in vsako leto beleži v povprečju 150.000 obiskovalcev ter 6.300 razstavljalcev iz 20-ih različnih gospodarskih panog iz 105-ih držav.

Družba Fructal, ki posluje v okviru skupine Nectar, je predstavila najširši del svojega asortimana na inovativnem in atraktivnem predstavitvenem prostoru, velikem več kot 120 m2 in navdušila obiskovalce. Fructal je namreč beležil rekordno obiskanost svojega razstavnega

prostora in številne nove poslovne kontakte. Razstavni prostor Fructala je tako obiskalo več kot 50 predstavnikov potencialnih poslovnih partnerjev dnevno, največji interes pa so izkazali poslovni partnerji iz oddaljenih tržišč, izven EU. Nastop na SIAL-u je tako Fructalu odprl vrata za širitev poslovanja na številne nove trge, predvsem v države Srednjega in Bližnjega vzhoda, južne države Afrike, države Daljnega vzhoda, Kitajsko in Japonsko.

Poleg tega je Fructal na sejmu SIAL prejel posebno nagrado za svetovno inovacijo Fructal Ice Tea Vipavska

breskev. Nagrada je potrdila kakovost in inovativnost projekta Vipavska breskev, s katero Fructal izkazuje podporo lokalni skupnosti skozi spodbujanje lokalne proizvodnje sadja ter promocijo Vipavske doline s pomočjo proizvodov pod blagovno znamko Vipavska breskev tudi izven meja Slovenije.

Z nastopom na največjem sejmu prehrambene industrije v Parizu, Fructal utrjuje svojo vodilno pozicijo na trgu in izkazuje načrte za nadaljnje širjenje poslovanja.

PR

Vipavska ekipa prve pomoči vedno pripravljena pomagati Na jubilejno XX. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo 27. septembra v Kopru, se je uvrstilo 14 najboljših ekip iz regijskih preverjanj, med njimi tudi vipavska ekipa prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina.

D

ržavno preverjanje je vsako leto organizirano v drugi regiji. Delovna mesta XX. državnega preverjanja usposobljenosti ekip CZ in RK so bila pripravljena in izvedena na podlagi ocene ogroženosti Obalne regije. Poseben poudarek je bil dan nudenju prve pomoči poškodovanim ob naravnih nesrečah (potres, poplava …), zagotavljanju prve pomoči na javnih prireditvah in nudenju prve pomoči ob utopitvah. Na sedmih deloviščih, na katerih so sodniki ocenjevali usposobljenost članov in delovanje celotne ekipe, se je vipavska ekipa izkazala z znanjem, iznajdljivostjo ter pogumom in pripravljenostjo pomagati ponesrečenim, če bi bilo potrebno. Uspešen nastop vipavske ekipe je posledica štiriletnih usposabljanj in izkušenj z različnih delovnih akcij. Rdeči križ Ajdovščina čestita bolničarjem (vodji Špeli Ambrožič, Moniki Fajdiga, Martini

Petan, Petri Fučka, Andražu Šorcu, Ivu Prelcu in Tamari Mozetič) za prikazano uigranost in jim želi veliko poguma in srčnosti še naprej. Za najbolj izurjeno se je v Kopru izkazala ekipa RKS - OZ Grosuplje, ki se

bo prihodnje leto udeležila Evropskega festivala prve pomoči, FACE-a (First Aid Convention in Europe) v Parizu.

Irena Žgavc

3

Martinovanje v Ljubljani z vipavskim pridihom Prihaja letošnja jesenska Ljubljanska vinska pot, poimenovana Martinovanje v Ljubljani, na kateri se bo predstavila tudi Vipavska dolina. Dogodek se bo odvijal na ulicah in trgih stare Ljubljane letos kar dvakrat - v soboto, 8. novembra in v soboto, 15. novembra, med 10. in 17. uro.

M

artinovanje v Ljubljani bo tudi to leto potekalo po tradicionalnem receptu, v katerem se prepletajo vrhunska vinsko-kulinarična ponudba Slovenije, otvoritvena povorka, krst mladega vina, kulturno - umetniški program in druge zanimivosti. Na več kot 70 stojnicah, ki bodo gostovale na ulicah, trgih in mostovih starega mestnega jedra Ljubljane, se bodo predstavili ponudniki vinsko-kulinaričnih dobrot iz vseh koncev Slovenije, poleg številnih lokalnih ponudnikov iz Vipavske doline tudi

TIC Ajdovščina.

Ljubljančankam in Ljubljančanom ter domačim in tujim turistom bomo obe soboti nudili informacije o turistični ponudbi Vipavske doline, predvsem pa vabili na kopico prireditev v prihodnjih dneh. Na naši stojnici boste lahko prejeli tudi letak posebne ponudbe Mladinskega hotela Ajdovščina z vinsko-kulinarično tematiko. Z obiskom nas bosta počastili tudi slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele.

TIC Ajdovščina

DOGODKI

4

Osamosvojitvena zastava zaplapolala v rojstnem kraju slovenske himne

Ob obletnici in spominu na odhod zadnjega vojaka JLA iz Vipavske doline in iz Slovenije, je v Podnanosu – rojstnem kraju slovenske himne, 18. oktobra potekala kulturna prireditev s svečanim protokolarnim uvodom. Organizator prireditve je bilo Društvo veterani policije Vipavske doline (DVPVD), ki je izvedbo kulturnega programa zaupalo učiteljem in učencem Podružnične šole Podnanos. Mladi rodovi učencev so s sodelovanjem na proslavi pobliže spoznavali vrednote domovinske vzgoje.

P

rireditev se je odvijala pred zgradbo nekdanje mlekarne, v neposredni bližini košate lipe, ki od nekdaj velja za simbol slovenstva, družabnega življenja in odločanja. V zavesti ljudi pa je lipa ostala povezana tudi z nastankom slovenske državnosti. Podobno simboliko imajo za domačine tudi osamosvojitveno pomembne Rebrnice.

V protokolarnem delu prireditve so zato veterani policije Vipavske doline prinesli slovensko zastavo prav z Rebrnic in jo simbolno predali predsedniku DVPVD Nedeljku Andjeliću, od koder je, preko rok organizatorjev, na koncu pripotovala na drog v Podnanos - rojstni kraj slovenske himne.

Spoštljivo in svečano dvigovanje slovenske zastave na novem drogu ob stavbi nekdanje mlekarne je dobilo še bolj ganljivo noto, ker je bilo pospremljeno s petjem državne himne iz otroških grl. Glasbeni del celotne prireditve sta namreč prevzela zborovodja prof. Igor Hodak z

otroškim pevskim zborom podružnične šole Podnanos in prof. Vida Trošt Vidic s skupino mladih kitaristov. Besedni del prireditve pa je z veznimi in avtorskimi literarnimi teksti oblikovala učiteljica in ljubiteljska pesnica Alenka Skupek. Društvo

pogum pripadnikov policije, domačinov in ostalih udeležencev v procesu osamosvajanja in vojne za samostojno Slovenijo. Izreden pomen vseh udeležencev osamosvojitvenih procesov na Vipavskem je v svojem govoru osvetlil osrednji govornik Viktor Hladnik, ki je v osamosvojitvenem času opravljal naloge inšpektorja za obrambne zadeve pri UNZ Nova Gorica.

Sveža, s sodobnimi glasbenimi in besednimi vsebinami prepletena prireditev, je mladim nevsiljivo približala vrednote domovinske vzgoje. Da bi vrednotam v vzgoji in izobraževanju povrnili pravo težo, letos na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava že drugo leto poteka projekt Etika in vrednote, katerega koordinatorica je prof. Ana Kobal. Podružnična šola Podnanos je s sodelovanjem na tej prireditvi dodala svoj doprinos tudi k aktualni vsebini šolskega pro-

Latnik 157, 7. november 2014

Orehovanje v Orehovici Že ko se je Vladka Navotnik pred nekaj leti iz rodne Koroške preselila v Orehovico, po domače na Strnadovo domačijo, se je ne samo lepo vklopila v vaško življenje, ampak ga je s svojim izjemnim človeškim čutom in povezovalno energijo, začela bogatiti. V soboto, 4. oktobra je na svojem borjaču izpeljala prvo ‘Orehovanje’. »Okrog in okrog so griči, na sredi je dolinca, po gričih raste trta, ki daje žlahtna vinca.

V zaledju te dolince je strnjena vasica, obdana s polji, polepšana z vrtovi in kamnitimi mostovi.

Pod njimi potok Pasji rep si vtira strugo žuboreč.

Skromne kmečke hiše so sezidane iz kamna, kot v posmeh burji, ki se pozimi v njih zaganja.

Vaška posebnost so orehi, ki na borjačih hladno senco ponujajo poleti.«

Vladka Navotnik kot prva orehova kraljica

P

rav ti verzi iz pesmi ‘Orehovica, moja rojstna vas’, ki jo je okrog leta 1950 napisala Angela Rudolf, takratna lastnica Strnadove domačije (Orehovica 28), so Vladko navdihnili za organizacijo 1. Orehovanja. Vasica pri Podnanosu je že po imenu tesno povezana z

veterani policije Vipavske doline je prireditev organiziralo v spomin na odločnost, enotnost in podporo prebivalstva ter v spomin na hotenje in

jekta ter hkrati potrdila, da je odprta za povezovanje z društvi v kraju in v Vipavski dolini.

Alenka Skupek, foto Ivo Skupek drevesom in njegovimi plodovi. Vaščani Orehovice pa so, kot pravi nadaljevanje Angeline pesmi, preprosti in pridni kmetje, ki se ob večerih v poletnem času radi zberejo na vasi. Željo po prijateljskem druženju in številne pomene, ki jih ima oreh, je Vladki uspelo združiti v nepozaben dogodek. Da je oreh okusen, zdravilen, izjemno uporaben v kulinarične in ustvarjalne namene ter da človeška domišljija nima meja, so dokazali številni izdelki, ki so jih vaščani in drugi Vladkini prijatelji prinesli s seboj kot ‘vstopnico’ na dogodek.

Sir z orehi, orehova potica, kruh z orehi, palačinke z orehovim nadevom, orehovec, ‘dilca’ iz orehovega lesa, svečniki in košarice iz orehovih

lupin, nakit iz oreha, orehovi angelčki, slika oreha in številni drugi izdelki, ki so jih obiskovalci postavili na mize, so najprej poskrbeli za pravo razstavo, kasneje pa tudi za okusno pogostitev.

Večer so glasbeno obarvali člani Kraške klape, ki so zapeli nekaj slovenskih ljudskih in dalmatinskih pesmi. Vladkini prijateljici pa sta druženje nadgradili s poučnim predavanjem, ‘Kako uspešno streti komunikacijski oreh’. Poudarili sta, da je bistvo uspešne komunikacije in medčloveških odnosov predvsem to, da znamo svoje misli jasno izra-

žati, predvsem pa, da znamo biti dobri poslušalci.

Zdravici pod krošnjo oreha je sledila simpatična razglasitev 1. orehove kraljice. Lento je upravičeno prejela gostiteljica Vladka, ki je v svojem nagovoru hudomušno dejala, da se kot kraljica ne bo zavzemala za mir, ampak za to, da bi se tudi v prihodnje ljudje na vasi radi družili in da pomen oreha ne bo šel v pozabo. Tako je Vladka, za katero organiziranje takšnih druženj ni prav nič trd oreh, že napovedala, da bo Orehovanje postalo tradicija. ib

Latnik 157, 7. november 2014

Iz malega res lahko nastane veliko Rdeči križ Ajdovščina se je letos že četrto leto zapored pridružil mednarodni akciji ‘Drobtinica’, ki tradicionalno poteka ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, in namen katere je opozoriti na prisotnost revščine v lokalnem okolju in pomen zdrave in redne prehrane naših najmlajših.

DOGODKI

5

Kostanjev piknik v Pristanu Jesen je obarvala liste v značilne barve, muhasto vreme je nakazovalo nov letni čas, buče in koruza pa so s svojo naravno lepoto krasile dvorišča in vhode mnogih hiš. Tudi vhod Centra starejših Pristan je privabljal poglede z lepo okrašenim lesenim vozom, še več obiskovalcev pa je 15. oktobra privabil vonj po pečenem kostanju.

M

ladi prostovoljci, učenci Osnovne šole Šturje in Osnovne šole Draga Bajca Vipava so v soboto, 18. oktobra 2014, dopoldan v Mercatorju v Ajdovščini in Vipavi mimoidočim delili pekovske in druge prehrambene izdelke v zameno za prostovoljne prispevke. Za pomoč otrokom iz socialno šibkejših druži pri plačilu šolske prehrane so zbrali 970 evrov ter tako resnično dokazali, da lahko iz majhnih drobtinic nastane nekaj velikega in dragocenega.

Glavni podpornik projekta je že vsa leta Mercator, ki nam za namen izvedbe akcije podari večje količine kruha. Svoje prehrambene izdelke so nam velikodušno namenili tudi Fructal, Mlinotest in pekarna Kukaj. Vsem podpornikom akcije se najlepše zahvaljujemo. Če nas niste utegnili obiskati na stojnici, lahko še vedno pomagate in darujete tako, da pošljete SMS s

N

a že tradicionalnem, petem kostanjevem pikniku, se je zbralo več kot 200

ključno besedo DROBTINICA ali DROBTINICA 5 na telefonsko številko 1919.

Hvala vsem, ki pomagate po svojih močeh!

Irena Žgavc

stanovalcev, svojcev in zaposlenih.

Stanovalci centra so dogodek pričakali delavno, saj so mnogi pomagali

Moj kraj je turizmu prijazen Z izidom novega turistično promocijskega filma ‘Izvirna Vipavska’v Zavodu za turizem TRG Vipava zaključujemo projekt ‘Moj kraj je turizmu prijazen’.

Krvodajalska akcija zelo lepo obiskana Rdeči križ Ajdovščina se najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki ste se udeležili krvodajalske akcije 2. in 3. oktobra v Ajdovščini ter 6. oktobra v Vipavi. Kar 463 se vas je odzvalo našemu povabilu.

Posebno lepo se zahvaljujemo mladim, ki ste prvič storili ta korak.

Upamo, da se še večkrat vidimo.

N

amen projekta je bil osveščanje o pomenu in možnostih turističnih dejavnosti v lokalnem okolju, podajanje znanj o tem, kaj je turistična dejavnost na podeželju, na kakšen način se vključiti vanjo in kako jo razvijati. Izpeljana je bila okrogla miza o turizmu v Vipavi

T

okrat smo krvodajalce na akcijo ponovno povabili s SMS sporočilom, saj se tako lahko hitreje odzovemo na trenutne potrebe po krvi določene krvne skupine. Pred akcijo so predvsem zelo primanjkovale negativne krvne skupine ter krvni skupini A+ in 0+, zato smo nanjo povabili večji delež darovalcev z omenjenimi skupinami. Tako smo lahko zagotovili bolj optimalne zaloge te življenjske tekočine. Tudi v prihodnje prostovoljcem svetujemo, da pred odhodom na krvodajalsko akcijo na spletni strani http://www.daruj-kri.si/ preverijo dnevno osvežene zaloge krvi, ki so predstavljene v obliki praznih, pol polnih ali polnih epruvet, ter se za darovanje odločijo na podlagi zalog krvi njihove krvne skupine.

Na omenjeni spletni strani si lahko

krvodajalci naložite tudi mobilno aplikacijo, ki vas opomni, kdaj lahko ponovno darujete kri in preko katere lahko prav tako spremljate stanje zalog krvi.

Obenem se zahvaljujemo vsem, ki darujete kri v šempetrski ali kateri drugi bolnici. Veseli smo, da je solidarnost in pripravljenost pomagati med nami še kako prisotna.

Nenazadnje, čeprav vsekakor ne najmanj pomembno, se najlepše zahvaljujemo Mladinskemu centru Hiša mladih Ajdovščina in Vojašnici Janka Premrla Vojka Vipava za gostoljubnost, prijaznost in pomoč.

Veseli smo, da nas vsakič sprejmejo in nam odstopijo svoje prostore. Zahvaljujemo se tudi prostovoljcem, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi akcije.

Irena Žgavc

pri urejanju prostorov in rezanju kostanja. Zvečer je bil trud vseh poplačan. Kljub neprekinjenemu lupljenju vročih lupin, so ušesa ostala pozorna na program, ki se je odvijal v ozadju; nagovori, otvoritev knjižnega kotička, nagradna tombola, ki je prinesla srečo kar šestim dobitnikom, ter na koncu še glasbeni nastop mladega dueta Ane in Simona Štokelj. Vse skupaj je pripomoglo k zares lepo preživetemu večeru, ki se je zaključil s skupno večerjo vseh navzočih. Na peto jesensko srečanje svojcev in stanovalcev bo vse še dolgo spominjal kup fotografij in spominkov izpod rok naših pridnih stanovalk.

Mateja Hlača

www.ka3.si

ter izobraževalne delavnice na temo priložnosti v turizmu, inovativnost v turizmu s poudarkom na uporabi socialnih omrežij, kaj je in kako se razvija turistični produkt, pristop do turistov, turizem za najmlajše, turistični spominek … Na zadnji delavnici, ki je potekala v sklopu letošnje Vipavske

trgatve, smo obravnavali konkretno vprašanje, kako začeti s turistično dejavnostjo na podeželju, s poudarkom na razvoju nastanitvenih objektov. V okviru projekta je bil organiziran tudi ogled dobrih praks v hrvaško Istro, kjer smo si ogledali turistično ponudbo v notranjosti Istre, predstavili so nam tudi koncept razvoja turizma štirih občin, ki so se združile pod skupno blagovno znamko.

Za zaključek projekta z velikim zadovoljstvom napovedujemo izid turistično promocijskega filma ‘Izvirna Vipavska’, ki si ga bo kmalu moč ogledati na naši spletni straniwww.izvirna-vipavska.si.

Aktivnosti projekta ‘Moj kraj je turizmu prijazen’ so bile sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (os LEADER) preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa.

