ESG 187

Kako rešiti evropsko industrijsko proizvodnjo in vztrajati na zeleni poti?

Podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in odgovornost podjetij

Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

Za boljšo zaščito potrošnikov na spletnih platformah v EU

Kako zasnovati upravljanje trajnostnostnih kompetenc uprav in nadzornih svetov ter njihovo nagrajevanje?

Za razvoj zelenih kompetenc odločevalcev

Digitalni potni list proizvoda pred vrati, a še s številnimi izzivi

S pecializirana revija za trajnostni razvoj

okolje družba upravljanje

marec 2024

Med zaščito evropske

industrije, podnebnimi cilji, onesnaževanjem in zdravjem

Glasovi so glasni.

Glas industrije. V EU, zlasti glasna opozorila prihajajo iz Nemčije, se dogaja deindustrializacija. Posledično so tudi manjše države, ki veliko sodelujejo z Nemčijo, vključno s Slovenijo, na podobnem vlaku. Praktično dnevno spremljamo novice o zmanjševanju proizvodnje in posledično o povečevanju uvoza od drugod. Evropska kemična industrija je, na primer, v zadnjih dveh letih zmanjšala proizvodnjo za 23 odstotkov. Hkrati se nam rekordno povečuje uvoz, na primer iz Kitajske, kar zagotovo ni korak v bolj zeleno prihodnost. Februarja so evropski gospodarstveniki v tovarni nemškega koncerna BASF v Belgiji, ki je največja kemijska korporacija na svetu, z Evropsko komisijo podpisali tako imenovano Antwerpensko deklaracijo. Ta opozarja na dramatičen trend padca industrijske proizvodnje in na pomembnost drugačne industrijske politike po prihajajočih evropskih volitvah. Kakšna naj bi bila industrijska politika v Sloveniji v kontekstu zelenega prehoda, v tej številki odgovarjata generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Glas za zdravo okolje in za delovna mesta. Na ulicah in v parlamentarnih klopeh je potekala razprava, kako ohranjati delovna mesta v industriji in se hkrati boriti za zdravo okolje. Konkreten primer: Salonit Anhovo. S sprejetjem novele zakona o varstvu okolja so se po navedbah predlagateljev uresničila njihova dolgoletna prizadevanja za čistejši zrak in bolj zdravo okolje v okolici obratov za sosežig. Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Tik pred začetkom tretje obravnave novele v DZ-ju je pred stavbo parlamenta potekal protest nekaj deset zaposlenih v Salonitu Anhovo, ki so znova izrazili nasprotovanje spremembam zakonodaje. "Odločevalce

želimo opozoriti, da bodo s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa," so poudarili. Kot trdijo odgovorni v tem podjetju, so tehnične zahteve postavljene tako, da v praksi niso izvedljive. So zakonodajalci preverili te trditve strokovnjakov in presodili dejanske posledice?

Glas industrije in prebivalstva je tudi zgodba o plinu. Predlog Energetskega zakona plinu, ki je bil doslej »ugleden« energent zelenega prehoda, ni naklonjen. Njegov pomen se želi zmanjšati z več zornih kotov, čeprav je plin za energetsko oskrbo tako gospodinjstev kot industrije potreben in bo najbrž še dolgo časa ostal pomemben del energetske mešanice. Zato so v Gospodarskem interesnem združenje za distribucijo zemeljskega plina prepričani, da omejevanje dobro delujočih energetskih sistemov ne zagotavlja učinkovite energetske politike v Sloveniji. Omejitev za nove koncesije, da mora biti 80 % plina obnovljivega izvora, kot določa predlog Energetskega zakona-2, je po njihovem mnenju nepravična. »Ta cilj je še bolj nenavaden ob dejstvu, da država za spodbujanje razvoja obnovljivih plinov do sedaj ni izplačala niti centa finančnih sredstev, medtem ko je bilo samo iz podporne sheme za proizvodnjo električne energije do konca leta 2022 izplačanih 1.522,4 mio evrov,« meni mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP.

Res, posamezni glasovi so glasni, a se med seboj bolj slabo slišijo. Še manj se znajo dogovoriti. Neusklajenost povzroča izjemno škodo. Dolgoročno.

Če smem, bi dodal še majhno modrost, ki mi jo je prišepnila kilometrina. Dobrodošli sta ambicioznost in hitrost sprememb, če gredo v pravo smer. Nepremišljena zaletavost – navkljub dobrim željam – pa se vrača kot bumerang.

Jože Volfand, glavni urednik

Revijo ESG izdaja podjetje Fit media d.o.o. v okviru svoje tržne znamke Zelena Slovenija® Zelena Slovenija povezuje trajnostne ideje, priložnosti, izzive, dosežke in je platforma za izobraževanje in svetovanje. www.zelenaslovenija.si

Impresum

ESG (Environmental, Social, Governance) – Okolje, družba, upravljanje, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Tiskarna Florjančič

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: dr. Slavko Ažman (Porsche Slovenija), doc. dr. Gašper Gantar (Fakulteta za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Darja Piciga, Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Irena Prijović (Združenje nadzornikov Slovenije), Matjaž Ribaš (Slovenski regionalno razvojni sklad), dr. Marta Svoljšak Jerman (Petrol), mag. Emil Šehić (Zeos), mag. Ana Vučina Vršnak (EZS), dr. Radmila Wollrab (Helios TBLUS d.o.o.), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja)

Celje, marec 2024

Naklada 2.200 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

5 Novice članov Zelenega omrežja

15 Za higienski papir smo reciklirali 758 ton lokalno zbrane embalaže tetrapak

16 podnebna odločnost Lidla slovenija na poti k trajnostni prihodnosti

17 sodobna trajnostna gradnja poslovnih objektov z leseno masivno konstrukcijo

18 Z dinamičnimi GoOpti prevozi do bolj zelene mobilnosti

19 Kako rešiti evropsko industrijsko proizvodnjo in vztrajati na zeleni poti?

20 Najpomembnejši so postopni koraki in zanesljiv dostop do energije po konkurenčni ceni

22 pred vrati evropski okvir za certificiranje odvzemov ogljika

23 Nove zahteve za čistejši zunanji zrak do leta 2030 s pravico do odškodnine

24 Digitalni potni list proizvoda pred vrati, a še s številnimi izzivi

31 Novi cilji in zahteve zmanjšanja nastanka odpadne embalaže

33 Inovativne rešitve na področju mobilnosti

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700

E: info@zelenaslovenija.si

W: www.zelenaslovenija.si

Partnerji

pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko

• Surovina d.o.o.

• ELES, d.o.o.

