politični režim ali družbeni sistem, v katerem je pivški človek živel; hkrati pa pričajo tudi o njegovem spremi njanju, prilagajanju in iskanju možnosti ne le prežive tja, temveč tudi ustvarjalnosti. Pripovedi se opirajo na številna manjša in velika dela,5 v katerih so zbiralci in raziskovalci zapisali svoje poglede na mesto, na okoli co in na življenje na Pivki. Za razvoj trga, pozneje mesta Postojna in njegovega okolja v središče upravnega, marsikdaj gospodarskega in kulturnega življenja na Pivki in širšem notranjskem zaledju v zadnjih 250 letih, je eno najpomembnejših dejstev upravna razdelitev sredi 18. stoletja, ki je nase lju Postojna zaradi izjemnega prometnega in geograf skega položaja omogočila, da je postala sedež okraj nega glavarstva. Janez Kos in Ema Umek sta opozo rila, da je trg Postojna dobil tako pomembno vlogo zaradi geografske lege in ne zato, ker bi bil kako pomembno gospodarsko središče. Hkrati je sredi 18. stoletja Postojna izgubila prevladujoč kmečki značaj;6 že takrat so storitvene dejavnosti dajale značaj trškosti vsaj polovici prebivalcev. Ko je cesarica Marija Terezija
podelila status svobodnega pristanišča Reki in Trstu – obe mesti sta se v dveh stoletjih razvili iz naselij z ne kaj tisoč v več kot stotisočglavi mesti – je bil tudi vsem naseljem ob poti Ljubljana–Trst omogočen intenziven razvoj. Tako so se razvila naselja Planina (Gornja in Dolnja), Razdrto in Postojna. Z gostinskimi storitvami in konjskimi privezi so služili gostilničarji in prevozni ki, o pomembni vlogi obeh dejavnosti pa še danes pri čajo sedemosne stavbe v Planini. V tistem času je med naselji Postojna, Planina in Slavina imela prva že v iz hodišču boljši položaj. Primerjave in pogled na uprav ni, gospodarski, demografski in socialni razvoj trga Postojna pokažejo, da je bil trg sedež okraja, da je bilo tu več storitvenih dejavnosti kakor v drugih naseljih in da je že na začetku 19. stoletja pomemben cesarjev obisk z Dunaja potrdil pomen naravne znamenitosti, Postojnske jame. Ko je sredi stoletja pripeljal prvi vlak, ki je obšel Plani no in Razdrto, je bilo uspešnega razvoja konec, velika večina prometa s tovorom se je preselila na železnico, nekdaj uspešna, z gostinsko in furmansko ponudbo Že Valvasor je zapisal, da so »golazen in čudne podobe« počasi ustvarile vodne kapljice. Johann Weichard Valvasor: Die Ehre deß Herzogthums Crain, 1689, str. 535. Valvasor wrote that »vermin and weird images« were slowly created by water droplets.
O življenju na Pivki je prvi izčrpneje pisal Johann Weichard Valvasor v monumentalnem delu Die Ehre deß Herzogthums Crain (Slava voj vodine Kranjske, 1689). V 19. stoletju je poleg krajših zapisov najpomembnejše delo Postojinsko okrajno glavarstvo (1889), s katerim so se učitelji poklonili cesarju Francu Jožefu I. Janez Zabukovec je napisal za tiste čase obsežno monografijo Slavina (1910). V rokopisu je ostalo delo Franca Rupnika Kronika župnije Hrenovice (1935). Med knjigami, nastalimi po drugi svetovni vojni, sta zelo pomembni dve z naslovom Ljudje in kraji ob Pivki: prvo je uredil Silvo Fatur (1975), drugo pa Rado Gospodarič (1985). O razmerah med vojno je Živa Kraigher napisala obsežno monografijo Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (2002). Janko Boštjančič je uredil Slavenski zbornik (2005) z zgodovinskimi in drugimi prispevki o Slavini, Alenka Čuk je izdala knjigo Postojna na prelomu stoletij (2006), v kateri je s pomočjo razglednic zapisala pretekle podobe časa, Marjan Dolgan pa je napisal monografsko študijo Dolnja Košana in okolica (2006). Med knjigami Silva Faturja je zadnja, Zagor je in zgornjepivški kraji (2009), pomembna sinteza njegovih kulturnozgodovinskih obravnav zgornje Pivke. Vera Brgoč in Silvo Fatur sta v svojih delih opozorila na organizacijo TIGR. Primož Jakopin je uredil delo Planinska dolina. Ljudje in kraji ob Unici (2009), izšlo pa je tudi več del o Postojnski jami. 6 Janez Kos in Ema Umek: Postojna. Podoba od trga do mesta. V: Rado Gospodarič (ur.): Ljudje in kraji ob Pivki. Druga knjiga. Postojna: Kul turna skupnost Postojna, 1985, str. 110. 5
10