UG, TRG Vipava

URNIK:

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina od pon. do pet.: 8h - 19h (nasproti Mercator centra) sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

TRGOVINA z AVTODELI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO - SNEŽNE VERIGE AKUM - SNEŽNE NOGAVICE ULAT OR JI T - ODMRZOVALCI KLJUČAVNIC NOVE V MESECU OPLA MBER - ZIMSKE TEKOČINE ZA -25% POPU STA VETROBRANSKA STEKLA - HLADILNE TEKOČINE - NOSILCI ZA SMUČI - STRGALA ZA LED Akcija za akumulatorje velja 31.12. 2014. - ODMRZOVALCI STEKEL

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

DOGODKI

6

Latnik 157, 7. november 2014

Lokavec in čas - 20 let

Pohod po zaselkih Lokavca na temo ‘Whcet bo’ Kulturna dediščina je kulturni kapital in to v dobesednem pomenu besede in kot z vsakim drugim kapitalom moramo tudi s kulturno dediščino prav ravnati, je zapisal etnolog Andrej Malnič, ko je v letu 2002 kandidiral za direktorja Goriškega muzeja. In kako prav je imel ...

L

judje imamo radi svojo kulturno dediščino in ponosni smo nanjo, toda zdajšnji način življenja nas potiska v situacije, ko živimo samo za jutri - in ko ta jutri postane danes, živimo spet za jutri. Največkrat se ne zavedamo, da danes temelji na včeraj, od koder izhajajo pregovori: »Kar si sejal spomladi, boš jeseni žel«, Zima te vedno vpraša, kaj si delal poleti« ali »Drva je treba pripraviti, kadar so češnje zrele«, »Kakor si si postlal, tako boš ležal« ... Lepo je, če poznamo svojo preteklost, svoje korenine in ob pogledu na stare fotografije ali nonina oblačila nam postane kar toplo pri srcu.

Društvo DOLI je društvo, ki dela danes - na podlagi preteklosti. Tudi za Lokavške kulturne dneve je bilo tako.

Začeli smo v petek, 10. oktobra, ko smo skupaj z lokavško podružnično šolo, Goriškim muzejem in krajani Lokavca praznovali 20. obletnico projekta Lokavec in čas.

Naslednjega dne je bila osrednja prireditev v dvorani Edmunda Čibeja s podelitvijo priznanj Edmunda Čibeja, v nedeljo pa smo v društvu DOLI pripravili prav poseben pohod po zaselkih Lokavca - našo kulturno dediščino – poroko, smo prikazali v živo.

Pohod z naslovom ‘Whcet bo’ se je začel pred Dvorano Edmunda Čibeja. Pohodniki so si najprej ogledali prečudovito razstavo o poroki avtorice Tanje Gomiršek in razstavo, ki so jo pripravili otroci podružnične OŠ v Lokavcu pod mentorstvom lokavških učiteljic.

‘Tistega lepega dne’ je bil naslov razstave o poroki, ki prikazuje oblačila, ki so jih nosile neveste pred sto in več leti, pripoveduje o nevestini bali, o poročni slovesnosti in odnosu med nevesto in ženinom in njunimi starši.

Tudi lokavški otroci in učiteljice so bili unikatni. Narisali so, kako si predstavljajo poroko, zbirali so zbadljivke, ki so jih prepevali pred davnimi časi in na razstavi so bili tudi otroški vozički, ki oblikovno niso bili tako dovršeni kot danes, so pa bili vseeno funkcionalni.

Otroci so izdelali tudi različne spominke, da bi dobili kakšen kovanec za šolski sklad, da bodo lahko pomagali socialno revnejšim otrokom.

In na koncu je bil na razpolago še jubilejni časopis ‘20 let Lokavec in čas’, časopis za poduk o zgodovini Lokavca. Vsako leto ob izidu časopisa ‘Lokavec in čas’ so bili v njem tematski prispevki lokavških učencev, tokrat pa so v časopisu prispevki odraslih. V njem veliko piše o prezgodaj preminulemu etnologu Andreju Malniču, o začetkih projekta ‘Lokavec in čas’, o delu društva DOLI, o delu lokavške šole in učiteljic, spomini dveh nekdanjih učenk, ki sta danes že odrasli osebi, dolgoletna vodja podružnične šole Lokavec Mara Obed je napisala kronologijo dejavnosti 20-letnega obdobja, profesorica Ivana Slamič, ki je kot

takratna ravnateljica OŠ Danila Lokarja ogromno pripomogla k temu projektu, pa je za časopis napisala spremno besedo. Časopis je založilo in izdalo Društvo DOLI, glavni in odgovorni urednik pa je predsednik društva Boris Blažko.

Vse to in še več so izvedeli naši pohodniki, potem pa so se odpravili k živi predstavitvi zgodovine. Pot jih je vodila na Palkovše - pri hiši Marije in Vlada Božiča jih je čakala prva dramska predstavitev ‘Podoknica’.

Poleg članov društva DOLI so nastopali pevci pod vodstvom zborovodkinje Mateje Soban in zapeli prečudovito podoknico, ki se je nadaljevala s plezanjem ženina po ‘lojtri’, materinim oblivanjem z vsebino v bokalu in razjarjenim očetom z vilami.

Pohod se je nadaljeval h Kušem, k hiši Stankota in Ivana Černigoja, kjer je bil dramski prikaz ‘Glihenga ali snubljenje’. Oče in starešina ženina ter ženin so prišli vprašat za nevesto, vendar nevesta brez dote ni bila dosti vredna, zato se je razvila glihenga, ki se je seveda zaključila v obojestransko zadovoljstvo. V našem primeru tudi v zadovoljstvo ‘ta mladih’.

Pohodniki so si ogledali še kovačijo in po ogledu jih je čakal nov dramski prikaz ‘Nevestina bala’.

Tudi pri tem ni šlo brez zapletov, saj nevestina mati ni hotela dati skrinje, dokler ni pristopil ženin z mošnjičkom. Po plačilu furmanu in z nevestino molitvijo pred konji je voz s konjsko vprego odpeljal nevestino balo in tudi pohodniki so se odpravili naprej proti Brithu.

Tu pa je bil prikaz ‘Prihod po

nevesto in šranga’. V igro so bili vključeni tudi pohodniki, tako da so se lahko počutili del skupine. Po strašnem glihanju in prigovarjanju ter rezanju debla, smo končno zakorakali v cerkev, saj je že zdavnaj zvonilo in vabilo k poroki.

V cerkvi so najprej zapele orgle, na katere je igral Uroš Kovač, nato nas je sprejel župnik Jože Ličen in povedal, kakšen je bil poročni obred pred sto in več leti. Poroka ni bila tako slavnostni dogodek kot danes.

Poročali so se na ponedeljek ali sredo. Ženska je morala biti poslušna in ubogljiva. Pri cerkveni poroki je tudi župnik samo priča in skrbi, da se vse odvija po pravilih, ker mladoporočenca sama skleneta obljubo pred Bogom, zato so se do današnjih dni obdržale besede, ki jih na koncu pove župnik: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« Pred cerkvijo so nas pričakali lokavški otroci, da so dobili bonbone, tako kot nekoč in plesna skupina Most s plesom ‘Stu ledi’. Na koncu so se plesu pridružili še mladoporočenca, starosta in družica ter starši.

Nato je ženinov oče povabil vse svate na ženinov dom, na slavnostno kosilo. Ženin in nevesta, nevestina starša in muzikant so se peljali z vozom, ostali pa so morali iti kar peš.

V zaselku Bitovi, blizu Batičeve hiše, kjer je bil predstavljen ženinov dom, so pritekli otroci pred voz in na ves glas vpili »dejte, dejte vbuheimje, naši novici kar ji hre, naši novici židan trak, stari babi štrik za urat«. Tako smo prišli do ženinovega doma, ko so morali biti otroci spet pridni, saj je ženin pripeljal domov nevesto, ki jo je sprejela mati z vrčem vina. Nato je nevesta stopila k ostalim članom družine, tudi do stare matere, in vsakemu poklonila neko malenkost. Ženinova mati ji je predala kolovrat, posodje in škaf, kar je pomenilo, da bo ‘ta mlada’ skrbela za gospodinjstvo in seveda je takoj povedala, da že k letu pričakuje novorojenca. Nevesta je vse

pridno poslušala in prikimavala, potem si je lahko gledala nov dom.

Ko so ženske zaključile s svojim protokolom, nas je gospodar – oče povabil k svatbeni mizi, zapela je harmonika in slavje se je začelo ob pijači in jedači. Prav, prav za konec pa sta mladoporočenca razrezala prekrasen kolač, po videzu in okusu, ki je bil izdelan v Pekarni Ježek.

Lea Kobal, Miran Lokar in Marko Vidmar so poskrbeli za fotografijo, Alenka Kompara je skrbela za tiste drobne stvari, ki dajo piko na in seveda vse je bilo brezhibno. Kmetija Černigoj (Dragica, Jože, Nejc in Teja) je kot že mnogokrat doslej poskrbela za hrano in pijačo in vso potrebno pripravo na terenu, kar zahteva izjemno organiziranost in

Blaž Kovač in Boris Blažko sta vodila pohodnike in Boris je vsak dramski prikaz še dodatno dopolnil z zgodovinskimi dejstvi. Scenarij in besedilo je na podlagi raziskave napisala Nada Blažko. Igrali so člani društva DOLI: Kristjan in Irena Marc – mladoporočenca (tudi v resnici sta mladoporočenca, saj sta dala obljubo tudi pred Bogom 30. avgusta letos), družina Kompara: Iztok, Bernarda, Martin in Klemen, Družina Babič: Gregor, Beti in Anej, Alenka in Brano Kompara, Nada in Hanca Blažko, Zvonko Bolčina, Nenad Miletić in Andrejka Blažko.

Stane Lokar je poskrbel, da so ob pravem času zapeli cerkveni zvonovi, Uroš Kovač nas je ob prihodu in odhodu iz cerkve sv. Marije Vnebovzete spremljal na orgle, Vinko Kovač je poskrbel, da nam je zaplesala plesna skupina MOST, Loredana Zega je napis nad kolono napisala v kaligrafski tehniki, Zdenko Štrukelj je poskrbel za snemanje,

predanost.

Veliko plačilo vsem, ki smo delali, so bile pohvale pohodnikov, ki so bile izrečene iz srca – stisk roke, objem, širok nasmeh ...

In za konec, pravijo, da se pove vedno samo najlepše, pa vendar mislim, da ni tako.Treba je povedati tudi tisto, s čimer nisi zadovoljen in to je seveda udeležba, zato bom citirala stavek profesorice Ivane Slamič, ki ga je napisala v spremni besedi časopisa Lokavec in čas: »Spomnim se očeta, morda je bilo to pred skoraj tridesetimi leti, čigar sin je moral na kulturni dan obirati koruzo.

Očeta sem opozorila, saj fant ni imel pri tem nič, pa mi je rekel, da je koruza na lokavških njivah pomembnejša od šolskih neumnosti. Prepričana sem, da bi tudi ta oče in njegov sin, ki je že dolgo oče, danes ravnal drugače.« Ali bi res??!!

Nada Blažko

Latnik 157, 7. november 2014

DOGODKI

7

Humanitarni koncert Pohod v Reber v Ajdovščini že petnajstič na lepše!

Medobčinsko društvo prijateljev mladine iz Ajdovščine prireja 15. novembra 2014 ob 17.00 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini humanitarni koncert.

N

a koncertu, ki ga bo vodila in povezovala Hanca Blažko, bodo nastopili Vili Resnik, tolkalska skupina La Konga, vokalno instrumentalna skupina Pritrkovalci Lokavec (nastopili so tudi na Slovenija ima talent), violistka Barbara Grahor in mednarodno znani tolkalec Dejan Štemberger s hangom, mlada pesnica Hana Volk in vrhunski plesalci Funky rockers, predstavile pa se bodo tudi glasbeno nadarjene družine iz Vipavske doline.

Prikupno in razigrano sceno so nam pod vodstvom Silve Copič pomagali izdelati otroci, ki so se z

nami družili na ustvarjalnih delavnicah med jesenskimi počitnicami.

Sredstva, zbrana z vstopnino, bodo namenjena projektu Pomežik soncu - omogočimo počitnice vsem otrokom. Sklad Pomežik soncu je vsako leto premajhen, da bi lahko omogočili nekaj dni sproščenega uživanja v obmorskih letoviščih v družbi vrstnikov tistim otrokom, ki bi to najbolj potrebovali. Tistim otrokom, ki so že tako ali tako prevečkrat izključeni samo zato, ker nimajo modernih oblačil, superg ali mobitelov. Tistim, katerih starši ne zmorejo.

S svojo udeležbo na humanitarnem koncertu nam boste pomagali naslednje poletje razveseliti še več otrok, kot bi jih uspeli sicer, vi pa boste uživali v ustvarjalnosti mnogih talentov iz Vipavske doline – vabljeni!

MDPM

latnik

Ko takole razmišljam o Rebru, je to morda najbolje varovana loziška skrivnost. Res lahko vsako leto preberete vabilo na oktobrski pohod, vendar vam to ne more prav dosti razkriti - pohodov je kar precej tudi v naših krajih. Pa vendarle, če se odločite in se nam pridružite pri pohodu z Lozic, boste mnogo bolj razumeli, kaj sem imela v mislih - in tudi zakaj so naši predniki za svoje vinograde izbrali to zares lepo lego.

R

eber je res en poseben kraj, to vam bodo potrdili vsakoletni pohodniki, ki so se letos že petnajstič podali v ta, iz doline očem skrit, vinorodni kotiček. Še bolj pa bi zagotovo pritrdili ‘Reberci’ - tisti, ki z veseljem in prizadevnostjo tu skrbijo za svoje vinograde. In z enako mero dobre volje in prostovoljnega dela vsako leto poskrbijo tudi za organizacijo pohod in seveda

odličen in zdaj že znamenit rebrski golaž. Ne, ne morete ga primerjati z ničemer, treba se je pridružiti in poskusiti, ker je vmes malček žlahtne rebrske kapljice, pa mnogo ljubezni in rebrskega sončka, s katerim smo imeli letos res srečo. Pohodniki so dobili prav lepo jubilejno darilo tako zlato oktobrsko nedeljo, da vas greje se dolgo v jesenske dni. Treba pa je poskusiti tudi pot, pa lepo

mašo pri sv. Trojici, ki je ravno tako skrita dolinskim očem. Nekaj za dušo, nekaj za telo - prijetno druženje pa je kar za oboje.

Letos pa je bilo vsemu plemenitemu dodano še nekaj za ‘češnjo na torti’ - obisk vinske kraljice Slovenije, Planinke Špele Štokelj. Z navdušenjem in zavzetostjo nam je spregovorila o svojem poslanstvu, pa tudi o svojih načrtih in seveda o vinski kapljici in naši kulturi, ko se s to kapljico družimo. Ni bilo težko opaziti, da vinogradništvo in vinarstvo že ‘tečeta po žilah’. To se mi je zdelo prav lepo, ker vem, kako ljubijo in spoštujejo tudi Reberci svoje trtice - to je spoštovanje in hvaležnost do življenja samega, veselje in radost bivanja tukaj in zdaj.

Prav lepo je pohodnike pobožal še krajši kulturni program, ki je sledil mladina na inštrumentih, naš loziški cerkveni pevski zbor pa z nekaj narodnimi pesmimi. Verjemite, še Sv. Frančišek, ki je naš loziški patron, je dobrovoljno kimal v daljavi. Ja, zagotovo - tudi vi morate spoznati Reber!

Ana Marija Lipovž

DRUŠTVA

8

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel.: 05 / 368 52 36, gsm 041 719 333

JESEN JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA SAJENJE!

Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, tudi sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

Latnik 157, 7. november 2014

Društvo upokojencev Vipava ob koncu leta Vipavsko društvo upokojencev je za svoje člane v predprazničnem času pripravilo pester nabor dejavnosti.

domači radič

sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,79€/kg na zaboj krompir 2,50€/10 kg

AKCIJA

v mesecu novembru CIPRESA THUJA 'SMARAGD'

semena sončnic, japonski javorji

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

Sajenje sadnega drevja

N

ajprimernejši čas za sajenje sadnega drevja je jesen, vendar nam to pogosto ne uspe, zato posadimo drevesa čimprej spomladi, nekje do začetka aprila. Ponavadi sadimo enoletne neobraščene ali obraščene sadike.

Sadilna jama naj bo približno 40 do 60 cm globoka in do 1,2 m široka.

Izkop naredimo tako, da zgornjo plast - živico damo na eno stran sadilne jame, spodnjo plast - mrtvico pa odmečemo na drugo stran. Sadilno jamo po izkopu zasujemo, tako da iz živice naredimo stožec zemlje, na katerega postavimo sadiko, korenine prekrijemo s preostankom

živice, nato dopolnimo jamo z mrtvico. Če je možno, pred sajenjem sadiko dobro namočimo. Enoletno sadiko ob sajenju skrajšamo približno na dolžino 70 cm nad cepljenim mestom. Sadika ne sme biti posajena globlje, kot je bila v drevesnici gledamo koreninski sistem. Pognojimo s preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali organskim gnojilom v briketih, kombinirano z NPK gnojilom oziroma PK gnojilom, če sadimo jeseni. Gnojilo damo v jamo ob sadiko in pazimo da ne pride v direkten stik s koreninami in deblom. Po potrebi zaščitimo korenine pred voluharjem s posebej za to

pripravljenimi mrežami. Po sajenju sadiko dobro zalijemo in privežemo ob oporo.

Č

e bi se radi nasmejali, potem ne smete zamuditi komedije Toneta Partljiča - Čaj za dve. Na ogled bo v nedeljo, 16. 11.