34 podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in odgovornost podjetij

38 prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

43 plini niso ovira na poti zelenega prehoda

44 Omejevati ali spodbujati lesno biomaso kot energent?

46 potrebujemo vodnik za preživetje človeštva

49 Za boljšo zaščito potrošnikov na spletnih platformah v eu

52 Kako zasnovati upravljanje trajnostnostnih kompetenc uprav in nadzornih svetov ter njihovo nagrajevanje?

54 Za razvoj zelenih kompetenc odločevalcev

56 poročanje o trajnostnem poslovanju

novice članov Zelenega omrežja

»upcycling« - nov trend v svetu reciklaže

Vsi vemo, kaj je reciklaža in katere so prednosti, ki jih prinaša uporaba recikliranih materialov v proizvodnih procesih: manjšo porabo energije kot pri proizvodnji novih izdelkov iz primarnih surovin in posledično manjšo potrebo po izkoriščanju naravnih virov. Poleg reciklaže poznamo tudi pojem njene nadgradnje. Govorimo o ustvarjalni ponovni uporabi ali po angleško »upcycling«, kjer odpadni material ter stranske, neuporabne ali nezaželene izdelke preoblikujemo v nove materiale ali izdelke. Za te velja, da imajo neko dodano umetniško ali okoljsko vrednost. Tako kot recimo rabljene steklenice. Te so dragocena surovina, ki jo je škoda zavreči, saj iz njih lahko nastanejo zanimivi dodatki za dom: kozarec, karafa, steklena posoda, držalo za čajne svečke, svečnik in še veliko drugega. Tudi priročen pladenj za sadje ali prigrizke iz staljene in preoblikovane steklenice. Zadeva postane še toliko bolj zanimiva zaradi tega, ker jih je mogoče tudi potiskati ali gravirati in jim s tem v njihovem drugem življenju dati podpis lastne blagovne znamke.

Zapisal: Borut Haclar

IN, d.o.o. www.ekoman.si

www.zelenaslovenija.si/ zeleno-omrezje

Trajnostni razvoj narekuje nov obraz

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) je s sklepom Vlade RS v ime dodala »Slovenija« in osvežila izgled. Nova podoba zbornice je poudarjena z logotipom in svežo spletno stranjo, ki odražata predanost organizacije k trajnostnim praksam in poslanstvu. Nova spletna stran zbornice estetsko osvežuje digitalno prisotnost in ponuja dostop do informacij komunalnega sektorja. Poudarek je na preglednosti in enostavnosti uporabe, ki omogoča tako članom kot širši javnosti dostop do ključnih informacij o dejavnostih in prizadevanjih zbornice. Posebej zanimiv je Članski portal ZKGS, ki članom zbornice nudi ekskluziven dostop do bogatih strokovnih vsebin posameznih delovnih teles in komisij zbornice. S tem se povečuje angažiranost članstva in omogoča izmenjava znanj ter izkušenj strokovnjakov. ZKGS poudarja predanost okoljskim, družbenim in upravljavskim načelom ter svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju, nadaljnji krepitvi sodelovanja s člani, hkrati pa želi spodbujati razpravo o izzivih in priložnostih v praksi.

Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije www.komunalna-zbornica.si

srIp psiDL uspešen na razpisu mVZI

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) je na javnem razpisu za izbor operacij »Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom za obdobje 2023-2026« Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) pridobil sredstva za sofinanciranje četrtega obdobja delovanja. SRIP PSiDL predstavlja eno izmed desetih ključnih dolgoročnih razvojnih partnerstev v podporo Strategiji pametne trajnostne specializacije Slovenije (S5), katere ambicija je, da Slovenija na nišnih področjih preide od sledilca do soustvarjalca globalnih trendov. SRIP PSiDL je pomemben instrument vzpostavljanja raziskovalno-razvojno inovacijskega okolja na področju trajnostnih pametnih stavb z zelo velikim RRI potencialom. Svojim članom nudi številne možnosti krepitve sodelovanja, inoviranja in raziskovanja na področju trajnostne gradnje pametnih stavb – inovativnih konceptov, digitalizacije, avtomatizacije, krožnega gradbeništva, okoljskih tem, vplivov na človeka idr. Več na https://srip-pametne-stavbe.si/sl/objave-srip/zadnje-objave-srip/srip-psidl-uspesen-na-javnem-razpisu-za-izbor-operacij.html.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Foto: Shutterstock

Članski portal ZKGS.

Kako nevidno narediti vidno

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je potekala tridnevna delavnica o naprednih rentgenskih tehnikah v geoloških znanostih »Workshop on Advanced X-ray characterisation technologies in Earth Sciences«. Udeležilo se jo je več kot 60 strokovnjakov in začetnikov s področja rentgenskih tehnik s poudarkom na sinhotronskem in tomografskem slikanju, ki omogoča nedestruktiven pogled v notranjost materialov. Predstavili smo primere analize geoloških materialov in tehnologij s pomočjo tomografskih in sinhrotronskih tehnik, kot so prisotnost azbesta v gradbenih in dediščinskih materialih, aditivne tehnologije (3D tisk) z uporabo sekundarnih surovin, uporabo sekundarnih surovin v modernih in historičnih gradbenih materialih, ugotavljanje hitrosti rasti naših prednikov iz analize zob, najstarejše glasbilo, neandertalčeve piščali iz Divjih bab, paleolitske ropotuljice najdene na Ljubljanskem barju idr. Namen delavnice je bil ponazoriti napredne tridimenzionalne in štiridimenzionalne protokole za slikanje geoloških in dediščinskih materialov. Delavnico so organizirali ZAG, Univerza v Kataniji in Elletra Sinhrotron Trst v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Naravoslovnotehniško fakulteto, Oddelkom za geologijo in jo je deloma sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in italijansko združenje za mineralogijo in petrologijo (SIMP).

Zavod za gradbeništvo www.zag.si

projekt Wear&share –»podari obleko, posadi smreko!« v slovenskih osnovnih

šolah

V Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo

zgolj 15 % takšnega tekstila. Tekstil je zaradi svoje sestave zelo slabo razgradljiv. V Mednarodnem projektu Wear&Share, ki ga organizira podjetje Answear, so v Sloveniji za partnerja izbrali podjetje Valtex, ki partnerjem pomaga pri prehodu na uporabo trajnostnih izdelkov na področju objektne higiene. Answear in Valtex sta skupaj oblikovala projekt »Podari obleko, posadi smreko!« in ga predstavila slovenskim osnovnim šolam. Sodelujoče osnovne šole bodo zbirale lepo ohranjena oblačila, katera bodo ponovno uporabljena v slabše razvitih državah, reciklirana ali uporabljena v drugih industrijah (npr. za proizvodnjo zvočno izolacijskih materialov v avtomobilski industriji). Zbiralna akcija poteka med 4. 3. 2024 in 8. 4. 2024, z zaključno prireditvijo na Dan Zemlje, 22. 4. 2024, kjer bomo podelili praktične nagrade najboljšemu razredu. Vsaka sodelujoča šola bo, glede na zbrano količino oblačil, prejela sadiko (ali več sadik) drevesa.

