Postojnska jama – Osrednji turistični cilj Dejavnik, ki je najodločilneje vplival na razvoj regije in Postojne, je bil množičen obisk Postojnske jame. Gre za turistični cilj, ki je poleg Bleda najbolj množično obiskan, kamor so že v 19. stoletju, med obema vojna ma in po njej, posebej v šestdesetih letih z zgraditvijo krožne železniške proge, največ vlagali. Vsi pomemb ni vladarji26 ne glede na sistem in jezik, v času habsbur ške monarhije, pod italijansko oblastjo, v Jugoslaviji ali Sloveniji, so si šteli v čast in obveznost, da jamo obišče jo. V »zlatih časih«, tik pred razpadom Jugoslavije, jo je obiskalo skoraj milijon turistov na leto. Jama je z zapo slitvami, s številnimi stiki s tujci, tudi v času socializma, omogočila velikemu številu ljudi stik z drugačnostjo, hkrati je zahtevala znanje jezikov, omogočila je zaseb ne pobude, oddajanje sob ipd. Tujec, turist v mestu, ki se tu hrani, spi ali po čem sprašuje, je sestavni del podobe sveta vsakega Postojnca. Hkrati je zavedanje o jami kot »svetovnem čudesu« Postojncu omogočilo identifikacijo, po čudovitih kapnikih v Postojnski jami ga bodo marsikod po svetu prepoznali, kar mu vliva dodatno samospoštovanje in ponos. Pomembna problema sta lastništvo in upravljanje Po stojnske jame in Predjamskega gradu. Nekateri sogo vorniki so se zavzeli za višjo kakovost storitev, h kateri sodijo na eni strani večja vključenost in vzgoja pre bivalcev, dijakov in učencev za turizem, na drugi pa večja profesionalizacija zaposlenih v turizmu. Sodob ni premiki in poudarek na destinacijskemu turizmu odpirajo nove možnosti razvoja. Primer Predjamskega gradu pa kaže na veliko potrebo po intenzivnejšem sodelovanju in predvsem sistemskih rešitvah financi ranja programov in kadrov, s katerimi bi združili moči različni strokovnjaki: načrtovalci turistične ponudbe, lokalni in republiški strokovnjaki za kulturno zgodo vino in etnologijo, da bi dali zgradbam vsebine, v ka terih bo lahko vsak turist zagledal podobo nekdanjega življenja v tem prostoru.
uporabniki turističnih storitev bolje in lažje uresničilo zamisli, ki so se zdele občini ali samemu upravljalcu jame manj zanimive, neizvedljive ali nedobičkonosne. Večinoma so bili njegovi predsedniki ljudje, ki so bili sicer aktivno zaposleni v turizmu in so marsikdaj tu preskušali zamisli, ki so jih pozneje prevzeli tudi v Pos tojnski jami. Identiteta krajev in pokrajine Pomemben razpoznavni znak identitete so poimeno vanja; pri njih so tudi najrazvidnejša prepletanja med upravo, oblastjo in ljudmi. Ko je italijanska fašistična oblast v dvajsetih letih prejšnjega stoletja preimenova la ljudi, naselja, jim je hotela odvzeti slovensko identi teto, prav tako kakor so si za to prizadevali v šolstvu z izključnim italijanskim jezikom poučevanja. Pripoved o preteklosti je bila in je še v veliki meri pripoved o etnični in nacionalni pripadnosti. Tako so ime Postoj na Italijani povezovali s konzulom Postumiusom. Dr. Božidar Slapšak in po njem mag. Silvo Torkar v svoji razlagi krajevnih imen zavračata teorije, ki so iredenti stične, saj s tem, da Postojno navezujejo na Postumiu sa, želijo pokazati na njeno samoumevno vključenost v latinski prostor. Postojna ima korenine v slovanski be sedi »postoj« (gl. razlago). Prebivalec vsakega uradnega naselja v občinah Postojni ali Pivki lahko prebere, od kod ime njegovemu kraju, tako npr. ime Landol priča o jelenih, ime Neverke o naselju med vrhovi. Da je zavest o lokalni identiteti zelo pomemben dejavnik, pa najbolj prepričljivo kažejo prebivalci Juršč27 (ali Juršič po Tor karju), ki so dosegli, da je njihovo narečno poimeno vanje tudi uradno priznano in da je postalo del njihove skupinske in osebne legitimacije.
Med nevladnimi organizacijami in društvi je na Po stojnskem gotovo najbolj dejavno Turistično društvo Postojna. S številnimi prireditvami in publicistično de javnostjo je v več kot 125-ih letih delovanja zapolnilo veliko vrzeli v turistični ponudbi. S svojim delom in zelo dobro in strokovno, v sodelovanju s strokovnjaki iz kulturne zgodovine in posebej etnologije, priprav ljenimi akcijami, npr. furmanskim praznikom, razsta vami ipd., je senzibiliziralo postojnsko in slovensko javnost za nove ravni turistične ponudbe. Velikokrat je društvo že zaradi tesnejših stikov s ponudniki in
Juršče v prvi pol. 19. stoletja. AS 176, katastrska občina Juršiče, a. e. 65. Juršče, first half of the 19th century. AS 176, Juršiče cadastral district, archive unit 65.
Trevor R. Shaw in Alenka Čuk: Royal and Other Noble Visitors to Postojnska jama 1819-1945. Acta carsologica 31, 1, Supplementum 2002. Irena Uršič: Na jurški zemlji. O planini Juršič, nastanku vasi Juršče in o sledovih njenih prvih prebivalcev. Koper: Libris, Juršče: Kulturno društvo; Zagorje: Kulturno društvo Zagorski zvon, 2006.
26 27
25