2014 ob 16. uri v Kulturnem domu v Vipavi. Sporočilo komedije je univerzalno: za srečo, prijateljstvo in ljubezen ni nikoli prepozno. Cena vstopnic za člane DU Vipava, Društvo invalidov in Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščina - Vipava in občane je 5 €. Prodaja vstopnic se začne dve uri pred začetkom predstave. Za člane DU Vipava, starejše od 80 let, vstopnine ni!

Za začetek decembra (4. 12.) je napovedan izlet v novoletno okrašeno

slovensko prestolnico, z vožnjo po reki Ljubljanici povrhu.

V času od 9. do 15. decembra se obeta letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Informacije po tel. 031 319 724.

Osrednji dogodek se bo zgodil 20. decembra – novoletno srečanje! Še posebej slovesno bo za tiste pare. ki obhajajo 50 ali celo 60 let skupnega življenja. Restavracija Vipavski hram v Vipavi je že rezervirana, začetek je oklican za 18. uro. Informacije in vpis je možen na sedežu DU Vipava vsak torek in sredo med 9. in 11 uro.

IK

ŠKTD Kamnje - Potoče

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820

www.vzmetnica.com

M: 051 246 061

Info@lineaflex.si

EKSPONATI

V Kamnjah otroci izrezovali buče Dobrodelno zbrana denarna sredstva na letošnji šagri Sv. Mihaela smo organizatorji namenili razvoju in spodbujanju otroške igre v KS Kamnje – Potoče.

POSTELJE, LEŽIŠČE, NOSILCI

Spalni studio, kjer lahko ležišča preizkusite!

D

el teh sredstev smo namenili nakupu športnih rekvizitov, potrebnih za otroško vadbo, ki se vsakotedensko odvija v vasi, preostali del, pa sklopu ustvarjalnih delavnic. Prvo od omenjenih delavnic smo izpeljali na dan pred dnevom reformacije, v vaški

dvorani, kjer so otroci ob pomoči mentoric izrezovali buče. Po koncu delavnice so otroci svoje buče odnesli domov, še prej pa so v buče postavili prižgane sveče ter veselo in razigrano druženje zaključili ob sladkih dobrotah.

G.V., foto Denis Šušmelj

Latnik 157, 7. november 2014

DRUŠTVA

Teden otroka v CIRIUS-u

Letošnja tema Tedna otroka 2014 (6. - 12. oktober) je bila ‘Za razigrano in ustvarjalno otroštvo’. Tudi v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava smo našim otrokom in mladostnikom poskušali ustvariti čim bolj razigran teden.

V

Teden otroka nas je vpeljala Andreja Zupančič, pevka in animatorka za otroke. V predstavi ‘Silno vljudno’ so nastopali tudi naši otroci. Z njeno poskočnostjo in sproščeno pesmijo smo skozi smeh obnovili pravila lepega vedenja in vsi postali silno vljudni in seveda razigrani.

V torek smo se v posameznih razredih in vzgojnih skupinah pogovarjali o tednu otroka, o pravicah otrok in svojo ustvarjalnost izrazili z različnimi izdelki, ki smo jih razstavili v naši avli.

9

Stol ali umetnina?

Omara ali …

Nesebična pomoč, izražanje svoje ustvarjalnosti in neskončna zabava – 72 ur brez kompromisa. To je vseslovenski projekt, pri katerem prijavljena skupina le nekaj ur pred začetkom izziva izve svojo nalogo.

V sredosmo pripravili pravi kino, v zatemnjeni avli smo si ogledali slovenski film ‘Dvojne počitnice’.

V četrtek so nas obiskali devetošolci Osnovne šole Komen. Razdeljeni po skupinah so spoznavali naše delo in nam pomagali pri različnih aktivnostih.

Na koncu so nas prijetno presenetili z odličnimi glasbenimi in plesnimi nastopi. Kar zaplesali smo z njimi.

Petek pa nam je polepšal Sten Vilar, profesor pedagogike, igralec in animator. Ob predstavi ‘Ko bom velik, bom …’ smo z njim zapeli, se nasmejali in razigrali kar na našem dvorišču.

Teden je bil čudovit, tema letošnjega Tedna otroka pa nas bo spremljala skozi vse šolsko leto, saj se skozi ustvarjalnost in razigranost tudi marsičesa naučimo.

Adrij2Ana

P

otem se mora skupina organizirati tako, da v 72 urah izpopolni vse zahteve nalogodajalca. Da bi preverili svojo iznajdljivost in svoje sposobnosti, smo se na izziv prijavili tudi Budanjski animatorji.

Izlet ajdovskih planincev v znano neznano Planinsko društvo Ajdovščina je v jesenskem času, tako kot vsako leto, organiziralo izlet v neznano.

26. oktobra smo se zjutraj zbrali na avtobusni postaji v Ajdovščini. Čeprav smo ponoči urne kazalce pomaknili za eno uro nazaj, to nikogar ni zmotilo. Vsi smo prišli točno. Bilo nas je za poln avtobus in še več.

V ponedeljek, 27. oktobra 2014 smo se navsezgodaj zjutraj odpravili v Hišo Sadeži družbe Vipava, kjer nas je čakal izziv: stolom dati nov, svež izgled. V treh dneh nam je tako uspelo 40 stolov spremeniti v prave majhne umetnine. Najprej je bilo potrebno vse stole zbrusiti in nato njihovo ogrodje prebarvati v črno.

Sledilo je zabavnejše delo: vsa sedala in naslonjala smo odeli v različne žive barve in, kot se spodobi za Hišo Sadeži družbe, na njih narisali različno sadje. Drugi del naloge je bil poživiti staro omaro. Nanjo smo narisali jablano in vinsko trto, na kateri sije sonce.

Nalogo smo uspešno dokončali in nalogodajalci so bili z opravljenim delom zelo zadovoljni. Končan izziv nas je napolnil z zadoščenjem, saj smo sami sebi dokazali, da lahko nekomu pomagamo in mu tako olajšamo delo – brezkompromisno.

Aljaž Bratina

30 % prihranek V

se udeležence je vznemirjala radovednost, kakšno presenečenje nam je tokrat pripravil predsednik društva Bogdan Kodele. Avtobus je odpeljal in hitro smo ugotovili, v katero smer je zavil, in sicer proti Colu in nato proti Črnemu Vrhu. Predsednik društva je pozdravil udeležence in izdal cilj izleta. Torej izlet je potekal tako: start je bil v Hotedršici, preko Žejne doline smo se povzpeli do Medvedjega Brda in na Vrh svetih Treh kraljev.

Opis izleta je predstavil še Janko Mivšek, poznavalec tega področja.

Znamenitosti rovtarskega pogorja

na novo avto zavarovanje* nam je predstavil tudi med hojo.

Med vožnjo do Hotedršice in tudi še celo dopoldne nas je spremljala oblačnost, občasno tudi megla.

To nas ni motilo. Pogumno smo se podali na pot. Opoldne so se pričeli sramežljivo kazati sončni žarki. Vsi smo jih bili veseli, da so nas malo pogreli.

S krajšimi postanki smo po dobrih petih urah prišli na Vrh sv. Treh kraljev, kjer smo si ogledali še del umetnega rova Rupnikove linije, ki preseka naravno jamo, dolgo dober kilometer in globoko 70 m.

Tu nas je pričakal avtobus in nas

odpeljal na Medvedje Brdo, kjer smo na Turistični kmetiji Šinkovc izlet v neznano zaključili s prijetnim druženjem in kosilom. Sledilo je še prijetno opravilo, delitev daril Krke, tovarna zdravil iz Novega mesta, in seveda, kot se spodobi, tudi skupinsko fotografiranje. Pri izletu v neznano je namreč sodelovala tudi Krka, ki je vsakemu udeležencu podarila nahrbtnik in pohodne palice.

Polni lepih doživetij smo se, ko se je že pričelo temniti, vrnili domov.

Marjana S.

Do 31. 12. 2014 lahko izkoristite 30 % prihranek ob sklenitvi novega: • zavarovanja avtomobilske odgovornosti za osebna vozila in/ali • osnovnega B kasko zavarovanja osebnih vozil.

Sklenite krog varnosti.

In se pridružite krogu zadovoljnih! * Pogoji za koriščenje prihrankov so objavljeni na www.as.si.

Avto www.as.si

080 11 10

10

Gluhi štruklji kot kulinarično presenečenje Oktet Vidus iz Podnanosa pod vodstvom Anje Frelih in predstavniki tamkajšnjega Turističnega društva so v nedeljo, 19. oktobra 2014 gostovali v Bukovici, na prireditvi ‘Dober glas seže v pevsko vas’.

Snideno testo

P

rireditev sta organizirala Kulturno turistično društvo Vogrsko in Ženski pevski zbor Vogrinke. Nastopilo je osem zborov, med njimi tudi eden iz zamejstva (MePZ F. Borgia Sedej iz Števerjana).

Namen prireditve je bilo druženje zborov iz različnih vinorodnih dolin, ki naj bi s petjem in kulinariko predstavili značilnosti svojih krajev.

Poleg petja okteta Vidus se je TD Podnanos na kulinaričnem področju predstavilo z merlotovim in zelenovim likerjem domačega vinarja Darka Rose in z ‘gluhimi štruklji’.

Ne boste verjeli, le malokdo je vedel, kakšna hrana je sploh to. Poznali so štruklje, polnjene s skuto, orehi, jabolki, za gluhe pa niso še slišali.

Kako tudi bi? Saj to je značilna sladica za zgornjo Vipavsko dolino, ki so jo ženske že pred 50 leti in več pripravljale ob posebnih priložnostih

- za likof - zaključek košnje na Nanosu, ob bendimi – trgatvi ali ob prazniku sv. Vida, zavetnika Šembida – Podnanosa. Gluhi se imenujejo zato, ker so prazni. So le snideno, kuhano testo, z nitjo sukanca narezano na majhne rezine in oblito z drobtinami, popraženimi na maslu. Če pa so bili posuti še z mletimi orehi, je bil to velik priboljšek.

Po končanem nastopu pevskih zborov je bila stojnica z gluhimi štruklji, imenovana Podnanoška vas, ena najbolj obleganih.

KULTURA

Latnik 157, 7. november 2014

Dr. Ana Kranjc: »Človek potrebuje ljudi in ljudje potrebujejo nas!« Profesorica Ana Krajnc, strokovnjakinja na področju izobraževanja odraslih, se vedno zaveda svojih ajdovskih korenin. Zato je kar nekaj svojega strokovnega dela izpeljala v kraju svojega otroštva in tudi tako pripomogla h kakovostnejšemu življenju ljudi v Vipavski dolini.

N

a svoji poklicni poti je uveljavila andragogiko kot akademsko disciplino, s sodelavci je razvila mednarodno Andragoško poletno šolo kot model skupnostnega učenja in izbrala Ajdovščino in nekatere bližnje kraje kot učni model, leta 1984 pa je ustanovila prvo Univerzo za tretje življenjske obdobje v takratni Jugoslaviji. Zaslužna je, da se je tudi leta 1997 v Ajdovščini, takrat še v zavetju Lavričeve knjižnice, razvila Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki danes pod okriljem Društva MOST združuje skoraj 400 članov v 44 krožkih in je s svojo dejavnostjo prepoznavna v slovenskem prostoru.

Na predstavitvi svoje najnovejše knjige Spoznaj sebe in druge je dr.

Ana Krajnc povedala, da se je pravzaprav tudi slovenska andragogika rodila v Ajdovščini. Po končanem študiju se je kot psihologinja zaposlila na Zavodu za zaposlovanje v

Program je odlično povezovala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik, ki je že vrsto let prepoznavni glas tega primorskega radia.

Po njenih zaključnih besedah sodeč, bo prireditev postala tradicionalna, zato Podnanoščani po tihem že upajo, da bodo tudi prihodnje leto gostje v Pevski vasi.

JK

Ajdovščini. Pri svojem delu je ugotovila, da so ljudje željni delati, da imajo voljo in moč do dela, da pa jim manjka znanja. Da se dobro spominjajo njenega truda in truda njenih sodelavcev, ki so od leta 1995 naprej v vsakoletni andragoški šoli med prebivalce Ajdovščine in okoliških krajev vnašali ustvarjalni nemir s svojimi izzivalnimi vprašanji o tem, kaj si želijo v kraju, kakšne so njihove potrebe in želje v lokalnem okolju, so dokazali tudi številni občani, ki so se zbrali na predstavitvi, da jo pozdravijo.

Dr. Ana Krajnc se zaveda, da današnje delo zahteva človekovo dušo.

Zato v svoji knjigi ponuja orodja za razumevanje medsebojnih odnosov.

Pravi, da v sodobnem svetu ne sprašujemo več po poklicu, torej »kaj si«, ampak »kdo si«. Sploh je človek kot družbeno bitje s svojimi psihosocialnimi potrebami vpet v medosebne odnose in njegova komunikacija je pogojena prav z načinom

zadovoljevanja teh potreb. Na to se veže tudi njegova samopodoba in način reševanja konfliktov v medosebnem odnosu. Pomembno je, da drug drugemu damo čas in s tem tudi pozornost. Še najboljša popotnica knjigi pa je pripomba bralke, ki jo je že prebrala. Od navdušenja si je knjigo tudi kupila, jo skrbno med prebiranjem podčrtala in jo dala prebrati tudi možu in znancem. In tudi mož, sicer že v pokoju, je povedal, da če bi pred desetletji poznal in vedel za ugotovitve s področja medčloveških odnosov in komunikacije, ki so opisane v knjigi, bi marsikdaj ravnal drugače. Torej, res se učimo celo življenje, zato nam bo knjiga, priročnik Spoznaj sebe in druge povedal marsikaj novega in koristnega, prav gotovo pa vas bodo presenetile tudi napovedi futurologov glede družine in odnosov.

Zdenka Žigon

Astronomsko društvo Nanos

Osnova je delo z mladimi Astronomsko društvo Nanos (ustanovljeno 1. januarja 2009) uspešno deluje šesto leto. Sicer so bile astronomske vsebine v Vipavi aktualne že davnega leta 1967, ko si je skupina zanesenjakov pod vodstvom Mira Perhavca omislila svoj teleskop za opazovanje zvezdnega neba. Sledila je kar nekaj letna prekinitev, ko sva se z Mirom leta 1996 srečala ter na OŠ Draga Bajc Vipava pričela z delovanjem astronomskega krožka.

P

  

rogram, ki sva ga tedaj sestavila, je zajemal naslednje: - Zainteresirati učence na šoli za astronomske vsebine; - Nabava astronomskih pripomočkov; - Postavitev observatorija na Lipah (Nanos); - Pridobitev učiteljev fizike na drugih šolah za delo na tem področju; - Z javnimi opazovanji približati astronomijo čim širšemu krogu ljudi.

Vse to nama je v osmih letih tudi uspelo, ker so nam tako vodstvo OŠ Draga Bajca Vipava kot donatorji iz celotne Vipavske doline moralno in finančno to omogočili. Astronomija se je po zaslugi učiteljev fizike ‘prijela’ tudi na OŠ Danila Lokarja (Sašo Žigon), OŠ Šturje (Erik Černigoj), gimnaziji Vena Pilona (Andrej Rutar), OŠ Dobravlje (Stanko Čufer), OŠ Draga Bajca Vipava (Jože Rutar, Saša Krapež), tako da je bila

ustanovitev društva logična posledica tega dela.

V zadnjih štirih letih nam je uspelo vzgojiti tri mlade astronome (Miha Černetič, Jernej Černigoj, Gal Lemut), bodoče fizike, ki uspešno že prevzemajo delo na astronomskih

večerih in poletnih taborih. Aktivna je tudi skupina mladih gimnazijcev (Blaž Černetič, Rok Kete, Stane Lokar, Ana Kovač).Trenutno pa sta v pripravi avtomatizirani kupoli na Otlici in Lipah.

Jože Rutar, predsednik društva

Latnik 157, 7. november 2014

Prostorska problematika šole v Šturjah

R

avnateljica OŠ Šturje Ajdovščina Lea Vidmar je Svet staršev seznanila s problematiko pomanjkanja prostorov na OŠ Šturje. Glede na znane podatke o rojstvih otrok v okolišu OŠ Šturje Ajdovščina, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v spletni aplikaciji SOKOL, se bo v naslednjih letih število vpisanih otrok v prvi razred povečalo za 175 otrok, kar predstavlja tretjino vseh vpisanih otrok. Šola, ki je bila zasnovana kot 13-oddelčna, že sedaj poka po šivih, saj se v njej pouk odvija v 17-ih oddelkih. Znotraj šole je namreč urejenih 19 učilnic. Že nekaj let imajo združeno poučevanje dveh ali treh predmetov v eni učilnici, to pomeni, da specializirane učilnice (likovna umetnost, glasbena umetnost, tehnika in tehnologija, fizika …) niso učilnice za izvajanje samo tega predmeta. Kot učilnica občasno za ure slovenščine služi tudi knjižnica, pred dvema letoma pa so računalniško učilnico preuredili tako, da se v njej lahko izvaja pouk kot v klasični učilnici. To je zadostovalo do letošnjega šolskega leta. V letošnjem juliju in avgustu so rekonstruirali računalniško učilnico z dvema kabinetoma v dve novi učilnici; učilnico angleščine in novo računalnico.

Stroške je krila Občina Ajdovščina.

Tako so pridobili eno novo učilnico, torej jih ima šola sedaj 19. Občina Ajdovščina naj bi v letu 2015 iz proračunskih sredstev financirala pregraditev še ene učilnice v drugem nadstropju. Vse te spremembe in rekonstrukcije ter s tem pridobitev še ene nove učilnice pa bi zadoščale za vpis vseh otrok iz okoliša samo še za naslednje šolsko leto 2015/16.