VALTEX & Co. d.o.o. www.valtex.si

Delavnica o pasteh in priložnostih digitalnega sveta za osnovnošolce iz sežane

Na mlade v digitalnem svetu prežijo številne nevarnosti, hkrati pa digitalno okolje odpira tudi mnoge priložnosti. O tem, o varnih spletnih zmenkarijah in spletnem groomingu je 14. februarja na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani v organizaciji Telekoma Slovenije potekala interaktivna delavnica, ki se jo je udeležilo 58 učencev od 4. do 9. razreda. Nekateri med njimi šele vstopajo, drugi pa so že dlje časa prisotni v digitalnem svetu. »Mladi so nam pokazali, da so digitalno izjemno spretni in ozaveščeni. Primarno smo se pogovarjali o varnosti na spletu, ker pa smo se srečali ravno na Valentinovo, smo govorili tudi o ljubezni. Vse več prijateljstev in simpatij se namreč porodi prav na spletu, ki smo mu s tega vidika priznali velik

plus. Hkrati smo si pogledali tudi primer spletnega goominga ter kako ga prepoznati in reagirati. Strinjali smo se, da nas splet in tehnologije ob pametni rabi bolj povezujejo kot oddaljujejo,« je izpostavila mag. Anja Kostevc iz Telekoma Slovenije, ki je sodelovala v vlogi soustvarjalke dogodka in predavateljice.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

sončna elektrarna za vsakogar, tudi za tiste brez soglasja

SunContract, visokotehnološko podjetje, je svetovni javnosti tretjega marca na mednarodni konferenci v Bukarešti v Romuniji predstavilo svetovno inovacijo, ki bo vsakomur omogočila osebno sončno elektrarno. Odprli smo prvo blockchain globalno energetsko tržnico za trgovanje z nezamenljvimi žetoni (NFT), ki so povezani z delujočimi solarnimi paneli. Prva žetonizirana sončna elektrarna se nahaja v vasi Višnje pri Ajdovščini v Sloveniji in ima vršno moč 517 kW ter obsega 2.112 solarnih panelov. Vsak NFT predstavlja posamezen solarni panel, njegov imetnik pa lahko z žetonom poljubno trguje. Od njega ima v prvi fazi koristi v obliki SNC žetonov, ki jih dobi v SunContract denarnico na podlagi proizvedene energije, v drugi fazi pa bo lahko tudi neposredno uporabljal energijo,

Prva žetonizirana sončna elektrarna v Višnjah pri Ajdovščini.

ki jo bo proizvedel z njegovim žetonom povezan solarni panel. Inovacija odpira možnost samooskrbe z obnovljivimi viri energije vsem, tudi tistim, ki do sedaj niso imeli tehničnih možnosti za investicijo v lastno sončno elektrarno. Gre za velik korak v demokratizaciji obnovljive energije, ki ob sledenju svetovnim tehnološkim smernicam pripomore k energetski samooskrbnosti in trajnostnemu razvoju.

SONCE invest d.o.o. https://suncontract.org

Izdaja standarda sIsT eN IsO 14020:2024, Okoljske izjave in programi za proizvode

Vedno bolj se zavedamo, kako zelo pomembno je poznavanje različnih vplivov na okolje, še posebej, če želimo ta vpliv zmanjšati. Na okolje vsak od nas vpliva s svojimi različnimi vlogami – kot zaposleni v organizaciji, posameznik ali uporabnik različnih izdelkov in še drugače. Vpliv na okolje lahko zmanjšamo tako, da spodbujamo uporabo izdelkov, ki imajo nanj manjši učinek. Obveščanje o okoljskih vidikih izdelkov s pomočjo okoljskih izjav pomaga pri našem odločanju o nakupu in uporabi tistih izdelkov, ki imajo najmanj škodljiv vpliv na okolje. Organizacije, ki sporočajo okoljske vidike in vplive svojih izdelkov na okolje prek okoljskih izjav, upajo, da bodo tako vplivale na dinamiko in razmere na trgu. S tem si prizadevajo doseči uspešnejšo, višjo prodajo in veljavo svojih izdelkov. Posledično se bo vpliv številnih izdelkov na okolje zmanjšal. Standard SIST EN ISO 14020:2024 določa načela in splošne zahteve za vse vrste okoljskih izjav, povezanih s posameznim izdelkom.

Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST www.sist.si

Ohranjamo kulturno dediščino – stara lokomotiva v novi preobleki

V družbi SIJ Acroni smo v preteklem letu restavrirali eno zadnjih ozkotirnih električnih lokomotiv, ki so obratovale v naši družbi in pred tem v Železarni Jesenice in Kranjski industrijski družbi. Lokomotiva OE-VI ima za nas poseben pomen, saj je plod znanja in izkušenj lastnih strokovnjakov, ki so jo izdelali v lokomotivskih delavnicah Železarne Jesenice leta 1950 po vzoru sestrske lokomotive OE-II. Lokomotiva OE-VI je od leta 1950 do leta 1974 obratovala na tovarniški ozkotirni progi Jesenice–Javornik, po kateri je prevažala gredice iz jeklarne Siemens Martin na valjanje v težko valjarno. V letu 1974 so ozkotirno železniško povezavo z Javornikom ukinili, zaradi česar so nekaj tam delujočih lokomotiv odstranili iz uporabe v prometu Železarn Jesenice, lokomotivama OE-II in OE-VI pa so odstranili pantografe (odjemnike toka) in ju predelali na baterijski pogon; na tak način sta nato na rajonu Plavž–jeklarna Siemens Martin s funkcijo prevoza ponovce s tekočim grodljem obratovali do ukinitve ozkotirne proge v Železarni Jesenice leta 1988. Prenovljena lokomotiva OE-VI na območju obrata Predelava debele pločevine na Javorniku nam prinaša pomembno sporočilo, da cenimo znanje, inovativno naravnanost in tehnični napredek nekdanjih, sedanjih in prihodnjih generacij.

Skupina SIJ

www.sij.si

schneider electric presegel trajnostne cilje za leto 2023

Schneider Electric je kot del svojih celoletnih finančnih rezultatov objavil rezultate trajnostnega vpliva za leto 2023 (ang. Schneider Sustainability Impact - SSI). Letni rezultat je dosegel oceno 6,13 od 10, s čimer smo presegli pričakovanja, saj je bil cilj ocena 6. V treh letih izvajanja programa Schneider Sustainability Impact so naše rešitve za elektrifikacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida strank in samo v letu 2023 preprečile 112 milijonov ton izpustov. Emisije ogljika pri 1.000 največjih dobaviteljih so se zmanjšale za 27 %, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z 10-odstotnim zmanjšanjem, doseženim leta 2022. 21 % najpomembnejših strateških partnerjev v dobavni verigi pa je izpolnilo naše standarde dostojnega dela. 63 % embalaže naših izdelkov ne vsebuje plastike za enkratno uporabo in je izdelana iz recikliranega kartona. Z našimi pobudami po vsem svetu ima zdaj 46,5 milijonov ljudi dostop do čiste in zanesljive električne energije, več kot 578.000 ljudi pa se je usposobilo, da bodo v prihodnosti lahko zadovoljili energetske potrebe svojih skupnosti. Na področju zunanjih ocen ESG smo 13. leto zapored ohranili status vodilnega podjetja na seznamu Dow Jones Sustainability Index in na seznamu najbolj trajnostnih podjetij na svetu Corporate Knights 100 ter prejeli visoke ocene agencij Moody's Analytics, CDP in platinasto medaljo pri EcoVadis.

