Več kot dvajsetletno preoblikovanje notranjskega člo veka je pustilo sledi tudi v njegovem samodojemanju. Z intenzivnejšim upravnim, političnim, gospodarskim, navsezadnje tudi kulturnim povezovanjem s Trstom, s šolanjem v Gorici ali Trstu, s sodelovanjem v antifašis tični organizaciji TIGR, z velikimi in majhnimi vsakda njimi upori fašistični oblasti, se je oblikovala zavest o skupni, primorski pripadnosti, ki je še danes pomemb na sestavina identitete človeka na Pivki. Tako je z življenjem pod italijansko fašistično oblast jo nastal značilen, ambivalenten položaj, ki v mar sičem vpliva tudi na današnje odločitve o tem, kateri pokrajini naj pripadeta občini Postojna ali Pivka: ali primorski ali osrednjeslovenski. Medtem ko so v Ilirski Bistrici vprašanje rešili z referendumom, na katerem so se skoraj enoglasno (95 %) odločili za Primorsko,28 pa te dileme v občini Postojna in Pivka niso odpirali. Dilemo ponazarjajo tudi časopisi, npr. Primorske novi ce, ki Postojno in Pivko uvrščajo v Srednjo Primorsko, na drugi strani Notranjskokraške novice poročajo o dogajanju v delu ozemlja nekdanjega Postojnskega in Logaškega okrajnega glavarstva, tj. v občinah Postojna, Pivka, Cerknica, Logatec, Loška dolina. Omahovanja pri samopripisovanju primorski ali notranjski regiji so bila izrazita pri vprašanju o registrskih tablicah z ozna ko PO. Občina Cerknica se je pridružila registracijske mu območju Ljubljana in si izbrala registrske tablice LJ, občina Ilirska Bistrica pa Kopru s tablicami KP. Hkrati pa nekatere pobude, npr. organizacija turistične ponudbe, tj. ekološko pridelane kmečke hrane z na slovom »Od Snežnika do Nanosa« kažejo na pragma tične nastavke novih povezovanj, ki presegajo veliko krat čustvene privrženosti Primorski ali Notranjski. Na prepletenost in mešanost identitet, na različna čustve na in miselna, pa tudi praktična stališča pa opozarjajo tudi selitve in dnevne migracije ter njihovi učinki. Pri tem je glavna smer selitev v zadnjih letih med osred njeslovensko in notranjsko-kraško statistično regijo v obeh smereh: več je selitev v smeri iz Ljubljane proti re giji (okrog 170 letno) kakor obratno (okrog 120 letno); hkrati pa je več dnevnih migracij v Ljubljano kot proti obalno-kraški regiji.29 Bližina republiškega središča, viš je plačilo in več ponudbe dela v njem so omogočile ve čjemu številu ljudi, da živi na »obrobju«, »sredi narave«, in dela v »središču«.
Sklep Postojna je v zadnjem stoletju kot mesto in v zadnjih stoletjih kot upravno in gospodarsko središče spremi njala svoje vloge: od osrednje, ki jo je imela kot sedež okrajnega glavarstva, do obrobne, mejne pod Italijo, ko je bila vojaško strateško pomembna, do različnih povojnih oblik, sedeža okraja, širše občine (skupaj s Pivko) in današnje občine s skoraj 15.000 prebivalci. Demografsko so območje prizadela izseljevanja v Ameriko pred prvo svetovno vojno, med obema vojna ma izseljevanje Slovencev v Jugoslavijo in internacija Slovencev v južno Italijo, na drugi strani priseljevanje Italijanov iz osrednje Italije na to območje, po drugi svetovni vojni je bilo nekaj izseljencev v zahodno evropske države, priselili so se številni delavci iz dru gih jugoslovanskih republik in veliko vojaškega kadra jugoslovanske vojske, kar je Postojni dajalo poseben značaj. Do leta 1947 je velika večina Italijanov odšla, prav tako je odšlo veliko srbsko govorečega vojaškega kadra leta 1991, številni priseljenci pa so pri plebisci tarni odločitvi o osamosvojitvi Slovenije leta 1990 gla sovali zanjo in si potem tudi pridobili slovensko držav ljanstvo. Nekdanje selitve in današnja dnevna gibanja v Ljubljano zahtevajo natančno demografsko študijo. Z vse večjo stanovanjsko in trgovsko ponudbo in z ugodnim dostopom do večjih središč (Ljubljana, Trst, Gorica) je Postojna ohranila in okrepila svojo nekda njo vlogo, tj. vlogo mesta na prehodu. Spremembe družbenopolitičnega sistema in pred vsem osamosvojitev so v veliki meri vplivale na manj še povpraševanje po postojnskih produktih v bivših jugoslovanskih republikah in zahtevale preusmeritev na zahodna tržišča. Posebej je bila z osamosvojitveno vojno prizadeta Postojnska jama, število obiskovalcev se je takrat bistveno zmanjšalo. Na drugi strani so se posebej ob koncu devetdesetih let in na začetku 21. stoletja sprostile gospodarske zamisli, ki so našle svoj prostor v novih podjetjih, npr. sistemu opažnih plošč Epic ali trgovskem podjetju Batagelj idr. S prestruktu riranjem starih podjetij in nastajanjem novih ostaja ta prostor odprt za številne pobude, hkrati pa zaradi šte vilnih sprememb lastništva, borznih, gospodarskih in drugih preveč prepletenih dogajanj v zadnjih letih še ni dovolj razviden za raziskavo. Potrebno razvidnost bo prinesel šele časovni odmik.
Max Modic: Primorci smo proti vključitvi občine Ilirska Bistrica v Notranjsko pokrajino. Vrnitev k matični domovini. V: Mladina, št. 31 (4. 8. 2007), str. 44–48. 29 Statistični urad Slovenije letno poroča o tem v rubriki: Notranje selitve, statistične regije, Slovenija (www.stat.si). 28
29