Svet staršev OŠ Šturje je enoten v stališču, da je glede na bistveno povečan pričakovan vpis v naslednjem šolskem letu 2015/2016 in predvsem v letu 2016/2017 edina primerna in

sprejemljiva rešitev takojšen pristop k nadaljevanju projekta z gradnjo novega prizidka k OŠ Šturje s šestimi dodatnimi učilnicami, kar se je predstavilo predstavnikom Občine na sestanku 9. maja 2014. Idejni načrti so že narejeni. Občino Ajdovščina pozivamo, naj pristopi k aktivnostim v zvezi s projektom, kot tudi, da v proračunu Občine zagotovi ustrezna sredstva. Prostorska stiska na novi in očitno premajhni šoli bistveno vpliva na kvaliteto bivanja na šoli kot tudi na kvaliteto samega pouka in obšolskih dejavnosti, zato Svet staršev ocenjuje situacijo kot kritično. Brez zagotovitve dodatnih prostorov vpis kar 116-ih otrok v OŠ Šturje v naslednjih letih ne bo možen. Svet staršev OŠ Šturje Ajdovščina nasprotuje rešitvam, ki bi pomenile dislokacijo učilnic izven šole ali celo izven šolskega okoliša. V zvezi s tem izpostavljamo nakazano rešitev na sestanku z dne 11. junija 2014 o morebitni uporabi izpraznjene stavbe 2 OŠ Danila Lokarja, ki jo je podal ravnatelj navedene šole.

Gre za izjemno neprimerno rešitev tako z vidika organizacije pouka in podaljšanega bivanja, kvalitete šolanja kot tudi same varnosti otrok.

Prav tako ne pristajamo na skrajne rešitve, ki nam jih je predstavila ravnateljica OŠ Šturje, ki predvideva eno od možnosti zamaknjenost začetka pouka za posamezne razrede oziroma uvedbo dvoizmenskega pouka. Samo tako bi se seveda lahko vpisalo celotno število učencev iz šolskega okoliša. S tem bi se bistveno izgubilo na kvaliteti programov, saj bi to pomenilo ukinitev oziroma zmanjšanje obsega dodatnih dejavnosti iz kadrovskih in prostorskih razlogov.

Svet staršev pričakuje, da je skrb za osnovne šole in njihovo kvaliteto v vseh pogledih prioriteta občine kot ustanoviteljice. Svet staršev OŠ Šturje

MNENJA

11

Marijan Božič

Bivšemu županu v slovo

N

e bi se več oglašal, ker kar je mimo, je mimo, vendar so me k temu, da napišem še nekaj vrstic, vzpodbudili komentarji sedaj že bivšega župana Marjana Poljšaka o svojem volilnem porazu.

Resnično pogumen in pošten človek ob svojem porazu najprej čestita svojemu nasprotniku, še posebej, če se je ta proti njemu boril spoštljivo in korektno, kakor se je Tadej Beočanin. Kaj pa sta pravzaprav pogum in poštenje za nekoga, ki kandidira za kakšno vodilno mesto v družbi? Samoumevna sta, kot recimo srajca in hlače! Pogumna in poštena sta bila tudi Martin Krpan in pa predvsem Kekec, nisem pa prepričan, da bi zaradi teh lastnosti bila že tudi sposobna župana.

Kriza je in je velika. Tista podjetja, ki še obstajajo, delajo z nadčloveško močjo. Obrtniki in podjetniki delajo vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, če je treba, samo da se obdržijo nad vodo, kot se temu reče. Pričakovati bi torej bilo, da bi bil bivši župan Poljšak na tej fronti vsak trenutek prvi med prvimi. A

ni bilo čisto tako. Največkrat smo ga opazili na kakšnem javnem dogodku, kjer je imel svoje prej kot ne nastopaške in čudne govore ter nam, po mojem mnenju, delal pred svetom prej sramoto kot čast.

In ljudstvo je to opazilo. »Naj zmaga ljudstvo nad strankarstvom!« se je glasilo Poljšakovo predvolilno geslo izpred štirih let.

In letos je ljudstvo to upoštevalo in ga z dvotretjinsko večino odslovilo kot svojega župana. Je čas prihoda in čas odhoda in človek, ki je dosegel modrost, se sam umakne, preden ga umaknejo drugi.

V prvem primeru ostane v spominu kot zmagovalec in moder človek, ki se ga ljudje radi spomnijo. 'Poražence na bojnem polju' pa ponavadi dajo v skupno grobnico in le droben napis na spomeniku priča, da so kdaj sploh obstajali.

Neuspešna kandidatura gospoda Marjana Furlana

V

olitve so za nami. Za nekatere bolj, za druge manj uspešne. Pa vendar, dejstva so jasna in izidi volitev tudi.

Gospodu Marjanu Furlanu, kandidatu za člana Sveta občine

Vipava, smo sovaščani v okolišu, kjer je kandidiral, namenili številčno največ glasov. Vendar je nam nerazumljivi volilni sistem žal preračunal, da zanj in njegovo stranko ni mesta v sedanji sestavi občinskega sveta. Žal pravimo zato, ker nam je njegovo dosedanje delo dobro poznano, saj nas je kot svetnik zastopal že več mandatov.

Gospod Marjan Furlan je velik domoljub, ki je zaupanje krajanov vzel dobesedno. Vsako težavo je preštudiral in se nato osebno soočil z vsemi vpletenimi, s ciljem doseči najboljšo rešitev. Pripravljen je bil prisluhniti vsakemu krajanu Podnanosa. Preračunljivosti in osebnega interesa kljub težkim osebnim preizkušnjam ni poznal. Ko nekomu ni mogel ustreči, je mirno sprejel tudi kritike, čeprav so bile le-te včasih tudi nizki udarci.

Nič ni bilo narejeno na vrat na nos. Vedno si je vzel čas za premislek in šele kasneje o tem tudi spregovoril. Če je obravnavana zadeva

na občinskem svetu zajemala interese določenega kraja ali krajana kot posameznika, mu ni bilo težko spregovoriti, saj se je zavedal, da občinski svet kot celota deluje v interesu vseh občanov.

V času te volilne kampanje se ni posluževal preračunljivosti, posmehovanja ali obrekovanja na račun drugače mislečih. Raje je govoril o preteklem in prihodnjem delu. Idej mu ni zmanjkalo. Glede na veliko število glasov, ki jih je prejel v naši volilni enoti, lahko rečemo, da smo krajani to znali ceniti.

Zato krajani Podnanosa čutimo moralno dolžnost (vemo, da ne vsi, so tudi izjeme), da se ti, dragi Marjan, zahvalimo za suvereno zastopanje interesov našega kraja in za vse dobro, kar si naredil za vse nas.

S hvaležnostjo, skupina krajanov Podnanosa

NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

L j u b l j a n a M a r i b o r Ko p e r N o v o m e s t o K ra n j C e l j e Ve l e n j e M u r s k a s o b o t a A j d o v š č i n a

PE Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, T: 041 400 367, 01/58 99 398

12

Latnik 157, 7. november 2014

MARKETI FAMA VABIJO do 27. 11. 2014 0,69 € 1,65 € SONČNIČNO OLJE 1 L

OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.

1,19 €

2+1 GRATIS

ČOKOLADA Z RIŽEM 220 g JAJČNI PERESNIKI 500 g

0,59 € 1,19 €

100g

150 g

VODA Z OKUSOM ZA 0,50 L

0,55 €

BELI KRISTALNI SLADKOR 1 kg

2,22 €

DETERGENT ZA POSODO 500ml

1,19 € 1+1 GRATIS

40/1

Kdo je najcenejši ?

3,99 € SIR EDAMER - BON kg

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.:368 52 10

PRIPOROČAMO NAKUP 10 in 20 kg PAKETOV MESA ZA OZIMNICO

MESNICA FAMA

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.št.: 05/364-74-00 IZREDNA AKCIJA GNOJIL! KAN 50kg..............samo 13,39€

05 368 72 63

(cena velja za kos pri nakupu cele palete ali več)

KAN 50kg........................14,20€ (cena velja za nakup po vrečah)

KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI

NA ZALOGI TUDI: NPK 15-15-15 50kg NPK 7-20-30 50kg UREA 40kg

V PONUDBI!

- vse za koline - vinogradniški pocinkani koli in žice AGRIPAL (po prednaročilu) - avtomobilska prikolica TPV

CEPILNIKI DRV

NE SPREGLEJTE POLICE

¨ČISTIMO ZALOGE¨

PELETI S CERTIFIKATOM

Dolžina cepljenih drv 25 in 33 cm

TRAKTORSKI VITLI

CEPLJENA BUKOVA DRVA PALETA 1m3 in 1,7m3

BRIKETI

(bukovi) pak. po 10kg

SAMO V ČASU MARTINOVANJA

Martinova pica

Latnik 157, 7. november 2014

MNENJA

13

Naš večer na ŠGV posvečen 70. rojstnemu dnevu msgr. Janeza Zupeta

Spoštovane bralke in bralci Latnika, odslej vam bom v časopisu mesečno predstavil svoje delo v parlamentu. Prav je namreč, da ste prebivalci Vipavske doline seznanjeni s tem, kaj kot poslanec, ki ste ga izvolili, v državnem zboru delam in za kaj se zavzemam.

Predvsem pa je pomembno, da si s skupnimi močmi, torej tudi z vašimi predlogi, prizadevamo za boljši jutri vseh nas.

Moje delovanje v državnem zboru je usmerjeno v aktivnosti pri reševanju finančne in gospodarske krize. Zavedam se namreč, da je najboljša socialna politika dobro delovanje gospodarstva oziroma čim več zaposlenih. Vendar moramo ustvariti pogoje, da bo gospodarstvo lahko normalno zadihalo, saj je davčno preobremenjeno. Nujno moramo znižati davke, predvsem razbremeniti plače in omogočiti podjetnikom, da bodo ustvarjali, se razvijali in zaposlovali. Slednje je nadvse pomembno za Vipavsko dolino. Zato tudi župana Ajdovščine in Vipave vabim, da prisluhneta in takšno politiko v skladu s svojimi pristojnostmi - naj omenim lažje pridobivanje soglasij in drugih dovoljenj - izvajata tudi na lokalni ravni. Obema sem vedno na voljo za pomoč.

Poslanci bomo v prihodnjih dneh obravnavali rebalans oz. popravke proračuna za leto 2014. Država je še vedno v javnofinančnih težavah, vendar v Novi Sloveniji vztrajamo, da davkov ne dvigujejo več, pač pa se težav lotijo na dolgoročno vzdržen način. Tudi pri posegih v javni sektor - ki ga je sicer treba racionalizirati - ocenjujemo, da država ne sme več poseči v dohodke tistih, ki prejemajo najnižje plače in težko živijo.

Jernej Vrtovec, poslanec NSi

Z marljivostjo in modrostjo Prvi Naš večer v letošnjem šolskem letu nas je v četrtek, 16. oktobra, povabil na praznovanje 70-letnice našega profesorja, msgr. Janeza Zupeta. V slavnostno obleko preoblečeni športni dvorani gimnazije so priljubljenemu profesorju voščili mnogi sodelavci, sedanji in nekdanji dijaki, dekliški in fantovski zbor ŠGV ter vipavski župljani, ki jim je gospod Zupet dolgoletni duhovni pomočnik. slavljenčev brat Franc Zupet – Krištof, župnik na Slapu Franc Kralj, nekdanji Zupetov dijak Tone Česen ter dijakinje Ines, Petra in Sara, ki so iz latinščine maturirale v minulem šolskem letu.

Kakor so si vsi omenjeni med sabo različni, toliko bolj je bil zanimiv pogovor z njimi. In slišali smo marsikaj našim očem in ušesom poznanega o gospodu Janezu: o njegovi umirjenosti ter skromnosti in prijaznosti, ki ju je ohranil kljub izjemnemu znanju; pred nami pa so

zaživele tudi mnoge anekdote iz njegovega otroštva, učiteljskega in duhovniškega življenja.

Msgr. Zupet se je vsem zahvalil in poudaril, da se je vedno trudil slediti trem službam, v katere je bil poklican: prvi in najpomembnejši – duhovniški službi, drugi, ki jo je imenoval dolžnost in naloga – prevesti čim več dobrih knjig, in tretji – poučevanju, ki ga med mladimi dela mladega.

Bojana P. Kompara

ZZP je bil uničen. Ostala so samo še očala našega županskega kandidata Erika Štruklja. Nadaljevanje je sledilo v nedeljo, ko na Colu nismo dobili niti enega samega glasu. No, enega od naše kandidatke. Le zakaj? Le s čim smo se krajanom tako zamerili?

Vprašanje je seveda še kako na mestu, ker tudi promet v našem marketu že tretje leto zapored rahlo pada.

In to se ne dogaja na ostalih lokacijah naših marketov! Market Podvelb sicer še pokriva direktne stroške, ne prispeva pa nič več za skupne stroške podjetja. Ali naj vržemo puško v koruzo? Ne, seveda ne, mi se ne vdamo kar tako!

Podobne težave ima očitno tudi Pošta, ki želi pošto na Colu oddati,

kot pogodbeno pošto ali pa jo zapreti. Na prvi in drugi razpis se ni prijavil nihče. Po dolgem pregovarjanju Pošte pa smo s težkim srcem le oddali našo prijavo na tretji razpis.

Imeti pošto pomeni seveda same težave, preureditev marketa, dodatne stroške, usposabljanje zaposlenih, odsotnost … Ali bodo znali krajani Cola to ceniti in bomo spet našli pot v njihova srca?

V zraku je veliko pričakovanje, potrebno ga je upravičiti in izpolniti, nam je kot popotnico naložil predsednik občinske volilne komisije na prvi seji Občinskega sveta. Ne bo lahko, ni pa nemogoče!

R

ežiserka večera, nekdanja dijakinja ŠGV Karin Kres, je skozi večer prepletala številne dejavnike in področja Zupetovega delovanja: že sama postavitev scene nam je s šahovnico na tleh sporočala, da je velik ljubitelj in poznavalec šaha, voščila za rojstni dan, napisana v številnih jezikih, pa o njegovem izjemnem znanju jezikov.

O slavljencu pa so zanimivo in sproščeno spregovorili gostje, s katerimi sta se pogovarjala Kaja in Klemen:

Aleksander Lemut

S Ceste do Vipave in na Col!

S

uper volilno leto se na srečo končuje. Volilni ples se je z drugim krogom županskih volitev končal. Res neverjetno leto. Le kako so se lahko ‘zgodile’ evropske, državne, občinske in še krajevne volitve v samo nekaj mesecih? Lahko bi mirno rekli, veliko razočaranih in zelo malo zadovoljnih! Mešani so tudi občutki v Zvezi za Primorsko.

Od uspehov do porazov, kakor kje na Primorski. Seveda moramo biti zadovoljni z dejstvom, da smo ohranili pozicije in zadržali enako število svetnikov po občinskih svetih.

Tudi v Ajdovščini, kjer smo ohranili mesto med petimi največjimi strankami. Tako kot vsi, pa smo seveda tudi mi pričakovali več. Žal nam ni uspelo ‘zgodbe’ bolje prodati. Volivci našega ‘proizvoda’ očitno še niso potrebovali. Zanimivo pa je, da je

samo Zveza za Primorsko nastopila na vseh dosedanjih šestih lokalnih volitvah pod enakim imenom. In to je tisto, kar me še vedno navdaja z optimizmom. Povsem jasno je, da se volivcev ne more zamenjati. Oni imajo vedno prav in se odločijo, kot mislijo, da je v določenem trenutku najbolje. Za njih in za skupnost! To je potrebno spoštovati in poiskati razloge pri sebi. Kaj delamo narobe? Smo vzrok mi, vodstvo? Za naš program sem namreč prepričan, da je pravi! Prej ali slej bomo morali tudi v Sloveniji sprejeti in uveljaviti ‘evropsko’ ureditev. Morali bomo decentralizirati državo na vseh področjih in morali bomo uveljaviti evropsko delitev javnega denarja. V to sem prepričan! Ker le to pomeni preživetje slovenskega naroda na dolgi rok. Eno korito za vsemogočni, požrešni in škodljivi center, to pač ne gre in ne bo šlo. Nove in nove milijarde kreditov za ‘jamo brez dna’ bo prej ali slej namreč presahnil.

Osebno sem seveda izjemno zadovoljen, da me je moja krajevna skupnost Cesta ponovno podprla in me tudi izvolila v občinski svet. Nič ni lepšega, kot če vidiš, da te podpira in ceni sredina, kjer živiš. To je res lep občutek in iskrena hvala vsem, ki ste mi dali svoj glas. Po vseh svojih močeh se bom še naprej trudil, da opravičim zaupanje in pričakovanja. No, še drobna zanimivost. Predzadnji teden volilne kampanje mi je samo v Vipavi polepšalo kar pet inšpektorjev: davčni, delovni, tržni, varnostni in za varno hrano. Verjamem,

da se je to zgodilo čisto slučajno in mi jih ni poslala politična ‘konkurenca’. No, pa saj tudi kazni na koncu ni bilo! Življenje pa je seveda sestavljeno iz zmag in porazov. Seveda še posebno bolijo tisti, ki pridejo nepričakovano. Ko misliš, da si se trudil, da si veliko naredil. In namesto potrditve nato doživiš grenak poraz. Kot smo ga doživeli recimo na teh volitvah v VE Vipava. Po mojem mnenju smo imeli odličnega nosilca liste – našega dosedanjega svetnika v tej volilni enoti. Če smo še tako skromni, nekaterih stvari se pač ne da spregledati. Vsekakor ne moremo mimo uspešne ‘obrambe’ in preživetja Hranilnice Vipava. Bili smo med tistimi, ki so nastavili hrbet in se izpostavili. In še več, tudi morali zagotoviti denar za odkup. Uspešnih zgodb je še nekaj, članska ekipa nogometnega kluba Vipava, recimo.

Vsekakor pa premalo, da bi prepričali volivce. Kot mi je rekel po volitvah znanec, bili ste ‘vrabec’ v roki, odločili smo se za ‘goloba’ na strehi. Mislil je seveda na vladno stranko SMC, ki naj bi pomagala občini pridobiti ‘državne’ milijone. Da bi jih le! Bomo videli?