Schneider Electric, d.o.o. www.se.com

Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode

Direktiva Sveta št. 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode je v veljavi že več

Lokomotiva OE-IV ob zadnjih montažnih delih na nadstrešku.

kot trideset let. Njen učinek se kaže v velikem napredku, ki je bil v tem času narejen na področju zmanjševanja onesnaževanja vode in izboljšanju čiščenja odpadne vode. Svet EU in Evropski parlament sta v januarju dosegla začasni politični dogovor o predlogu za revizijo direktive. Ta bi širila področje uporabe na vse naselbinske enote s PE 1000 in več, pri čemer bi za tovrstne aglomeracije veljala obveznost vzpostavitve kanalizacijskih sistemov. Širila bi se obveznost odstranjevanja biološko razgradljivih organskih snovi v manjših čistilnih napravah, odstranjevanje dušika in fosforja ter odstranjevanje širokega spektra mikroonesnaževal v večjih čistilnih napravah. Direktiva bi v skladu z načelom onesnaževalec plača preko sheme razširjene odgovornosti proizvajalca prenesla del stroškov dodatnega čiščenja na proizvajalce farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov, ki povzročajo onesnaževanje voda z mikroonesnaževali. Predvideva se energijska nevtralnost komunalnih čistilnih naprav in strožje pogoje za pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj.

Pripravil: Jure Maffi, odvetniški kandidat

Odvetniška družba Neffat in partnerji, o.p., d.o.o.

https://neffat.si

Jubilejni 40. natečaj slovenski oskar za embalažo 2024

Slovenski oskar za embalažo v 40. jubilejno ponovitev vstopa z razširjeno in prenovljeno strokovno žirijo. Izvirnost, skrb za zaščito vsebine, potrošnika in narave, tehnično dovršenost ter odličnost vizualne identitete embalaže bodo letos, našteti po abecednem vrstnem redu imen, ocenjevali: dr. David Ravnjak, Inštitut za celulozo in papir, prof. dr. Diana Gregor Svetec, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo, UL Naravoslovnotehniška fakulteta, prof. Domen Fras, Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij, UL Akademija

za likovno umetnost in oblikovanje, dr. Gregor Radonjič, Katedra za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja, UM Ekonomskoposlovna fakulteta Maribor, izr. prof. Rok Kuhar, Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje, UL Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

Nominacija za naslov Slovenski oskar za embalažo 2022: Merkur eko škatla za e-poslovanje, avtorstvo: DS Smith, Miha Toplišek in Špela Stergar.

Pomurski sejem d.o.o. www.pomurski-sejem.si

ustanovitev združenja evropskih operaterjev plinskega omrežja za vodik

V Bruslju so se januarja zbrali ustanovni člani združenja evropskih operaterjev plinskega omrežja za vodik. Družba Plinovodi d.o.o., operater prenosnega omrežja za plin v Sloveniji, aktivno sodeluje pri postopku ustanovitve združenja. Glavni cilj članov združenja je vzpostavitev evropske plinovodne hrbtenice za transport zelenega vodika, katerega del bo tudi slovensko omrežje. Vzpostavljene mednarodne plinovodne povezave bodo omogočile transport zelenega vodika iz regij, kjer je na razpolago več obnovljivih virov (južna Evropa, Afrika, skandinavske države idr.) v regije, kjer je potreba po zelenem vodiku zelo velika (razvite industrijske države, npr. Nemčija, Francija, severna Italija idr.). Pri vzpostavitvi omrežja

bo mogoče v precejšnji meri uporabiti tudi obstoječe plinovode, kar pomeni prihranek časa in denarja. Več o viziji plinovodne hrbtenice za vodik na strani European Hydrogen Backbone, www.ehb.eu.

Plinovodi d.o.o.

www.plinovodi.si

Velenje letos evropski zeleni list 2024

Velenje je letos ponosni nosilec naziva evropski zeleni list. Nagrado nam je predlani v Grenoblu podelila Evropska komisija in je nagrada za dosežke ter delovanje na področju varstva okolja – v preteklosti in danes. V teh dneh smo mesto »odeli« v barve zelenega lista, saj si resnično želimo, da bi vsi razmislili o nekaterih navadah, ki jih imamo in bi jih lahko spremenili, kot na primer prihodi na dogodke peš, z avtobusom, s skupnimi prevozi, pravilno ločevanje odpadkov in zagotovo še veliko ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na okolje in na vse nas. Pripravili smo sklop otvoritvenih dogodkov, s katerimi smo zaznamovali to posebno leto: koncert Nine Pušlar, mednarodno konferenco o urejanju zelenih površin v urbanem okolju in veliko otvoritveno slovesnost. Zavedamo se, da je nujno skrbno načrtovanje in upravljanje zelenih površin v urbanem okolju, o čemer smo govorili na mednarodni konferenci Mi spreminjamo, premikamo in rastemo. Na območju Velenja imamo evidentiranih več kot 7.000 dreves, samo v centralnih predelih mesta raste 3.800 dreves. V strogem mestnem jedru je 21,5 ha zelenic, 5,6 ha parkovnih površin, kar 50 % površine občine pa predstavljajo gozdovi. Letos bomo posodobili kataster urbanega drevja, izdelali načrt upravljanja z mestno drevnino, za svetovanje občanom vzpostavili Energetsko podnebno pisarno in zasadili več kot 200 dreves.

Mestna občina Velenje www.velenje.si

Na prvem sestanku so se zbrali predstavniki 20 držav EU.

Foto: Art.Si

strokovni pregledi za

varovanje in ohranjanje dreves

Mestna občina Celje (MOC) je v sodelovanju z javnim podjetjem Zelenice v minulih dneh začela s sistematičnimi pregledi dreves v mestnih četrtih. Gre za ukrep varovanja in ohranjanja dreves, ki pomembno vplivajo na kakovost bivanja v urbanem okolju. Lani so Zelenice obrezale 1.222 dreves v MOC, kar je dobrih 800 več kot leto prej. Na novo je bilo zasajenih 214 dreves, jeseni 2023 pa je bilo na različne lokacije v Mestnih četrtih Slavko Šlander, Savinja, Dolgo polje, Nova vas in Dečkovo naselje zasajenih tudi 50 grmovnic (lovorikovci, hibiskusi, medvejke, fotinije). Letos bodo Zelenice v spomladanskem času ob svetovnem dnevu Zemlje (22. april) v sodelovanju s šolami in Razvojno agencijo Savinjske regije na različnih lokacijah zasadile približno 30 dreves. Na podlagi analize pregledov dreves bo nato pripravljen načrt še za jesensko sajenje, ko je predvidena zasaditev še dodatnih 200 dreves. Sistematični pregledi bodo osnova za izdelavo novega registra mestnih dreves in nadaljnjega načrta vzdrževanja.