Pred leti je Zveza za Primorsko na Colu že izvolila svojega svetnika, kot tudi že v sosednjem Podkraju. Ko sem v četrtek pred volitvami obiskal ‘Famin’ market na Colu, sem seveda najprej opazil ogromno železno tablo pred marketom. Na njem je bilo več kot deset volilnih plakatov.

Toda glej ga zlomka, samo plakat

MNENJA

14

Latnik 157, 7. november 2014

Dušan Krečič

Drugače! Bomo!?!

OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

BLIZZAK LM-001

Vulkanizerstvo Žbogar iz Nove Gorice Žbogarjevi so klasičen primer uspešnega družinskega podjetja. Nosilcu vulkanizerske dejavnosti, Igorju Žbogarju, ki je svojo samostojno podjetniško pot začel 199. leta, namreč pomagajo soproga Marija, sin Denis ter nevesta Tina.

M

ama in nevesta sta seveda pri papirjih, izkušeni Igor je največkrat pri računalniku za nastavitev avtomobilskih kolotekov (t.i. optike), sin Denis pa s še štirimi stalnimi delavci menja avtomobilske gume. »S poslovanjem smo zadovoljni, gre nam še kar dobro, ker dosti delamo in ker smo na tej lokaciji (na Kromberku za Merkurjem) že skoraj deset let. Poleg tega imamo res zajetno stalno zalogo avtomobilskih gum, tako da lahko našim strankam ustrežemo hitro in tudi ugodno,« pove Marija.

Pnevmatike kupujejo pri uvoznikih, kupci pa imajo najraje Michelin, Bridgestone, Savo. V zadnjih letih beležijo porast prodaje Kumho pnevmatik. Pred tremi leti so tudi v

sosednji Italiji sprejeli zakon o 'zimski pnevmatiki', tako da morajo menjati letne z zimskimi gumami tudi

italijanski vozniki kot že dalj časa mi. Sedaj prihaja kar tretjina njihovih kupcev iz stare Gorice in okolice. Na vprašanje, kako so oglaševali svoje storitve v Italiji, Marija pove, da niti ne dosti: »Italijani so takšni, da si povejo eden drugemu in so kar nekako začeli prihajati sami od sebe.« Dodajmo še, da je verjetno cena vulkanizerskih storitev pri nas zagotovo nižja kot pri sosedih.

Snažno in urejeno obratovalnico sva s sodelavcem kmalu zapustila, ker nisva hotela motiti ljudi pri delu in ob odhodu mi je fotograf Robert zašepetal: »Si videl, tukaj pa res diši po novih gumah!« mt, foto rf

Nova kolecija oblačil Pinewood.

Kvaliteni materiali, ki so premrni za zimske dni.

V MESECU NOVEMBRU NA VSA

15 % POPUSTA

SLIKE SO SIMBOLIČNE.

OBLAČILA

Z mesecem decembrom vsa pirotehnika že v trgovini.

N

e verjamem, da hranite stare časopise, zato vas prosim, da pred nadaljevanjem le osvežite spomin na zadnja odstavka mojih prispevkov 'GOLAŽ ALI (IN) …' in 'MI BI …', ki sta bila objavljena v Latniku pred in med volitvami. Tista, kjer sem v prvem, pisal o različnosti razočaranj po volitvah, v drugem pa kako in s čim DRUGAČE, če se bomo občani, predvsem mladi, za DRUGAČE tudi odločili.

V ajdovski občini s(m)o se z dvotretjinsko večino odločili za DRUGAČE. Odločitev je prepričljiva in zato veselje ob zmagi upravičeno, prizadetost in razočaranje 'na drugi strani' pa zato še večje. S pravočasnim in temeljitim premislekom in kritično, ne trmasto, analizo stanja duha v občini bi se tolikšni prizadetosti lahko izognili.

Mladi in 'mladi po duši' s(m)o izvolili mladega župana s social-demokratskim programom in vizijo kaj in kako DRUGAČE. Tudi v občinskem svetu so se, po odločitvi za DRUGAČE v drugem krogu županskih volitev, karte premešale. Na nemočno opozicijo obsojeni toda najštevilčnejši svetniki SD in še kakšne stranke ali liste so po drugem krogu postali 'pozicija', najglasnejši in najmočnejši pred tem, ki pa bodo povabljeni k sodelovanju, bodo v nasprotnem prisiljeni prisluhniti ali se 'podrediti'. Ker nam je bilo obljubljeno, da bo občina vodena projektno, z iskanjem konsenza, soglasja in podpore ter sodelovanja, lahko pričakujemo, da bo tega čim manj in le v skrajni sili. Da odločanja in vodenja s položaja 'pozicije' in 'podrejanja'drugače mislečih do skrajnosti ne bo. Ker občino, veliko večino vseh nas, pestijo enake težave in se soočamo s podobnimi težavami in problemi.

Bomo!

Skozi dane obljube kandidata - že župana in moja prejšnja prispevka se ponavljajo in ponavljajo - bomo, bomo ... Ja, bomo je pogoj. Prva 'božja' zapoved spreminjanja. Spreminjanje na boljše ali slabše. Kot je prva 'ne božja' zapoved kapitalizma po 1991 za večino nas 'izkoriščanje človeka po človeku'.

Demokracija (ljudstvo vlada, prevod) se ne začne in konča z volitvami. Pri gospodarskem in družbenem strmoglavljanju občine in države smo bili zraven, hoteli in priznali ali ne. Križem rok. Tudi poslej moramo biti zraven, vsak dan, DRUGAČNI! Župan sam, kljub prerazporeditvi moči v občinskem svetu, ne bo zmogel čudežev in bliskovitih sprememb na DRUGAČE za vse, za večino, na boljše, takoj. Brez nas,vseh, ki s(m)o jih izvolili, bodo na milost in nemilost izpostavljeni napadom z leve in desne, utečenim oblikam pritiskov, vplivanja in 'kupovanja' glasov

za uresničitev 'naših' in ne naših interesov. Skušnjave so in bodo velike, poravnavanje uslug z denarjem drugih lahko in »zgledi vlečejo, tudi slabi« sem prvič zapisal in v TV dnevnik izrekel že leta 1982.

Kolikokrat ste mi že zamerili (potiho, v sebi), ko sem nam očital 'taki smo!'? Kruto, toda še 'moralist', aktualni predsednik vlade se je očitno srečal in končno dojel kruto resnico.

Kako globoko smo kot družba zabredli! Da nas je večina državljanov 'povprečno poštenih', se mu je zareklo.

Upam. Zaradi grozljivosti ali nesmiselnosti besedne zveze! Kaj pomeni, kako biti 'povprečen poštenjak'. Danes krasti, jutri vračati? Ali je dovolj kesanje? Kot da bi iz parlamenta, ne iz prižnice slišal: »Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez …!« Naša nedeljska odločitev za DRUGAČE zahteva DRUGAČE od nas, slehernega med nami. Z odločitvijo za DRUGAČE smo se samo 'zbudili', vse ostalo - postati DRUGAČNI, živeti in delati, DRUGAČE sobivati - je še pred nami. S pogumno odločitvijo za DRUGAČE, za obljube, za goloba na strehi, za zrezek (če ne danes in zame pa za vnuke) smo se zavezal za, da bomo DRUGAČE. Ne samo drugi in izvoljeni. MI, vsi. Izvolili smo si le pogoje za 'lažje, hitrejše, učinkovitejše' uresničevanje drugačnega. Začnimo danes, ne jutri, nadaljujmo v tem, naslednjem in še katerem mandatu.

Ne sprašujte, me kako. Vsak zase ve, kako in zakaj je, kako in zakaj bi lahko, pa ni, kaj je prav in kaj narobe, pametno ali neumno, v korist posamezniku ali skupnosti, koristno ali škodljivo, sprejemljivo ali obsojanja vredno - DRUGAČE. Vidimo, slišimo, govorimo, pišemo, ločimo med sporazumevanjem, diktaturo in podtikanjem, vemo, kaj je izkoriščanje, okoriščanje ali kraja. Ne bodimo ob tem lahkoverni (naivni) idealisti z rokama v žepih. »Da slabo prevlada, je(bilo) dovolj, da je(bilo) dobro križem rok!« ali po moje »Ker s(m)o pametnejši odnehali, so nam 'norci' (v vseh pogledih) zavladali!« Otroku so mi v glavo vbijali 'življenjsko resnico' in pregovor :»Pametnejši odneha!« Zato je slovenski narod skozi tisočletje preživel! Se strinjam. Preživel, nikoli SVOBODEN, kot hlapec, od tujih in svojih ponižan in izkoriščan!

AVTOPRALNICA

GO WASHo

by Lup

AJDOVŠČINA Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

BNA A O D SO N IC L A R P AV TO

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

Latnik 157, 7. november 2014

15

16

V Vipavi sadili drevesa

ŠOLSKA

Drevesna olimpijada je projekt finske okoljske organizacije ENO (EnvironmentOnline), ki vzpodbuja mlade po celem svetu, da sadijo drevesa za boljšo prihodnost. dreves. Ker morajo biti vrste samonikle, smo že po imenu izbrali tiste, ki nakazujejo, da so doma iz naših krajev npr. jablana goriška sevka.

Skorš; ogroženo drevesno vrsto, ki predstavlja dragoceno naravno dediščino, sta skupaj posadila ravnateljica Alenka Nussdorfer Bizjak in župan Ivan Princes.

Ob ograji, kjer so včasih kraljevali topoli, pa so učenciže nekaj tednov prej zasadili pet javorolistnih platan, ki so simbol našega kraja Vipave.

Dela ne bi mogli opraviti brez pomoči mehanizacije Ivana Sluge in

V

ečino dela smo opravili v soboto, 18.oktobra, ob odprtem dnevu šole, ko so tudi starši imeli priložnost spoznavati delo v učilnicah in na terenu.

Opuščeno zemljišče ob centralni šoli in podružnicah smo zasadili z

20 domačimi vrstami gozdnih in sadnih dreves, ki so jih darovali Zavod za gozdove Ajdovščina in vipavska drevesnica Janez. Posadili smo hrast graden, mali jesen, gaber, divjo češnjo, oreh, lipo, pravi kostanj, nešpljo in še nekaj drugih sadnih

Mladostniki iz CIRIUS-a na obisku v Fructalu V CIRIUS-u Vipava poteka že drugo leto projekt PDUO (dodatno usposabljanje odraslih ). V okviru delavnice teoretičnih in izobraževalnih vsebin smo si s šestimi mladostniki ogledali predelavo sadja in proizvodnjo sokov.

R

veliko slovenskih jabolk, ki so jih najprej oprali, potem zmleli, spasirali in nato pasterizirali. Kašo smo tudi poskusili.

Kot začarani smo si ogledali napihovanje velikih FRUC steklenic.

Iz majhnih, trdih epruvet, nastanejo velike 1,5 litrske steklenice za FRUC. Izvedeli smo, da sok, ki ga polnijo v plastično ali kartonasto

Nepozaben dan v Škofji Loki Po zaključku številnih izobraževanj je študijski krožek ‘Obudimo kulturno življenje na vasi’ iz Lokavca organiziral ekskurzijo v Škofjo Loko in okolico. Tisto soboto, 18. oktobra 2014, še nismo slutili, da bodo marsikaterega od teh lepih krajev že čez nekaj dni pozneje prizadele poplave.

K Stojana Božiča, gozdarja Ivana Reharja in Vojka Černigoja ter podjetnika Borisa Lična.

Vse zapete pesmi in dobre želje naših učencev bodo zagotovo pripomogle, da se bodo sadike z leti razvile v prijeten gozdiček in mogočen drevored.

Barbara Kodelja Pavlin

azveselili smo se Fructalove maskote Pingota, ki nas je prišel pozdravit. Dobili smo tudi svojega vodiča, ki nas je popeljal skozi proizvodne obrate.

Izkoristili smo to lepo priložnost in preko vseh senzornih poti sprejemali informacije iz okolja. Zanimiva je bila predstavitev proizvodnje sadnih baz za jogurte. Videli smo

Latnik 157, 7. november 2014

embalažo, najprej pasterizirajo pri 85 stopinjah in nato shladijo. V steklenice pa polnijo še vročega in ga šele nato ohladijo. Seveda pokrovčki, nalepke, kartonske škatle - vse zelo hitro leti iz stroja na steklenice.

Mladostniki so opazili, da delavci vestno upravljajo stroje in kontrolirajo njihovo delovanje. Tako danes naredijo velikov več sokov kot včasih. Seveda so pokomentirali tudi hrup in veliko mokrote po tleh.

Ob koncu ogleda smo se udeležili otroških delavnic z animatorji. Tako smo se družili tudi z ostalimi otroci iz vrtcev in šol. Sok in frutabela pa sta nam zelo teknila.

Z ogledom proizvodnje smo utrdili naše vedenje o izdelavi sadnih sokov. Predramili smo naše miselne procese in ozavestili naše mladostnike, da je vsako delo vrednota.

Z obiskom Fructala smo se aktivno vključili v naše širše socialno okolje.

Hvala za take dni!

Zapisala mentorica Ana Hlad z učenko Marušo Mekina

rožek ‘Obudimo kulturno življenje na vasi’ je bil ustanovljen leta 2007 v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina, ko je Lokavec dobil Dvorano Edmunda Čibeja, ki je nudila prostor za srečevanja in razne prireditve.

V krožku se je zbrala skupina ljudi, ki je želela s prostovoljnim delom prispevati za skupnost. Ker je v vasi 13 zaselkov, ki so med seboj precej oddaljeni, smo se nekateri komaj poznali med seboj. Menili smo, da je smiselno začeti s takimi dejavnostmi, ki bi pritegnile ljudi, da se bodo srečali in začeli navezovati stike med seboj ob prijetnem druženju, zato smo začeli z aktivnostmi, kot so izdelovanje vizitk, adventnih venčkov, krašenje pirhov, iz teh druženj pa so se razvili tudi zelo dobro obiskani sredini večeri ročnih del.

Vsak februar smo organizirali literarna srečanja z znanimi Slovenci.

V Lokavcu je bil dvakrat organiziran brezplačni tečaj ‘Izzivi podeželja’ s številnimi izobraževalnimi predavanji.

Letos krožek po sedmih letih zaključuje z delom, saj so v kraju društva vse bolj aktivna in je dogajanje v dvorani zaživelo. Ob tem se nam je zdelo zelo primerno naše delovanje zaključiti v duhu izobraževanja in druženja, torej istih ciljev, zaradi katerih je bil krožek pravzaprav ustanovljen. In obojega je bilo v soboto v izobilju: odpeljali smo se v Škofjo

Loko, ki nam je po kilometrih sicer dokaj blizu, a večini povsem nepoznana. Na naše vabilo so se poleg članov krožka odzvali tudi mnogi krajani Lokavca. Škofja Loka, po kateri nas je popeljala lokalna vodička, je pred nami v krasnem sončnem vremenu razstrla najlepše znamenitosti starega dela in srednjeveškega gradu. Ogledali smo si etnološki center Duo, ki nudi možnost domačim obrtnikom, da se predstavijo; v času našega obiska je bila postavljena razstava domačih igrač. Članice ročnih ustvarjalnosti so si lahko v trgovini s čipkami nakupile material za ustvarjalne večere. Srednjeveški čar smo lahko okusili tudi v najstarejši mestni gostilni Kašča, kjer so nas v prekrasnem starinskem ambientu prijazno postregli. Preden pa smo se skozi Poljansko dolino, skozi Žiri ter čez Hrušico in mimo rimske utrdbe Lanišče vrnili domov, smo obiskali še dvorec Visoko, kjer je bil rojen slovenski pisatelj Ivan Tavčar, večini poznan po Visoški kroniki in Cvetju v jeseni.

Dan je minil v res dobrem razpoloženju in čeprav krožek zapira svoja vrata, smo si bili v soboto enotni, da bi ob letu osorej skupaj obiskali še katerega od nepoznanih delov naše domovine.

Hvaležni smo krajevni skupnosti in Ljudski univerzi, ki sta podpirali in spodbujali naše delo.

Alenka Furlan

Latnik 157, 7. november 2014

ŠOLSKA

17

Ljudska univerza Ajdovščina

Osnovna šola Dobravlje

Eterični vonji

Obiskal nas je dramski igralec Janez Škof

Na delavnici ‘Destiliacija zelišč’ 23.oktobra z Natašo Mohorčič je bilo živahno.

Na našo šolo vsako šolsko leto povabimo literarnega gosta ali gostjo. Srečanje izvedemo v jesenskih mesecih.

U

deleženci so izvedeli marsikaj o destilaciji, sodelovali so pri postopku, izdelali nekatere druge zeliščne izdelke (balzam za ustnice, pilling) in izmenjali zeliščarska znanja. Zaradi velikega zanimanja bomo delavnico ponovno izvedli po 15. novembru.

Vabimo vas tudi na delavnico ‘Izdelajmo milo, mazilo in kremo’ z Natašo Mohorčič, ki bo v četrtek,

27. 11. 2014 od 17.00 - 20.00. Izvedeli boste vse o zeliščih in sestavinah iz katerih boste izdelali milo, kremo in mazilo ter izmenjali druga zeliščarska znanja.

Povabite prijatelje/znance/sosede in pohitite s prijavami: 041 437 785, 36 64 750, helena.furlan@lu-ajdovscina.si.

Helena Furlan

Na Ljudski univerzi Ajdovščina vpisujemo v nov 280 – urni izobraževalni program Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine. Lepo povabljene.

informacije: 05 3664 750 info@lu-ajdovscina.si

Iščejo naj prostovoljce Mladinski svet Ajdovščina objavlja razpis, s pomočjo katerega bodo izbirali naj mlade prostovoljke / prostovoljce v občini Ajdovščina v sezoni 2013/14, ki bodo po mnenju komisije najbolj ustrezali temu laskavemu nazivu!

P

rijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naj naslov v dveh starostnih kategorijah in sicer do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta.

Izbirali bodo tudi Naj mladinske prostovoljske projekte v občini Ajdovščina v sezoni 2013/2014 in sicer

z namenom promocije organiziranega prostovoljnega dela.

Rok prijave je 28. november 2014.

Več informacij na www.msa.si.

N

amesto svečanega zaključka branja za Bralno značko, domače branje, Cankarjevo tekmovanje, angleško bralno značko, eko bralno značko in vrsto literarnih natečajev, govornih nastopov in seminarskih nalog se motivaciji branja posvetimo v času pred jesenskimi počitnicami. Z različnimi knjižnimi razstavami, radijskimi prispevki na šolskem radiu, vodenimi obiski v šolski knjižnici in z literarnim obiskom se tako učenci s knjigo srečujejo že od začetka šolskega leta.

Letos smo v goste povabili igralca Janeza Škofa. Ker je letošnje šolsko leto zaznamovano z obletnico rojstva Frana Milčinskega Ježka, kateremu bomo posvetili tudi osrednjo šolsko prireditev v februarju, smo povabili gosta, ki zna igrati, peti, zabavati, igrati na harmoniko …

To ni samo igralec iz humorističnih serij Naša mala klinika, Vrtičkarji, Teater paradižnik, ampak je vrhunski dramski igralec, ki je letos prejel tudi Borštnikovo nagrado

za vlogo v igri Angel pozabe. Poleg tega, da obvlada oder, govorjeno besedo, gib in interpretacijo, je samouk na diatonični harmoniki. Uglasbil je kar nekaj pesmi slovenskega

pesnika Daneta Zajca. Igra tudi v glasbeni zasedbi Čompe. Skratka umetnik, ki pisano besedo oživi z igro, pesmijo, glasbo, gibom in jo tako tudi lažje približa mlajši generaciji.

Srečanji z učenci (ločeni za mlajše in starejše učence) je izpeljal s predstavitvijo poklica dramskega igralca, igranjem na harmoniko in petjem, pripovedovanjem zgodbe o Martinu Krpanu in zaupal nam je, kako je snemati za televizijo z najbolj znanimi slovenskimi ustvarjalci. Še največ pa nam je povedal s svojim izrazom, podobo, glasom in izbrano besedo.

Nastop dramskega igralca Janeza Škofa je bil užitek, hkrati pa žlahtno kulturno doživetje.

Kako so ga doživeli učenci sami, pa naj vam povedo njihova sporočila, ki so nastala ob koncu srečanja.

Irma Krečič Slejko, foto Peter Valič

Anja, sovica in predsednik Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 4. oktobra na Gradu Brdo priredil sprejem za zlate maturantke in maturante, ki so na maturi 2014 dosegli vse možne točke.

S

pomnimo, letos je delalo maturo 7378 dijakinj in dijakov.

6396 je bilo uspešnih v prvem roku, 284 jih je pridobilo naziv zlati maturant, 36 fantov in 59 deklet pa je na maturi doseglo prav vse možne točke. Slednje je predsednik republike povabil na sprejem ter jim izročil darilo, sovico modrosti, ki ponazarja znanje, učenost, odprtost uma in kreativnost.

Priložnosti govor, ki ga je predsednik zaključil z mislijo »Želimo si, da bi prihodnost z vso odgovornostjo, ki jo premorete, oblikovali tako, da bi bila ta boljša za vse nas,« je poslušala tudi Anja Ferjančič s Slapa pri Vipavi, ki je na Srednji šoli Veno Pilon iz Ajdovščine maturirala za vzgojiteljico z vsem možnim znanjem. Čestitamo! rl

18

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

KDO: Nataša Martinuč, univ. dipl. inž.

DELOVNO MESTO: pomočnica ravnatelja Nataša, študirala si tekstilno tehnologijo na Univerzi v Ljubljani.

Pri nas si kar nekaj let poučevala strokovno-teoretične predmete v programih tekstilne šole, ki smo jih včasih izvajali. Po ukinitvi teh programov pa si postala pomočnica ravnatelja. Ta položaj prinaša s seboj prednosti in slabosti. Ena od slabosti je prav gotovo odmik od neposrednega dela z dijaki. Se ti kaj toži po »užitkih« učiteljskega poklica?

Med študijem tekstilne tehnologije si sploh nisem predstavljala, da me bo zaneslo med učitelje, v šolo. Že med študijem sem po spletu okoliščin začela poučevati in ugotovila, da je to tisto, kar bi želela v življenju početi. Šiviljski program je bil v vzponu in tako sem dobila stalno zaposlitev kot učiteljica strokovnih predmetov v programih tekstilne šole. Propad tekstilne industrije se je odražal tudi na vpisu v šolo. Šola, ki je izobraževala šivilje in konfekcijske modelarje, je prenehala z obstojem, učiteljice tekstilnih praktičnih in strokovno-teoretičnih predmetov smo postale odveč. Ponudili so mi delovno mesto pomočnice ravnatelja, ki ga sedaj opravljam že petnajsto leto.

Res je, delovno mesto pomočnice ravnatelja prinaša prednosti in slabosti. Vendar morajo pomočniki ravnatelja tudi poučevati, tako da popolnega odmika od neposrednega dela z dijaki ni. Tako sedaj poučujem fiziko v programu Predšolska vzgoja. Res je to samo par ur tedensko, vendar je dovolj, da ostaneš v stiku z mladimi in da ne zarjaviš. Fiziko imam zelo rada in rada bi jo približala tudi svojim dijakom. Žal pa je fizika samo eno leto, v drugem letniku.

Veliko bolj se mi toži po stroki.

Znanje, ki sem ga pridobila med študijem, se izgublja, ni nadgradnje.

Kolikor mi čas dopušča, še spremljam strokovno literaturo.

Skušam pa nekaj znanja še vedno prenesti tudi naprej. Vesela sem, ko me pri zgodovini povabijo, da kakšno uro dopolnim z oblačilno kulturo obravnavanega obdobja.

Poznamo te kot sodelavko, ki stremi k intenzivnemu mednarodnemu sodelovanju v različnih projektih. Zaradi tvoje ambicioznosti smo že sodelovali v kar nekaj izmenjavah. Katera izmed njih te je najbolj obogatila? Kaj te pri tem delu vzpodbuja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V začetku sem aktivno sodelovala in nabirala izkušnje v dveh mednarodnih projektih, ki sta jih pripravili profesorici Sonja Škvarč in Bogomira Žorž. To sta bila dva projekta Comenius, ki sta prinesla izmenjave s šolama v Franciji.

Po udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju za učitelje na Portugalskem v okviru Comeniusa pa sem se opogumila in se sama spustila v organizacijo novega projekta. Partnerji, s katerimi smo sodelovali, so prihajali s Poljske, Grčije, Cipra, Italije, Nemčije in Norveške. Kar nekaj učiteljev in dijakov je odšlo na izmenjave in vsi so bili navdušeni nad novimi izkušnjami in pridobljenim znanjem. Tudi pri nas smo gostili kolege profesorje in dijake iz partnerskih šol in takrat smo, kot tudi v prejšnjih projektih, na šoli prav vsi poprijeli za delo in pripravili gostom prijetno bivanje.

In prav to je tisto, kar te najbolj bogati: izkušnje, ki jih lahko pripraviš dijakom in učiteljem, spoznanje, da s kolektivnim delom lahko narediš veliko, včasih tudi nemogoče. Z mednarodnimi izmenjavami spoznavaš delo kolegov po Evropi, njihove rešitve težav, nove metode dela. Ugotoviš pa tudi, da v

... OD PILONOVCEV

Evropski dan jezikov na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina

26. septembra smo Evropski dan jezikov tudi letos obeležili na prav poseben način, kot je že tradicija na naši šoli. Gimnazijci smo se odločili, da bomo letos odšli na popotovanje z Malim princem Antoina de Saint-Exupéryja v vseh jezikih, ki se jih na šoli učimo.

Za to smo se odločili, saj Malega princa vsak dojema po svoje, razlikujejo pa se tudi razlage sporočila

ZA VAS ...

v različnih življenjskih obdobjih.

Tako Malega princa otroci dojemajo kot princa, ki potuje po planetih, nekoliko starejši kot človeka, ki ne najde smisla v življenju drugih ljudi in najraje živi na svojem planetu, kjer se ima lepo. Na Zemlji je premalo razumevanja, kar skuša knjiga preseči tudi s tem, da je prevedena v več kot 260 jezikov.

Mi smo pripoved poslušali v francoščini (brali sta Chiara Pegan in Petra Rebek), nemščini (Tjaša Bonča in Julija Križaj), angleščini (Neja Česnik), italjanščini (Ana Špacapan in Eva Paljk) in celo v kitajščini (Kristina Le Ulaga). Branje Malega princa sem sama dopolnila s kratkimi povzetki v slovenščini in tako olajšala razumevanje zgodbe poslušalcem, učencem drugih, tretjih in četrtih letnikov gimnazije, saj nihče od nas ne razume vseh jezikov, v katerih smo brali odlomke iz knjige.

Zahvaljujemo se našim profesorjem tujih jezikov, ki so nam pomagali na poti do razumevanja in spoznavanja Malega princa v nam ne prav domačih jezikih. Obnovili smo svoje znanje jezikov, uživali v zvenu neznanih besed, poleg tega pa morda razumeli Malega princa nekoliko drugače kot takrat, ko smo bili otroci. Prav to pa je cilj Evropskega dneva jezikov: naučiti se in razumeti čim več tujih jezikov in s tem olajšati komunikacijo z drugimi.

Nina Ličen, 4. b

Koliko lepih besed, čistih misli in iskrenih smehljajev naklonimo otroku. Še posebej ob tednu otroka pilonovci zopet iščemo stik s pozabljenim v sebi. Tako kot Mali princ francoskega pisatelja Exuperyja skušamo za trenutek videti in slišati s srcem ter se prepustiti preprostosti bivanja.

Albert Einstein, znameniti fizik, avtor relativnostne teorije, je ohranil to prvinsko radovednost, s katero raziskuje svet otrok. Vedno znova mi privabi nasmeh na obraz njegova definicija relativnosti: »Če dvoriš lepemu dekletu, je ura kot sekunda, če sediš na žerjavici, pa sekunda kot ura. To je relativnost.« Kako preprosto.

Samo odrasli z zanašanjem na svoj razum znamo razmerja v svetu zakomplicirati do onemoglosti in pristuditi svet otroku v sebi. Kako grozeče zveni misel na plakatu v naši zbornici: »Ali razmišljaš ali pa pustiš drugim, da to počnejo namesto tebe in ti s tem vzamejo moč, te disciplinirajo in sterilizirajo.« Ohraniti otroka v sebi pomeni čuditi se zelenini trave, verjeti v nemogoče, vriskati od sreče in se po padcu vedno pobrati.

Ta cilj skušamo pilonovci zasledovati, zato prilagam recept za vzgojo, ki sem se mu nasmejala pred kratkim: »Dve zvrhani žlici pohvalnih besed, štiri majhne žličke vztrajnega žuganja, četrt skodelice jasnih zahtev in eno zajemalko zaupanja vase. Vse sestavine vztrajno mešajte in začinite z dobro voljo.

Sloveniji dobro delamo, da so naše šole dobre. Ugotoviš tudi, da imamo v Ajdovščini zelo kvalitetno srednjo šolo, dobro opremljeno, da naši dijaki veliko znajo, da učitelji odlično delajo in da si tega nočemo ali ne upamo priznati. Povedati nam morajo kolegi od drugod.

Prav zato želim, da bi na šoli pridobili še kakšen projekt. Upam, da bomo s kolegi iz zbornice uspeli.

Vedno si rada potovala in spoznavala svet. V zadnjih letih pa te je prevzela prav posebna oblika potovanj, trekingi po precej odročnih kotičkih sveta. S čim te napolnjujejo potovanja, predvsem ta, ki so ti najbolj všeč zadnje čase, in kam se boš podala v naslednjih letih?

Potovanja bogatijo, spoznavaš nove kulture, pokrajine in se potem - zelo rad vrneš domov.

Hoja v naravi je protiutež vsem obremenitvam v službi in doma. Je najnaravnejša oblika gibanja in za nešportnega človeka kot sem sama, predstavlja (vrhunski) športni izziv.

Rada imam hojo po kraških poteh, po vinorodnih gričih v okolici doma, po poljih ob reki Vipavi, kamor skočim ob prostih trenutkih.

Vsako leto raje pa si privoščim »hodilne« počitnice na slovenski obali ali v hribih. Potovalni nemir pa me pogosto odnese …

Prehodila sem del Islandije, južni del Grenlandije, pa poti po Madeiri, Kreti … Predvsem sever mi je všeč. Tako načrtujem obisk Ferskih otokov, pa tudi na Grenlandijo bi se rada ponovno podala. Upam, da me bodo noge še dolgo dobro nosile naokrog, kajti lepih kotičkov po Sloveniji in svetu je še veliko.

Koncert z živalicami za najmlajše

Dijaki 2. č in d letnika Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo v tednu otroka, natančneje 7. oktobra, pripravili predstavo za otroke iz bližnjih enot vrtca. Pod mentorstvom profesoric glasbe, plesa in likovne vzgoje je pravzaprav v dobrem tednu nastal pravi Koncert z živalicami.

Otroci so se s pomočjo orffovih glasbil in drugih malih inštrumentov preselili k mlaki, kjer se je majhna žaba najprej učila regljati.

Kmalu so nebo prekrili črni oblaki, ki so prinesli nevihto. Mala žabica in njena mama sta se skrili, saj je nevihta k mlaki prignala štorklje.

Ko se je ta polegla, so štorklje odletele in na zeleni travnik so priskakljali trije razposajeni zajčki ter veselo peli. Tudi drobne miške so se prikazale iz luknjic, toda le za

kratek čas, saj jih je mačka hitro zavohala. Komaj so ji ušle … Nazadnje so se otroške oči ustavile še pri vevericah, ki so skrbno očistile svoje duplo, nato pa poskrbele še za zimski zalogaj hrane. Sončni žarki so pojemali, živalice so se z večerno melodijo poslovile od dneva in mirno legle k počitku vse do naslednjega dne …

Predstavljeno dogajanje pa so otroci vseskozi lahko zelo intenzivno spremljali tudi skozi glasbo. Kot že rečeno, smo dijaki sami igrali na orffova in druga glasbila, peli ter zaplesali. Prav tako smo sami poskrbeli za kostume. Posebej velik izziv je za nas predstavljal zadnji del dogajanja, ko smo k sodelovanju povabili gostujoče otroke ter skupaj z njimi zapeli pesmice po njihovem izboru in zaplesali. Čeprav je bil ta nastop med našimi prvimi, so nam navdušeni otroški obrazi in iskreno ploskanje drobnih ročic povedali dovolj, da se bomo takih in podobnih nastopov še lotevali.

Lara Martinčič in Erika Šemrl

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

19

KO IMA BURJA MLADE ALI KO IMAJO MLADI OPRAVITI Z BURJO …

Ajdovščino so 23. oktobra obiskali mladi iz najrazličnejših koncev Slovenije. Srednja šola Veno Pilon je bila namreč že drugič gostiteljica t. i. Vzgojiteljade ali srečanja vzgojiteljskih šol Slovenije. Ta je letos potekala že dvanajstič in kot se za mesto burje spodobi, tokrat na temo Burja ima mlade, ki si jo lahko razlagate tako ali drugače …

Okrog osme ure so na parkirišče Police začeli prihajati avtobusi z dijaki, njihovimi učitelji in ravnatelji iz Metlike, Ljutomera, Ljubljane, Celja, Slovenj Gradca in Mute, Maribora, Izole, Kamnika, Ormoža in z Jesenic. Hostese so jih najprej povedle v Dvorano 1. slovenske vlade, kjer se je spoznavanje, druženje ter nabiranje novih znanj in izkušenj začelo.

Na uvodni prireditvi so domači dijaki skušali osrednjo temo srečanja gostom približati skozi petje, ples, sliko in besedo.

Goste je pozdravil gospod Andrej Rutar, vršilec dolžnosti ravnatelja, in jim kot strokovnjak med drugim postregel tudi s fizikalno razlago pojava burje.

Tisti dijaki, ki so sodelovali na natečajih, pa so se o temi morali poučiti že prej. Šola je namreč ob tej priložnosti spomladi razpisala likovni in literarno-likovni natečaj, na omenjeni uvodni prireditvi pa razglasila nagrajence in jim podelila nagrade.

Komisija v sestavi profesoric slovenščine, likovne umetnosti in psihologije je nagradila štiri najboljše izvirne slikanice. Na tretje mesto sta se uvrstili dve slikanici dijakinj domače šole, in sicer Burja reši zmedo, avtorice Mihele Marc, ter (Pika)Polonica išče pike, avtoric Urške Leskovec in Ane Trček. Drugo nagrado so prav tako prejele domače dijakinje, in sicer Rebeka Bajc, Anja Mikuž in Anja Puc za zanimivo slikanico Ko ima burja mlade, ki je izdelana in oblikovana iz naravnih materialov.

Prvo mesto je pripadlo slikanici Miške v vetru, ki sta jo za natečaj prispevali Kaja Kremžar in Nina Švab, dijakinji Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. Nina Švab je slikanici dodala uglasbeno pesem Vsak lahko leti, ki je bila na prireditvi tudi premierno zapeta v izvedbi pevskega zbora Srednje šole Veno Pilon.

Tretjo nagrado sta za likovni izdelek prejeli Ana Monika Jur-

še in Isabella Godejša, dijakinji Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. Ko je burja tvoja obleka je svoje delo naslovila domača dijakinja Urška Kovšca in zanj prejela drugo nagrado.

Prvo mesto pa je zasedla dijakinja Barbara Lenarčič z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in sicer z delom Vrtinci harmonije. Komisijo za likovne izdelke sta sestavljali profesorici likovne umetnosti in akademska kiparka.

Po uvodni prireditvi so bili učitelji spremljevalci povabljeni na krajši ogled Vipavske doline, dijaki pa so se razvrstili v deset zanimivih delavnic, ki so potekale na šoli ali v njeni neposredni bližini.