Mestna občina Celje https://moc.celje.si

prenova voznega parka za še bolj trajnostno poslovanje marjetice

Koper

Dobro in stabilno poslovanje je omogočilo obsežen program prenove in posodobitve voznega parka Marjetice Koper v zadnjih dveh letih. Med glavnimi cilji prenove so izboljšanje varnosti zaposlenih in krajanov, zmanjšanje okoljskega vpliva, povečanje učinkovitosti v procesu prevzema odpadkov in zmanjšanje obratovalnih stroškov iz naslova popravil in porabe goriva. Z začetkom februarja sta operativno pričeli z delovanjem

dve novi delovni vozili. Prvo vozilo za odvoz odpadkov kapacitete 14 kubičnih metrov je namenjeno praznjenju večjih 1.100-litrskih zabojnikov. Vozilo je opremljeno z avtomatskim stresalnikom zabojnikov, kar omogoča, da delo s tem vozilom poteka veliko hitreje. Drugo vozilo je kapacitete 7 kubičnih metrov in omogoča tako praznjenje manjših zabojnikov kot večjih 1.100-litrskih. Ker je manjše od prvega, je primerno tudi za praznjenje zabojnikov na težje dostopnih mestih – mestnih jedrih. Obe vozili predstavljata nadaljevanje prenove voznega parka v sektorju snaga, kjer smo v letu 2023 že pridobili večje delovno vozilo za odvoz odpadkov kapacitete 20 kubičnih metrov. Novo vozilo je v uporabi tudi za odvoz kosovnih odpadkov, pogrebna služba je pridobila novo delovno vozilo za prevoz pokojnikov, sektor urejanja parkov pa tovorno vozilo z dvigalom. Prehod na zelena vozila z električnimi agregati sta predstavljali dve manjši vozili za praznjenje uličnih košev.

Marjetica Koper, d.o.o.-s.r.l. www.marjeticakoper.si

Janja Garnbret na Krasu posadila 1.000 dreves

Janja Garnbret je na Krasu posadila 1.000 dreves in s tem dala zgled za ohranjanje narave in izravnavo ogljičnega odtisa ter poudarila moč lesa kot gradbenega materiala. Pobuda je del večletnega projekta olimpijske zmagovalke in podjetja Lumar, ki les vidi kot ključno surovino za gradnjo trajnostnih domov. Slovenski državni gozdovi, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bodo skrbeli za nadaljnjo rast in vzdrževanje Janjine iniciative, v okviru katere bo do leta 2027 po vsej Sloveniji posajenih skupno 4.000 dreves. Zlata olimpijka Janja Garnbret je akcijo sajenja dreves prvič izvedla leta 2022 na domačem Koroškem z namenom nadomestitve ogljičnega odtisa svojih potovanj. »Emisije ogljika sem sprva povezovala predvsem z mobilnostjo, v procesu iskanja

lastne hiše pa sem se naučila, da so lahko emisije zaradi bivanja in elektrike enake ali celo večje od vpliva mobilnosti,« pravi Garnbretova. Odločitev za načrtovanje skoraj nič-energijske hiše je bila zanjo logična odločitev in je rezultirala v večjem načrtu v partnerstvu z Lumarjem, ki je znan po združevanju elegance v svojih hišah in trajnosti na vseh ravneh svojega delovanja.

Lumar IG d.o.o. www.lumar.si

Zelena transformacija sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini

Šaleška dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, zato v Komunalnem podjetju Velenje že izvajamo operacijo »Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja«. Prva faza preobrazbe, ki bo trajala do leta 2028 in jo bo financiral evropski Sklad za pravični prehod, je v teku in vključuje obnovo izolacij in podporja na distribucijskem sistemu toplovoda, posodobitve toplotnih podpostaj in internih toplotnih postaj. S tem bomo ustvarili prihranke v višini do 22.000 MWh toplote. V drugi fazi preobrazbe med drugim predvidevamo vključitev prvega manjšega obnovljivega vira energije: umestitev visokotemperaturne toplotne črpalke moči 0,7 MW, kjer se bo kot vir toplote uporabila prečiščena komunalna odpadna voda na Centralni čistilni napravi Šaleške doline pred njenim iztokom v reko Pako, proizvedena

Foto: Moritz Klee

toplota se bo dovajala v sistem daljinskega ogrevanja. Potrebe po električni energiji bodo zagotavljale nove sončne elektrarne na objektih Komunalnega podjetja in nova mala hidroelektrarna na napravi za pripravo pitne vode Čujež in MHE Grmov vrh. Tretja faza preobrazbe je energetska sanacija stavb. Preobrazba daljinskega ogrevanja s sočasno energetsko sanacijo stavb pomeni 25.269 ton manj izpustov CO₂, 21.150 ton manj porabljenega premoga in letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh.

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. www.kp-velenje.si

s sortirnimi analizami in svetovalnimi nadzori z roko v roki

Sortirne analize so pokazatelj učinkovitosti ločevanja odpadkov na izvoru. Med mešanimi komunalnimi odpadki je še vedno preveč frakcij, za katere je predvidena gospodarnejša krožna pot. V Javnem podjetju Snaga iz Skupine JHMB smo v letu 2023 beležili zmanjšanje prisotnosti bioloških odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki iz 20 na 14 %. Z namenom ozaveščanja svojih uporabnikov izvajamo svetovalne nadzore nad ločevanjem odpadkov. V preteklem letu smo pregledali posode za mešane komunalne odpadke na 900 prevzemnih mestih in za odpadno embalažo na 279 prevzemnih mestih uporabnikov. Med mešanimi komunalnimi odpadki je bilo največ nepravilno odloženih bioloških odpadkov, embalaže, papirja in kartona. Nepravilnosti so locirane predvsem pri večstanovanjskih objektih, kjer je ločevanje slabše. Svetovalni nadzori so pokazali več kot 60-% prisotnost frakcij, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Pri ločenem zbiranju odpadne embalaže je bilo zaznati dobrih 30 % nepravilno odloženih frakcij. Svetovalne nadzore načrtujemo v prihodnje podkrepiti še z inšpekcijskimi pregledi.

JHMB / Javno podjetje Snaga, d.o.o. www.snaga-mb.si

V Luki Koper testiranje terminalskega e-vlačilca

V koprskem pristanišču svoj napredek in inovativnost merimo tudi skozi vidik trajnosti. Kot zeleni ambasador je Luka Koper zavezana k spodbujanju logističnih rešitev, ki so z vidika okolja bolj prijazne. Elektrifikacija talne mehanizacije v pristanišču predstavlja enega največjih izzivov, ki pa ima velik potencial za prihranek energije in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Na kontejnerskem terminalu trenutno testiramo terminalski električni vlačilec nizozemskega proizvajalca Terberg. Ker ga poganja elektrika, je okolju prijaznejši, manj hrupen, predvsem pa ne povzroča direktnih emisij. Vožnja je bolj udobna, dodatna prednost je prehod v generatorski način delovanja, s pomočjo katerega vlačilec samodejno zmanjšuje hitrost. Po zmogljivosti motorja (pogon 4 x 2) je e-vlačilec primerljiv z vlačilci na dizelski pogon, skupna kapaciteta baterij je 157,6 kWh. Boljša energetska učinkovitost in energetska samooskrba sta ključna projekta koprskega pristanišča. Številna skladišča in druge pokrite površine ponujajo nove možnosti za postavitev sončnih elektrarn. V načrtih je tudi izgradnja dodatnih hitrih polnilnih postaj, s katerimi bomo v pristanišču zagotovili optimalno delovanje vlačilcev.