Te so bile seveda izbrane v povezavi z naravo poklica, za katerega se dijaki izobražujejo.

Tako v prvi vrsti ni manjkalo glasbe, petja in plesa. Od daleč se je slišalo glasbo in plesne korake. Dekleta v plesni delavnici so pregorevala od energije ob ritmih pesmi Treasure, izvajalca Bruna Marsa. Za razliko od ostalih delavnic, ki so jih vodili učitelji mentorji, sta tu vzeli vajeti v svoje roke dve dijakinji.

Vnaprej sta sestavili koreografijo v stilu hip-hopa, seveda s pridihom burje.

In ker gresta ples in glasba z roko v roki, so se dekleta iz plesne delavnice povezale z zborovsko delavnico. Tu so dijaki ob spremljavi klavirja z glasom in drugimi zvoki telesa ustvarjali Kosovelovo Burjo na melodijo skladateljice Tadeje Vulc. Tudi ta učilnica je od energije pokala po šivih.

Pokalo in bobnelo pa je tudi v delavnici cajonov. Improvizirani cajoni – preprosta glasbila, izdelana iz kartonskih škatel, so služila za spoznavanje osnovnih načinov igranja, ritmičnih spremljav ter spremljav popularnih skladb.

Z glasbo se je povezala tudi t. i. angleško-glasbena delavnica, kjer se je oblikovala krajša predstava. Dekleta so ob spremljavi pesmi Singing in the rain ter plesa z dežniki predstavi postavila piko na i.

Ko piha burja, nam še kako prav pridejo topla oblačila. V eni od delavnic so se zato dijakinje lotile stare tehnike obdelave in izdelave tekstila – polstanja volne na moker način.

Nastali so čudoviti volneni izdelki z različnimi motivi rož, ptičev, pa tudi bolj abstraktnimi podobami.

S podobnim namenom, toda s poudarkom na čistem okolju so se v sosednji delavnici odločili za svojevrstno reciklažo.

Iz starih kratkih majic so s pomočjo sukanca, igle, spretnih prstov in malo domišljije spletli barvne šale, ki so jih nato okrasili z ročno šivanimi rožami ali perlicami.

V mrazu pa ne gre pozabiti niti na kožo.

Zato so se mladi v naravoslovni delavnici preizkusili v farmaciji.

V šolskem laboratoriju so izdelali preprosto in povsem naravno vlažilno kremo iz ognjiča, ki je prav lepo dišala.

Ustvarjalni um - kdo si? je bila prava postaja za tiste, ki se kot bodoči vzgojitelji zavedajo, kako pomembno je spodbujati otrokovo radovednost ter negovati domišljijo. Ob Da Vinciju, Mozartu, Darwinu, Prešernu in drugih velikih ljudeh so spoznavali značilnosti ustvarjalnega uma.

20

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

In nekaj teh zagotovo premorejo tudi dijaki, ki so sodelovali v likovni delavnici. Ti so najprej šli na kratek ogled ajdovskih znamenitosti, jih fotografirali in se odpravili nazaj v šolo. Tam so nato nastajali likovni izdelki v različnih tehnikah, npr. Hubelj s pasteli, grad s temperami, stolp s svinčnikom ... Za razliko od večine delavnic je bilo vzdušje tukaj precej umirjeno, toda kot tako prijetno skrivnostno.

Športna delavnica je za razliko od prejšnjih let, ko so se dijaki med seboj merili v rokometu, nogometu, košarki, odbojki in drugih bolj vsakdanjih športih, tokrat ponudila akvatlon.

V plavanju in teku pa se niso preizkušali le dijaki, pač pa tudi gojenci zavoda CIRIUS iz Vipave. Ker je akvatlon sestavljen iz dveh disciplin, in sicer plavanja ter teka, so se udeleženci najprej pomerili v plavanju v notranjem bazenu Športnega parka Police, nato pa so se preselili na zunanje igrišče in preizkusili še svoje tekaške sposobnosti. Ker nesreča ne počiva, je prišlo tudi do zvina gležnja ene izmed gostujočih dijakinj, na srečo pa so njeno poškodbo lahko oskrbeli profesorji sami. In kot se za prava športna tekmovanja spodobi, so dijaki na koncu za svoje dosežke prejeli tudi medalje.

Ker pa vsak konec pomeni nov začetek, se naslednje leto Vzgojiteljada seli v Ljutomer, kjer jo bodo mladi bodoči vzgojitelji znova skušali napolniti z novim znanjem, novimi ljudmi in novimi izkušnjami.

Elena Kobal

Dragi dijaki!

Vseskozi pa smo lahko srečevali leteče multimedijce, dijake iz delavnice multimedije, ki so v objektive poskušali ujeti vsak še tako droben trenutek s prizorišč. Svoje videnje dogajanja v posameznih delavnicah so nato zmontirali v krajše video prispevke in jih objavili na spletni strani YouTube pod imenom Vzgojiteljada 2014.

Iskrena hvala za trud ter pozitivno energijo, ki ste jo vložili v pripravo in izvedbo Vzgojiteljade 2014. Poimensko koga izpostaviti bi bilo krivično, saj ste se izkazali čisto vsi.

Upravičeno smo lahko ponosni na vas. Želimo si, da bi našo šolo in seveda sami sebe vedno tako dostojno, pogumno in suvereno predstavljali.

Dragi mentorji!

DelavniceVzgojiteljDruženje pa se ni dogajalo samo v delavnicah, zelo pristno se je nadaljevalo še v času kosila in vse tja do zaključne prireditve. Pravzaprav bi lahko rekli, da je tam doseglo svoj vrhunec. Udeleženci Vzgojiteljade so se namreč ponovno zbrali v Dvorani 1. slovenske vlade, kjer so (si) dijaki pokazali vsaj delček tega, kar so ustvarili v dobrih treh urah.

Spontani zaključek dogajanja pa je bil dokaz, da je bil osrednji namen srečanja dosežen.

Mizarstvo Raspor – mojstri so vam vedno blizu

P

rimož Raspor je relativno novo ime v svetu podjetništva. Vanj me je pritegnilo očetovo delo.

Začel je skromno – iz nič! Najprej je postavil dom, nato v garaži začel z delom, ki je nihalo med mizarstvom in montažo stavbnega pohištva. Vsa družina se je v 25-ih letih tesno zrasla tako z mizarstvom kot z delom s strankami, saj natančne meje med privatnim življenjem in poslovnim svetom v družinskih podjetjih ni.

Skoraj del naše družine je tudi Marko – delavec, ki je svojo prvo delavno pogodbo sklenil pri nas že leta 1997 in s pridobljenim znanjem, izkušnjami in priljubljenostjo postal mojster in sestavlja jedro naše ekipe.

Ob domači hiši, na začetku vasi v Vrhpolju pri Vipavi, je oče Stanislav Raspor postavil mizarsko delavnico, ki nam omogoča veliko večjo fleksibilnost predvsem pri ponudbi notranjih vrat, vhodnih vrat v bloku, stopnic, ograj, polic ... Naša glavna dejavnost je sicer montaža stavbnega pohištva. Dobavitelji so slovenska podjetja, ki so kvalitetna, imajo dovolj širok proizvodni program in praviloma več kot polovico svoje proizvodnje namenjajo izvozu v srednjo Evropo – kar govori v prid izdelkov.

Vendar se pogosto dogaja, da je nujno te izdelke v domači delavnici prirediti, da jih lahko na terenu zmontiramo tako, da jih stranke še desetletja zadovoljne uporabljajo.

Les je bila do nedavnega edina surovina stavbnega pohištva, ki pa ga v zadnjih desetletjih vse bolj nadomeščajo umetne mase in aluminij. Les je tako dobil nekako negativen predznak, češ da ga je treba vsako leto barvati. Vendar je taka kritika neupravičena! Sodobni premazi, tehnika premaza ali

! e 25 let .

Z Vami ž m mestu e n e a n Vse NOTRANJA VRATA

natančneje - tehnološke postopke zaščite lesa na stavbnem pohištvu so razvili do take mere, da oken sploh ni treba barvati, ampak jih vsako leto le premažemo z zaščitno emulzijo, kar pomeni urico našega dragocenega časa. Seveda sta tudi umetna masa in aluminij nepogrešljiva pri oknih, polknih, roletah in vhodnih vratih, stranka pa je pred zapleteno odločitvijo, čemu bo dala prednost - ali KOMU bo dala prednost. Tudi na našem področju je ponudba zelo velika in prihaja iz dobesedno celega sveta.

Naša prednost pa je v tem, da za Rasporjeve veste, kje jih najdete, da pri nas dobite morda ne najcenejše, zato pa zagotovo kvalitetne slovenske izdelke, ki so brezhibno zmontirani. In kar ni zanemarljivo: ko se nekega večera vračate domov in se vam zaskoči ključavnica v vratih tako, da ne morete na toplo … ko zgroženi ugotovite, da je ropar uničil okno ali vrata … ali se okno ne zapre, ker ga je treba samo 'naštelat' … tudi takrat je pomembno, da smo vam blizu!

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA 041 868 138 info@raspor.si - PVC okna Kommerling z ALU masko - komarniki in rolete - lesena okna z EKO subvencijo - ALU polkna Masivni podboji

Vabljeni v naš razstavni salon !

Uspešno izvedena vzgojiteljada ni bila slučaj, temveč rezultat velikega števila ur priprav, trdega dela ter dobrih medsebojnih odnosov. Ko se je vaša predanost cilju ter želja, da ustvarimo nepozaben dogodek, prenesla na dijake, smo postali enkratni . Glas o odlični SŠ Veno Pilon se tako sliši vse od Obale do Prekmurja.

Vse čestitke, pohvale in zahvale.

Ravnatelj: Andrej Rutar, prof.

Spoštovani ravnatelj in vsi pilonovci! Želim se vam zahvaliti za zelo prijetno doživetje na eni od najboljših Vzgojiteljad. Bila je prisrčna, kratka in jedrnata. Izključno delo dijakov z mentorji na šoli, brez dodatnega »napihovanja« s profesionalci ali z uvoženimi kulturnimi točkami od drugod. Zelo prisrčno nagajiva mlada voditelja na odru, tema »burja«, recikliranje odpadnih materialov, skrb za trajnostni razvoj, sodelovanje med dijaki. Super! Bila sem s Kamničani na mini busu, vsi so bili izjemno zadovoljni. Učitelji so bili nad ogledom Ajdovščine in Vipave navdušeni in presenečeni, da imamo tudi pri nas take kulturne spomenike, za katere premnogi sploh ne vemo.

Skratka, hvala in zahvala za organizacijo in za ves trud vsem sodelujočim. Bilo je super, kar so izrazili tudi dijaki s sproščenim rajanjem na odru ob zaključku programa. Si lahko želite še kaj lepšega?

Naj vam bo to v spodbudo in v veselje pri nadaljnjem delu v šoli.

Lep pozdrav!

Anica Justinek, višja svetovalka, Center RS za poklicno izobraževanje

Maj srebrn že oktobra Društvo modelarjev Pomurja je bilo letos organizator državnega prvenstva modelarjev s prosto letečimi letalskimi modeli (kategorija F1H) za mladince. Ajdovski modelar Maj Novaković se je na tekmovanju okitil z naslovom podprvaka.

P

rvenstvo se je odvilo na travnikih in poljih pri Martjancih, nedaleč od Murske Sobote, na soboto, 25. oktobra. Vreme sicer ni bilo najbolj primerno, oblačno in z le malo sapice, so pa morali zato tekmovalci iz cele Slovenije toliko bolj pazljivo voditi svoje modele, da so lahko izkoristili tiso malo termike. Še posebej je bilo to očitno v četrtem od petih letov, ko so mladeniči spoznavali, kako zna biti zrak tudi precej ‘prazen’. Toda tudi v takšnih pogojih se je sicer močnejših vetrov vajeni Ajdovec Maj Novaković odlično znašel in na koncu osvojil 548 točk, kar je pomenilo drugo mesto. Za zmagovalcem Urbanom Terlepom iz AK Krka je zaostal za vsega devet točk. Tretje mesto je zasedel domačin Miha Rauch.

Maj je član Aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine, obiskuje pa tudi modelarski krožek na OŠ Danila

Lokarja v Ajdovščini, ki ga vodi Vanja Perger – Vanč. rl

Latnik 157, 7. november 2014

Karin in Blisk

ŠPORT

21

Košarka

Najboljša v endurancu Začelo se je!

Zadnjo oktobrsko soboto sta Karin Kranjc s Planine in njen konj Blisk na Hrvaškem nastopila na zadnji letošnji tekmi za Pokal Alpe Adria Endurance. V najvišji kategoriji na 90 km sta premagala vso konkurenco in se veselila ponovne zmage.

Tekmovanje v 2. SKL. In to sezono tudi z našo člansko ekipo. Na prvi tekmi v telovadnici OŠ Šturje je gostovala ekipa Slovana, ki je še v lanski sezoni nastopala v ligi Telemach. Fantje so se gostom iz Ljubljane dostojno upirali, a na koncu vseeno izgubili v svojem prvem nastopu v drugi ligi.

P

oleg že osvojenega Pokala Slovenije v endurancu konec avgusta v Lipici bosta kot vse kaže dodala še pokal v mednarodnem tekmovanju Alpe Adria 4 NationsCup, saj sta po vnovični zmagi neuradno že prevzela vodstvo v skupnem točkovanju .

Uradna razglasitev bo konec novembra v Ljubljani.

Uroš M

‘Burja ima mlade’ na vzgojiteljadi

Šport združuje Mladostniki iz CIRIUS-a Vipava so v četrtek, 23. oktobra 2014, sodelovali na vzgojiteljadi 2014 Slovenije. Vzgojiteljada je vseslovensko druženje dijakov, učiteljev, spremljevalcev in ravnateljev šol s programom predšolska vzgoja. Prireditev je tradicionalna že od leta 2003. Vsako leto jo organizira ena od desetih slovenskih šol. Letos je bila gostiteljica Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina.

U

spelo jim je združiti mlade dijake programa Predšolska vzgoja, njihove mentorje, spremljevalce iz različnih delov Slovenije kljub različnosti po interesih in sposobnostih. Družila jih je zavest, da bodo vsi nekoč opravljali vzgojiteljski poklic pa tudi šport, glasba, ples, petje, ustvarjanje, slikanje, recikliranje, spoznavanje narave, angleškega jezika, multimedije … Verjetno so bili presenečeni, da so poleg vsega spoznali tudi mlade s posebnimi potrebami njihove starosti. Dijake in sovrstnike s posebnimi potrebami je tokrat združil šport akvatlon (plavanje in tek).

Za delavnico akvatlon se je odločilo 20 dijakov, ki so v svojo sredino sprejeli 10 mladih predstavnikov iz CIRIUS-a Vipava. Začetna zadržanost je kmalu splahnela, ko so domiselno oblikovali ekipe za druženje in tekmovanje. Ko

pa so se mladi pomerili v plavanju in teku, so preskakovale že prve besede in smeh. V športnem duhu smo vsi skupaj navijali za vse sodelujoče z zavestjo, da ni pomembno tekmovati in zmagati, ampak sodelovati in se družiti, spoznavati nove ljudi, nove prijatelje, nove kvalitete življenja.

Vzgojiteljada je presegla vsa naša pričakovanja. Mentorji iz CIRIUS-a izrekamo čestitke dijakom, njihovim vzgojiteljem, profesorjem, mentorjem, spremljevalcem, ravnateljem in organizatorjem te vzgojiteljade. Zahvaljujemo se Igorju Severju, da je med svoje dijake povabil tudi mlade iz CIRIUS-a. Zelo smo veseli, da smo se lahko družili s to množico bodočih vzgojiteljev ter vsemi drugimi, ki so sodelovali na vzgojiteljadi in da smo bili lahko deležni tako odprtih rok in sprejemanja drugačnosti. Njihova pozornost, občutek za dijake in tudi mlade s posebnimi potrebami je bila izjemna.

Igrivost, veselje in mladostniška energija so že od prvega trenutka na otvoritvi v dvorani prve slovenske vlade potovale med vse zbrane in se prelile skozi vse delavnice. Na koncu so se v duhu složnosti in žara ponovno srečale na zaključni prireditvi in v spontani zabavi.

Rdeča nit srečanja je bila ‘Burja ima mlade’. Duh mladosti je pregnal deževen dan in pregnal bi tudi najbolj močno burjo. Bravo mladina in vsi, ki delate z njo. Mateja Kete Černe, CIRIUS Vipava

D

omači so v prvem delu tekme imeli veliko treme, tako do so na odmor odšli s petimi točkami zaostanka. V drugem delu so naši igralci igrali zelo dobro. Izvedli so številne protinapade, igrali so hitro košarko in borbeno v obrambi. Domači ekipi se je poznala odsotnost visokega Gveriča, tako da so imeli pod košem zelo velike težave. V zadnji del tekme je domača ekipa odšla s točko naskoka. Zadnja četrtina je minila v izenačenem boju, vse do konca tekme. V zadnjih dveh minutah so domači igralci odigrali nezbrano in nekoliko nezrelo, kar so igralci Slovana znali kaznovati

in dosegli šest točk, naši pa nobene.

Našim fantom grejo vse čestitke za izredno požrtvovalno igro in samo upamo, da bodo v takem slogu tudi nadaljevali. In seveda - zahvala gre številnim gledalcem, ki so napolnili domačo telovadnico. V športno-navijaškem vzdušju tudi igralci lažje igrajo.

Prav glede športnega obnašanja na tekmah je bila med polčasoma predstavljena Častna košarkarska – pravila obnašanja in spoštovanja do vseh udeležencev košarkarske igre.

Mama Brecelj in trener Gregor sta predstavila Častno starševsko in Častno trenersko, igralci ekipe mlajših

pionirjev (U-13) pa so ‘zaprisegli’ pravila Častne igralske. Upamo, da je bilo slišano in da bo v veliki meri tudi spoštovano.