Luka Koper, d.d. www.luka-kp.si

HOFer in slovenska karitas v marcu zbirata izdelke za pomoči potrebne

Tudi letos prostovoljci Slovenske karitas v vseh 92 trgovinah HOFER 15. in 16. ter 22. in 23. marca zbirajo izdelke za otroke in družine, ki v Sloveniji živijo v pomanjkanju ter jim tako polepšali velikonočne praznike.

HOFERjevi kupci so sicer v dosedanjih 17 zbiralnih akcijah zbrali že več kot 284 ton izdelkov. Izdelke lahko kupci dodajo k svojemu rednemu nakupu in jih na koncu odložijo v nakupovalni voziček pri pakirnem pultu. Izdelki, ki jih družine najbolj potrebujejo, so živila za otroke (žitne kašice, kosmiči in namazi), osnovna živila (trajno mleko, olje, sladkor in moka), izdelke za higieno (pralni prašek, šampon, plenice ali drugi izdelke po lastni izbiri). Pomembno je le, da izdelki za hrambo ne potrebujejo hlajenja. V devetih letih skupnega sodelovanja Slovenske karitas in podjetja HOFER so kupci zbrali že več kot 284 ton izdelkov, to številko pa želijo s tokratno akcijo še nadgraditi, da bodo znova lahko pomagali številnim pomoči potrebnim. HOFER

projekt »elektronika z robotiko« spodbuja tehnične poklice med učenci

V današnjem času se pogosto srečujemo s pomanjkanjem določenih poklicev in nezanimanjem učencev za specifična šolanja. V okviru projekta »Elektronika z robotiko« se učenci naučijo spajkati, tvoriti osnovne elektrotehniške tokokroge in razvijajo splošne ročne spretnosti. Spoznajo se z risanjem električnih shem, tiskanih vezij, osnovami grafičnega programiranja, 3D modeliranja in na koncu ustvarijo svoje izdelke. V šolskem letu 2023/2024 se je robotika prvič izvajala

kot izbirni predmet v okviru tehnike na OŠ Artiče. V vsebine projekta je bilo vključenih 12 učencev 8. razreda. V družbi HESS prepoznavamo odgovornost do družbene skupnosti in okolja, v katerem delujemo, zato z veseljem podpiramo družbeno odgovorne projekte, ki prispevajo k napredku in višji kakovosti življenja prebivalcev na območju našega delovanja. Finančno smo podprli tudi izvedbo projekta Elektronika z robotiko, saj se zavedamo, da z vlaganjem v znanje otrok vlagamo v bodoče inženirje in tehnike.

HESS, d.o.o. www.he-ss.si

V kranjskem Goodyearu stekla proizvodnja 20-palčnih pnevmatik

Proizvodni portfelj podjetja Goodyear Slovenija je od decembra 2023 dalje obogaten za nov dosežek. Začeli smo s proizvodnjo 20-palčnih pnevmatik blagovne znamke Goodyear. To so omogočili novejši stroji, vgrajeni v okviru obsežne razširitvene naložbe, ki nudijo 25 odstotkov večjo proizvodno kapaciteto. Goodyear svoje pnevmatike razvija v inovacijskih centrih v Luksemburgu in Akronu v ZDA, odgovornost tovarn v koncernu pa je prilagoditev proizvodnje za izdelavo pnevmatik po najvišjih tehnoloških in zmogljivostnih standardih v industriji. Projekt priprave za industrializacijo 20-palčnih pnevmatik v kranjski tovarni je trajal približno pet mesecev. V tem času smo izvedli testiranja, nato pa še strogo kontrolo ustreznosti izdelanih pnevmatik tako v Sloveniji kot v luksemburškem inovacijskem centru. Sledila je pilotna proizvodnja, po njeni ustrezni prestaji pa je že stekla redna proizvodnja. Delo z novimi stroji je zmanjšalo intenzivnost fizičnega dela, povečala pa se je potrebna stopnja tehničnih znanj, ki jih zaposleni potrebujejo za upravljanje

naprednih tehnologij. V Goodyearu Slovenija so tako novi sodelavci, predvsem operaterji z višjo stopnjo tehničnih znanj in strokovni sodelavci s srednjo in visoko izobrazbo vedno dobrodošli.

Goodyear Slovenija, d.o.o. https://goodyear-slovenija.si

Naravi prijazno čiščenje z Bentovimi čistili s certifikatom ecolabel

V podjetju Bent excellent nenehno razvijamo prodajni program, ki je usmerjen k okoljski odgovornosti in trajnostnemu delovanju. Ponujamo ekološka čistila, čistilne vozičke »Črno je zeleno«, pripomočke ter papirno galanterijo, mila in še več. Poleg tega stranke usmerjamo v ekološke postopke čiščenja z dozirnimi napravami, ki varčujejo pri porabi vode, čistila in časa. Naš program je zasnovan za oskrbo turističnih panog s trajnostnim certifikatom Zeleni ključ, ki potrjuje okoljsko prijazno delovanje podjetij. Čistilna sredstva s certifikatom »Ecolabel« predstavljajo okolju prijazno alternativo tradicionalnim sredstvom, saj izpolnjujejo stroge standarde varnosti in minimalnega vpliva na okolje.

Bent Excellent d.o.o. www.bent.si

Trajnostna zelena bivališča iz konoplje za montažno stanovanjsko gradnjo v sloveniji

V podjetju CoGreen d.o.o. smo sprejeli zavezo sledenja nekaterim specifičnim kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030, to so 9 – Industrija, inovacije in infrastruktura; 11 – Trajnostna mesta in skupnosti; 13 – Podnebni ukrepi. Trajnost,

inovativnost ter skrb za okolje in podnebje so naše vodilo pri doseganju ciljev, in sicer z praktičnimi primeri naravnega procesa skladiščenja ogljika tudi s pomočjo izolacijskega bio kompozita konopljin beton (konopljin pezdir + apnena mešanica) in upoštevanjem načel krožnega gospodarstva. Na ta način smo v CoGreenu izvedli že več primerov dobre prakse za znižanje ogljičnega odtisa v celotni življenjski dobi (LCA) stavbe. Preko Spirit Slovenija smo v okviru načrta za okrevanje in odpornost NOO prejeli sredstva (RRI) za razvoj montažnih, modularnih konopljinih hiš, s čimer se spodbuja trajnostno delovanje in pospeševanje zelenega prehoda. V okviru razpisa skupaj s partnerjem GT Gorsko d.o.o. sodelujemo pri razvoju montažnih modularnih sistemov lesenih konstrukcij in s tem pri optimizaciji časa, potrebnega za gradnjo, v primerjavi z običajnimi metodami gradnje z bio kompozitom konopljin beton. Prav tako z razvojem novih tehnologij gradnje zasledujemo cilj optimizacije stroškov v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Nove tehnologije vključujejo tudi veliko aktivnosti in sodelovanja z raziskovalno-razvojnimi podjetji in StartUp-i iz Slovenije in EU.

Zapisal: Dr. Shivakumar Mani

CoGreen d.o.o.

https://cogreen.si

mladi na hekatonu iskali rešitve za trajnostno prihodnost

V CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo smo organizirali hekaton v okviru evropskega projekta Desire. Dvodnevni kreativni maraton Hackathon Desire je združil študente in dijake, ki so ustvarjali vizijo grajenega in odprtega prostora prihodnosti. Prepletel je znanja arhitekture, oblikovanja, strojništva, računalništva, matematike in elektrotehnike. Trideset udeležencev je imelo na voljo trideset ur časa za realizacijo vizije BTC City Ljubljana za leto 2050. Izmed šestih idej sta žirijo navdušili dve. Prva je predvidevala zelene koridorje, organske ovoje stavb in modularnost zgradb, druga pa

Del ekipe kranjskega Goodyeara, ki je sodelovala pri vpeljavi 20-palčnih pnevmatik v proizvodnjo.

tehnološko središče, ki bi preprečilo beg možganov in izkoristilo visoko izobražen slovenski kader. Mladi so na hekatonu dokazali, da so ambiciozni, futuristični in zagnani. Jasno so pokazali, da si želijo prihodnosti, ki bo imela več posluha za kakovost bivanja in življenja. Želijo si zelenega prehoda, ki ne bo zgolj tehničen ali racionalen, ampak takšne prihodnosti, ki bo bolj prisluhnila okolju in naravi.

CER Partnerstvo https://cer-slo.si

Kaj prinaša mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah – CBAm?

CBAM je okoljski mehanizem, zasnovan v kontekstu Zelenega dogovora in podpore cilju ogljične nevtralnosti EU do leta 2050. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je orodje EU za določanje poštene cene emisij ogljika med proizvodnjo ogljično intenzivnega blaga, ki vstopa v EU in za spodbujanje bolj čiste industrijske proizvodnje v državah, ki niso članice EU. Uvozniki ogljično intenzivnega blaga bodo s polno uveljavitvijo uredbe CBAM morali kupiti kupone CBAM v vrednosti količine emisij CO₂ po ceni, ki je komplementarna ceni emisij v že obstoječem sistemu emisijskih kuponov EU ETS. Prehodno obdobje teče od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2025. V prehodnem obdobju CBAM bodo trgovci o emisijah, ki so del njihovega uvoza, za katerega velja mehanizem, le poročali, brez plačila kakršne koli finančne prilagoditve. S 1. januarjem 2026

bo stopila v veljavo stalna faza z obveznostjo preverjanja tretjih oseb.

Bureau Veritas, d.o.o. www.bureauveritas.si

sijalke LeD za manjšo porabo energije

Skupina ABENA, katere del je tudi slovensko hčerinsko podjetje Abena-Helpi d.o.o., nenehno išče načine, kako v svoji dejavnosti proizvodnje in prodaje, večinoma izdelkov za enkratno uporabo, zmanjšati vpliv na okolje. Med našimi ambicioznimi podnebnimi cilji je tudi 70-odstotno znižanje izpustov CO₂ do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Vsako leto merimo svoj napredek in da bi dosegli zastavljeni cilj, bo morala celotna skupina zmanjšati emisije CO₂ še za 15,024.99 t CO₂e. Pomemben del za znižanje ogljičnega odtisa se nanaša na vire energije in energetsko učinkovitost. Poleg tega, da so vse lastne proizvodnje skupine oskrbovane 100 % iz obnovljivih virov energije (potrjeno s certifikati za obnovljivo energijo REC), je skupina v letu 2023 v proizvodnem obratu in skladišču na Danskem v celoti prešla na LED sijalke. To pomeni, da so njihovi pripomočki za inkontinenco in otroške pleničke, proizvedeni pod svetlobo 1.239 novih energetsko učinkovitih svetilk LED. Zaradi tega se ocenjuje letni prihranek energije v višini 624.900 kWh, kar ustreza povprečni letni porabi energije 390 ljudi (1.600 kWh). S postopnim prehodom na varčnejše sijalke nadaljujemo tudi v slovenskem hčerinskem podjetju Abena-Helpi, d.o.o.

Abena-Helpi d.o.o. www.abena-helpi.si

Napredni ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti

Skupina Aktiva, ki jo sestavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem ljudi in premoženja, ter s čiščenjem, upravljanjem in vzdrževanjem objektov, se zavezuje k učinkovitemu upravljanju z energijo in vzpostavljanju trajnostnih praks v svojih objektih. V ta namen smo sprva izvedli celovit pregled, na podlagi katerega smo se odločili za vgradnjo sodobne energetsko učinkovite opreme in sistemov. Med temi ukrepi so vgradnja svetil LED, senzorjev za avtomatsko uravnavanje razsvetljave ter termostatov za boljše upravljanje s temperaturo prostorov. Pričakujemo zmanjšanje porabe energije in nižje stroške obratovanja. Poleg tega smo uvedli sistem upravljanja z energijo, ki nam omogoča nenehno spremljanje in nadzor nad porabo energije v naših objektih ter identificiranje morebitne energetske izgube, za katere nato izvajamo ciljane ukrepe za njihovo zmanjšanje. S temi energetskimi ukrepi si prizadevamo ne le za zmanjšanje našega ogljičnega odtisa, temveč tudi za zagotavljanje bolj trajnostnega in odgovornega delovanja v skladu z našimi vrednotami. Zavezani smo k nenehnemu izboljševanju naših praks glede upravljanja z energijo, da bi prispevali k bolj zeleni prihodnosti.

Aktiva skupina d.o.o. www.aktiva.si

Foto: Iva Domišljanović

Omilitveni ukrep namestitve netopirnic deluje

Zaradi gradnje drugega tira so netopirji v dolini reke Glinščice izgubili drevesna zatočišča. Izguba drevesnih zatočišč netopirjev zaradi poseka gozda se je skušala delno nadomestiti s postavitvijo 45 netopirnic. Te so bile nameščene leta 2021, med gradnjo drugega tira pa se izvajajo popisi netopirjev enkrat letno, da se ugotovi učinkovitost postavljenih netopirnic. Na zadnjem popisu, izvedenem konec leta 2023, se je ugotovilo,

Evropski projekti

spletno samoučenje o trajnostnem ravnanju z odpadki

Projekt ENCOURAGE naslavlja izobraževanje za trajnostno ravnanje z odpadki med zaposlenimi na občini, učitelji/profesorji in drugimi, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki. Pri razvoju vsebin samooučenja so bile upoštevane potrebe in izzivi ciljnih skupin, s katerimi se le-te srečujejo na svojem delovnem področju. Izobraževalni moduli vključuje šest sklopov: zmanjšanje odpadkov, recikliranje, krožno gospodarstvo, predelava in odstranjevanje odpadkov, donosnost ravnanja z odpadki in predpisi ravnanja z odpadki. Spletno učenje je vzpostavljeno na interaktivni platformi »Moodle« in je v fazi beta testiranja, s pomočjo katere se bodo izobraževalne vsebine in tehnična izvedba optimalno nadgradile za njeno končno uporabo. Program samoizobraževanja na ravni spletne izvedbe tečaja bo prispeval k motivaciji organizacij za vključevanje kombiniranega učenja v reformo učnih načrtov, vključevanju digitalnega poučevanja in udeležencev v nove učne prakse. Več informacij o projektu na www.encourage.projectsgallery.eu.