V 2. krogu pa so Ajdovci gostovali v Škofji Loki in s kolektivno igro v obrambi in napadu zasluženo premagali domačine ekipo LTH Casting z rezultatom 75:72. Ekipa Ajdovščine je vodila skozi celotno srečanje, največja prednost je znašala 10 točk, vendar se gostitelji niso predali in so se vedno nevarno približali. Tekma je bila v končnici zelo napeta in sreča je bila na ajdovski strani, tako da so fantje tekmo srečno pripeljali do prve zmage v konkurenci 2. SKL. Nadaljujejo se tudi tekmovanja mlajših selekcij. Veliko je zmag, nekaj je tudi porazov. Da bi bilo slednjih čim manj (pa čeprav so sestavni del športa), vabimo ljubitelje košarke, da spodbujate vse naše igralce, od najmlajših kategorij do članske ekipe, in se nam pridružite na tribunah v telovadnici OŠ Šturje.

Skupaj bomo glasneje navijali: »Dejmo Wajdušna!« KK Ajdovščina, foto Boštjan Jerončič

Šesti tabor gorskega kolesarstva Ajdovski kolesarski klub Črn Trn je že šesto leto zapored pripravil tabor gorskega kolesarstva, namenjen osnovno in srednješolcem, ki je letos potekal od ponedeljka, 27. oktobra, do nedelje, 2. novembra 2014.

P

od vodstvom Matije Stuparja, Tilna Jejčiča, Mitje Ergaverja in Kristijana Medveščka je

svoje znanje gorskega kolesarstva nadgrajevalo okrog 15 nadebudnih kolesarjev, v starosti od 5. do 16 let.

Med tednom so spoznavali različne tehnike vožnje na mali pump progi v Palah, dvakrat odšli na gorsko kolesarsko turo, se učili osnov popravil kolesa, za zaključek pa je v nedeljo potekala še prava tekma med udeleženci tabora, ki je postregla z veliko zanimivimi boji, predvsem pa poskrbela za druženje najmlajših in njihovih staršev skupaj s člani kluba Črn Trn. Glede na število udeležencev ter njihovo zagnanost se za prihodnost gorskega kolesarstva ni treba bati. kb

22

Okrogla miza o turizmu

V

Vipavski dolini je vse več govora o različnih možnostih razvoja turizma in neizkoriščenih možnostih, ki bi lahko zagnali to pomembno gospodarsko panogo v naših krajih. Ravno zato smo se v Mladinskem svetu Ajdovščina odločili, da v okviru Festivala Hiše mladih, ki bo potekal med 17. in 23. novembrom, organiziramo okroglo mizo na temo razvoja turizma v Vipavski dolini.

Okrogla miza bo v torek, 18. novembra ob 10. uri zjutraj, v dvorani

bara Hiša mladih v Palah v Ajdovščini.

Kot govorci bodo na okrogli mizi sodelovali župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, član odbora za turizem v občini Vipava Anton Lavrenčič, TIC Ajdovščina, TRG Vipava ter Razvojna agencija ROD. Člani omizja pa bodo tudi gostje iz drugih slovenskih regij, ki bodo predstavili primere dobrih praks, od koder prihajajo.

RAZNO

Latnik 157, 7. november 2014

Svetniki izvoljeni na listi Slovenske demokratske stranke

Valentin Krtelj tine.krtelj@siol.net

Alojz Klemenčič

alojz.klemencic@gmail.com

Svetnikom lahko tudi pišete na naslov: Svetniška skupina SDS p. p. 09 5270 Ajdovščina

Janez Tratnik info@podvelb.si

ZA VADBO Z OSEBNIM TRENERJEM Glasovnica in podrobne informacije o nagradni igri se nahajajo na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina WWW.ZS-AJDOVSCINA.SI Glasovnico pošljite najkasneje do petka 21. novembra 2014

matejfur@gmail.com

Hvala za vaš glas, hvala za zaupanje

POSTANITE AKTIVNI IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI

Matej Furlan

(Srednja šola Veno Pilon ob 11:00 uri)

Latnik 157, 7. november 2014

GLASBA

Predaj se vetru in razširi krila

Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina je 70. jubilej delovanja počastil s krstno izvedbo kantate z naslovom Primorska Andreja Missona

P

ogumno, izvirno in malce tudi drzno je Moški pevski zbor Srečko Kosovel zasnoval program jubilejnega koncerta. Z občudujočo skrbnostjo za obogatitev slovenskega glasbene zakladnice za moški zbor in s posebno pozornostjo do domačih poustvarjalnih potencialov je zborovodja Matjaž Šček naročil štirideset minutno posvetno kantato,

ansambli rasejo kot gobe po dežju in ta razpršenost in razdrobljenost uničuje kakovost. A kakorkoli, zelo sem vesel, da je bilo to obdobje tako bogato in nagrajeno na vseh možnih tekmovanjih.

Prav tem čudovitim fantom, ki so dvajset let in več dali vse od sebe in so s svojo predanostjo tehtno bogatili ožjo in širšo okolico, se lahko zahvalimo, da je duša moškega prepevanja ostala živa.«

v kateri sta avtor pesmi Primož Krečič in skladatelj Andrej Misson razgrnila različne podobe Primorske in njenih ljudi. Kosovelovcem so se pri izvedbi pridružili mladi člani orkestra NOVA filharmonije in vrhpoljska sopranistka Ana Kodelja. Noviteto so krstno izvedli na slavnostnem koncertu 18. oktobra v veliki dvorani Športnega rekreacijskega centra Police v Ajdovščini, kasneje pa še v Kulturnem domu Nova Gorica (24. oktobra ) in v Festivalni dvorani v Ljubljani (26. oktobra).

Partizanski moški pevski zbor Srečko Kosovel je bil ustanovljen junija leta 1944 v taborišču Gravina pri Bariju v Italiji. Pod umetniško roko Rada Simonitija je prvi koncert izvedel že 11. septembra istega leta v Bariju. Sestav, ki je v minulih desetletjih, predvsem po zaslugi zborovodje Klavdija Kolonija, ponesel ime Ajdovščine, Vipavske doline in Primorske po Sloveniji in izven nje, zadnjih štirinajst let vodi zborovodja Matjaž Šček. Kosovelovci so postali del njegovega življenja in vsakodnevnega razmišljanja: »Poslanstvo Simonitijevega zbora v Bariju je bilo precej drugačno. Tam so se združili primorski fantje, ki jim ni bilo dovolj, da so nosili zgolj puške in uniforme. Kot pravi Primorci so se želeli tudi kulturno udejstvovati. Ob pevskih vajah so svoj kreativni duh uresničevali tudi v različnih dramskih in folklornih prireditvah. Sledilo je zlato obdobje, ko je zbor iz mestnega imena Lipa Ajdovščina vnovič prevzel ime po Srečku Kosovelu. Toje bilo obdobje, ko je Klavdij Koloini lahko računal na pevce iz celotne Vipavske doline. Danes so to samo moje sanje, saj tu pevski

V plemeniti maniri ohranjanja moškega oziroma fantovskega petja, tistega, ki ima na Vipavskem žlahtno tradicijo, je nastal tudi scenarij za praznovanje častitljivega jubileja zbora.

Duhovnik in pesnik Primož Krečič, doma iz Vrhpolja, in skladatelj Andrej Misson, ki mu je Primorska zelo blizu in se rad pohvali tudi s svojimi rezijanskimi koreninami, sta ustvarila slovesen hvalospev Primorski, njenim pokrajinam in ljudem. Delo ima štiri stavke z zgovornimi naslovi: Potegniburja, Od Soče do morja, Trta in Predaj se vetru. Verzi in glasba všečno in v duhu značilnega artizma, prepojenega s čutnostjo primorskega človeka, ki so ji bili zvesti Vinko Vodopivec, Ubald Vrabec, Rado Simoniti,na nek način tudi Alojz Srebotnjak, ozvočijo značilnosti Primorske, njene burje, reke Soče, ki povezuje primorsko deželo od Triglava do morja, trto in nazadnje zapoje še o Vipavski dolini, v središču katere je Ajdovščina.

Stavki sledijo tradicionalni zvočnosti, vanje je skladatelj vpletel ljudsko melodiko in značilnosti in jih obdelal po svojem občutku. V lahko zapomnljivih melodijah, v ritmih, ki spominjajo na koračnico, v prevladujoči preprosti tradicionalni glasbeni govorici prepoznamo elemente rezijanskih napevov v priredbah Simonitija in Srebotnjaka, pesmi Na poljani Vinka Vodopivca, pa tudi glasbene prvine dalmatinskih pesmi kot jih je naprimer za Oliverja Dragojevića snoval pokojni Zdenko Runjić. Ker pa ima Misson veliko izkušenj s pisanjem za moške zbore, seveda spretno izkoristi tudi njegove posebnosti in radodarno v partituro vključi tiste nižje, a

zato toliko bolj bogate alikvotne tone; pevci se tako pogosto soočijo z ekstremnimi legami, saj je skladatelj hotel izkoristiti čim več možnosti tovrstnega sestava. Korpus moških glasov dopolnjuje 21-članska zasedba komornega orkestra, v katerem godala dobijo krepko družbo dveh pozavn, tube, tolkal in štirih rogov. V tej primorski zvočni ekstazi, med drugim in tretjim stavkom nastopi čas refleksije: orkestriran samospev na besedilo Marije Jelen-Brenčič, Mrtva deklica. Ta najbolj lirični in intimni del kantate izstopa tudi zaradi izjemnih višin, razponov, tonskih postopov in harmonij, ki ga v Ajdovščini glasovno suvereno in interpretacijsko zgledno poustvari 33-letna sopranistka Ana Kodelja.

Glasbeno zgodbo o slovenskih pokrajinah ob meji z Italijo zaključuje pesem, ki prinaša sporočilo upornosti, upanja in veselja:

23 Predaj se vetru inrazširi krila, polet naj daleč te ponese stran, da Gora nauke modre bo delila in z žarki razsvetljena bo ravan.

Pristopil tiho bo na hišna vrata za vse, kar željno pričakuje dan, da brat bo zopet nagovoril brata in mož bo z ženo srčno nasmejan.

V tem mogočnem in svetlem zaključnem stavku se tudi iskri srčika pesmi kosovelovcev, ki že sedem desetletij povezuje, pomirja, navdihuje in osrečuje, kot je na slavnostnem koncertu v Ajdovščini med drugim povedal predsednik države Borut Pahor in sestav, ki vztrajno in pokončno ostaja svet svojemu poslanstvu, odlikoval z redom za zasluge na civilnem področju. Zveza borcev za vrednote NOB pa je kosovelovcem ob tej priložnosti podelila najvišjo, zlato plaketo. Prazničnemu vzdušju se je pridružil tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki je članom zbora podelil Gallusove značke: kar enajst pevcev je prejelo častne Gallusove značke, sedem zlate, pet srebrne, štirje pa bronaste. Številno občinstvo je v drugem delu jubilejnega koncerta lahko prisluhnilo tehtnemu izboru skladb, ki so sicer v zadnjem desetletju redno na programih ajdovskega sestava. Med njimi ima posebno častno mesto pesem Bori Alojza Srebotnjaka, ki simbolično povezuje ime zbora s poezijo Srečka Kosovela. To čudovito vokalno umetnino je zbor izvedel pod vodstvom Klavdija Koloinija, ki je 33 let uspešno vodil kosovelovce. Priznani primorski zborovodja je še vedno prepričan, da je moški zbor posebna glasbena dragocenost, ki ji žal v Sloveniji namenjamo premalo pozornosti: «Sodobni skladatelji se izmikajo pisanju za moški zbor, ker so izrazne možnosti

takega sestava resnično manjše, a hkrati dovolj specifične. Kdor obvlada strukturo zvoka tovrstnega zbora, ta zagotovo lahko prepriča. Žal jih je malo in posledično je tudi zelo malo kakovostnih. Tisti, ki bi morali spodbujati moško petje, bi morali bolje poskrbeti tudi za rast moških zborov. In prav zato sem toliko bolj navdušen, zadovoljen in tudi ponosen, da so kosovelovci uspeli obdržati tako visoko raven in naj bodo dober zgled ostalim.«

Pesmi Tam, kjer pisana so polja Danila Bučarja, Sedem si rož Zorka Prelovca, Začetek konca Mirana Rustje, Koleda Franceta Marolta, Zdravica Viktorja Mihelčiča, Ob Kolpi Ivana Rijavca in Vstajanje Primorske Rada Simonitija so še zvenele na sedemdesetem rojstnem dnevu kosovelovcev, na še enem značilnem primorskem zborovskem prazniku, ki trmasto, vztrajno in predano kljubuje novodobnim preživljanju časa ob računalniku, na socialnih omrežjih in stremljenju po čim hitrejši informaciji. Franc Kodre, predsednik zbora namreč zagotavlja, da »Sončnica Srečka Kosovela se ni in se ne bo nikoli zlomila!«. Tako je zapisal Ivan Mermolja ob šestdeseti obletnici, a njegova misel za enkrat ostaja trdna in z mladimi člani še krepkejša.

Tatjana Gregorič, foto Brigita Škrlj

Smo specializirano podjetje za prodajo materialov za ogrevanje, hlajenje, vodovod, sončnih sistemov ter toplotnih črpalk.

INOVATIVNAIN EKOLOŠKA TEHNOLOGIJA

BOJLERI - ZALOGOVNIKI

ZRAK/VODA

TOPLOTNA ČRPALKA EVROPSKEGA PROIZVAJALCA!

SODOBNI PELETNI KOTEL Z VISOKIM IZKORISTKOM!

ZADNJA

24 RESTAVRACIJA

Latnik 157, 7. november 2014

Karmen in Iris

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA

MARTINOVANJE Z GLASBO V ŽIVO 8.11. in 15.11. 2014 SPREJEMAMO REZERVACIJE Info: 040 805 434, 031 399 841, restavracijavipavskihram@gmail.com

Matija Ceket s. p.

Tovarniška cesta 4a (C3), 5270 Ajdovščina t: +386 (0)5 99 280 75 f: +386 (0)5 99 268 56 g: +386 (0)51 690 437 nepremicnine@gaberit.si

N

a nekakšni ajdovski 'ulici razočaranih gospodinj' od Amona do Lune že nekaj časa med malico in po delu 'razgra-

Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.  Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin  Urejanja pravnega statusa nepremičnin  Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja  Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami

Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja.

Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.

www.gaberit.si

Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!

URNIK: PON-PET: 8h-12h in 13h-17h SOB: 8h-12h

KONTAKT: www.golobstoritve.eu GSM: 031 544 594 TEL: 05 36 87 160 info@golobstoritve.eu

DANSTUDIO DANSTUDIO NOVA NOVA GORICA GORICA

Cesta 25. junija 1g, Industrijska cona Kromberk

G: 041 313 146 T: 08 20 55 404 E: nika@dankuchen.net W: dankuchen.net

URNIK Pon – Pet: 9:00 – 19:00 Sobota: 9:00 – 13:00 Nedelje in prazniki: Zaprto

- 40%

Bela tehnika Gorenje po akcijskih cenah.

Akcija velja od 1. 11. 2014 do 31. 1. 2015

Do razprodaje zalog.

V MESECU NOVEMBRU NA VSE KUHINJE

jata' Karmen Vunjak in Iris Janežič.

Prva se tako oddiha od dela v trgovini z medicinsko opremo, druga od dela v odvetniški pisarni.

Vedeti pa moramo, da poleg glasne družabnosti in razigrane veselosti, premoreta tudi ustvarjalno žilico. Obe namreč, verjetno za pomiritev, doma, ob prostih in večernih urah, ustvarjata nakit in modne dodatke.

Posegata po glini, fimo masi, sukancu, perlicah, oniksu, usnju, svarowski kristalih, alabastru, bakru, aluminiju, koralah, navadnem kamnu, steklu. S tem šivata, lepita, kvačkata, brusita, spajkata, vežeta

… in potem nastanejo ogrlice, zapestnice, uhani, broške, gumbi.

Karmen pove: »Z možem Milanom, ki je profesionalni rokometaš in trener, sva se pred časom dosti selila. Na tej poti od Sicilije do Avstrije sem sama imela kar dosti prostega časa, ki sem ga zapolnila tudi s svojo staro ljubeznijo, slikarstvom ter nagnjenostjo do umetnostne obrti, do ročnih, lepih izdelkov. Zdi se mi, da se v njih zrcali prav to – mešanje raznih kulturnih pridihov, od mediterana do tirolskih vršacev.« »Tudi jaz sem vedno rada risala, barvala steklo, sestavljala perlice, a mi je prijateljica Karmen pred petimi leti začela odstirati nov svet. Naučila me je dodatnih tehnik, predvsem pa dejstva, da domišljija ne sme imeti mej. Veselje ob izdelku, za katerega veš da je unikaten, samo eden na svetu, je trajno in človeka zapolni,« doda Iris.

Obe imata registrirano osebno dopolnilno delo in svoje izdelke tudi prodajata na raznih umetniških sejmih, 'art marketih', nekaj po trgovinah, vedno več naročil dobita po internetu. »Od nekdaj so se ženske rade kitile. Unikatni modni dodatki in nakit lepšajo samopodobo, dvigujejo samozavest, utrjujejo ženski ponos.

Urediti svoj unikatni, edinstveni izgled, je bil za žensko vedno izziv,« zaključuje Karmen.

Tudi za moškega, si mislim, ko jo gledam …

Mitja Tripković

Spoštovani, vabim vas, da se oglasite v poslanski pisarni v Ajdovščini in Vipavi, ki je za vas odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu.

Prosim, da sestanek predhodno dogovorite na telefonsko številko 01 478 96 26.

Poslanska pisarna v Ajdovščini: Goriška c. 17 (Rizzatova vila) -od 16h do 17h Poslanska pisarna v Vipavi: pisarna SDS, stara šola - od 17.30h do 18.30h Vse dobro vam želim in vas lepo pozdravljam.

Eva Irgl, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com