Zapisala: dr. Klavdija Rižnar

da je naseljenih 10 od 44 pregledanih netopirnic. Za preglede se je uporabila teleskopska lestev ter ročne in naglavne svetilke, izbrane najdbe živali so bile dokumentirane s fotoaparatom. Odkrite so bile tri vrste

Konferenca o izzivih in rešitvah trajnostne mobilnosti

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

23. aprila 2024 bo v Kopru potekal dogodek, na katerem bodo predstavljene ključne ugotovitve kar petih projektov, ki so prispevali k napredku trajnostne mobilnosti pri nas. Krajšim predstavitvam bo sledila debata o izzivih, dobrih praksah in smiselnih rešitvah. Projekti so obsegali vse od postavitve modela upravljanja mobilnosti na regionalni ravni do izdelave mobilnostih načrtov za velike zaposlovalce kot so UKC Ljubljana, BTC, IKEA Slovenija, SB Novo mesto in za območja posebnega pomena kot sta Postojnska jama in Krajinski park Ljubljansko Barje, v Škofji Loki pa so se lotili

netopirjev, ki so bile odkrite že v popisu leta 2022: velikouhi netopir (Myotis bechsteinii), gozdni mračnik (Nyctalus leisleri) in drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus). V netopirnicah so bile prisotne tudi ostale živali, ki sicer za svoje življenje lahko uporabljajo dupla in podobne razpoke na drevesih. Omilitveni ukrep netopirnic, s katerim se je nadomestilo drevesna zatočišča, se je izkazal za učinkovitega, saj se je po dveh letih netopirje zaznalo v približno četrtini netopirnic.

2TDK, d.o.o. www.drugitir.si

izboljšanja mobilnosti znotraj industrijske cone. Projektom ReMOBIL, SmartMOVE, Trata 2.1, Predjama Sustainable in Salomon je poleg podobnih izzivov skupno to, da jih ob slovenski udeležbi financirajo države Norveška, Islandija in Liechtenstein. Uvodoma bo udeležence nagovorila veleposlanica Kraljevine Norveške, ob vseh ključnih deležnikih pa je k udeležbi vabljena vsa strokovna javnost.

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Družba KOTO sodeluje pri nastajanju živega laboratorija slovenija –Istra

Družba KOTO je del EU projekta Waste4Soil, ki se osredotoča na predelavo živilskih odpadkov v izboljševalce tal. V okviru projekta bomo v Sloveniji skupaj s projektnima

partnerjema Univerzo v Ljubljani in ZRS Koper vzpostavili t. i. živi laboratorij (living lab), ki bo služil kot stičišče različnih deležnikov in mesto za preizkušanje novonastalih produktov. Februarja smo organizirali ustanovni sestanek slovenskega živega laboratorija Slovenija – Istra, v katerem bomo preučevali izboljševalce tal, ki nastanejo iz ostankov oljčne pogače oz. tropin, grozdnih tropin in bioplinskega digestata. Slovenski živi laboratorij bo eden od sedmih, ki jih bomo v okviru projekta vzpostavili po vsej Evropi. Cilj projekta Waste4Soil je razviti izboljševalce tal iz zavržene hrane izbranih tokov v Evropi in izboljšati zdravje tal. Takšne rešitve imajo pomemben vpliv na blaženje učinkov podnebnih sprememb.

KOTO d.o.o.

www.koto.si

recikliranja mešanih odpadkov iz trde plastike

V sklopu projekta »Rešitev za ravnanje z mešanimi odpadki iz trde plastike z uporabo načel krožnega gospodarstva«, pridobljenega v okviru Programa Evropske unije za okolje in podnebne ukrepe LIFE, v Skaza v sodelovanju z drugimi projektnimi partnerji nadaljuje projektne aktivnosti na področju recikliranja mešanih odpadkov iz trde plastike. Naše podjetje vzpostavlja modularni

Kratko, zanimivo

POSlaNcI PODPrlI NOVelO

O VarStVU OKOlJa

Poslanci so 7. marca z 68 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o varstvu okolja. S tem se po navedbah predlagateljev uresničujejo njihova dolgoletna prizadevanja za čistejši zrak in bolj zdravo okolje v okolici obratov za sosežig. Novelo zakona o varstvu okolja so v zakonodajni postopek lani septembra v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5.000 overjenimi podpisi volivcev vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec. Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za naprave

prototipni sistem za kompavndiranje reciklatov, ki bo sprejemal materiale iz sortirnega sistema trdih plastičnih odpadkov, razvitega v sklopu projekta, kot tudi odpadni material iz lastne proizvodnje. Z izvajanjem projektnih aktivnosti bomo bistveno doprinesli k uresničevanju ciljev, kot so uvajanje novih poslovnih modelov za odpadno plastiko, ki se težje ali se ne reciklira, zapiranje snovnih tokov znotraj lastne proizvodnje izdelkov iz plastike, povečanje deleža reciklatov v produktih z dodano vrednostjo in nadaljnje uresničevanje vseh trajnostnih zavez našega podjetja.

Plastika Skaza d.o.o. www.skaza.si

projekt CLImATeFIT

prispeva k povečanju odpornosti na podnebne

spremembe

Slovenija je v avgustu 2023 doživela izjemne vremenske dogodke, ki so vključevali močne nalive, povzročili hude poplave in zemeljske plazove. Dogodki so prizadeli več kot dve tretjini celotnega ozemlja države. Šest mesecev kasneje se država sooča s pomembnimi prilagoditvenimi izzivi na podnebne spremembe, pri čemer posebno pozornost namenja prilagajanju intenzivnim padavinam. Partnerji evropskega projekta CLIMATEFIT, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru

programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), se bodo marca zbrali v Ljubljani na drugem srečanju celotnega projektnega konzorcija. Srečanje bo priložnost za razpravo o tem, kako podpreti pospeševanje odpornosti na pogoste podnebne spremembe prek novih finančnih mehanizmov. V projektu kot partner sodeluje tudi ENERGAP. Dogodek bo priložnost za boljše razumevanje lokalnih izzivov in ovir ter za reševanje vrzeli v znanju in financiranju na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Mreženje bo partnerjem omogočilo širši vpogled v lokalno situacijo in finančne izzive ter jim tako pomagalo pri njihovih prizadevanjih za podporo ozemljem EU na njihovi poti k doseganju podnebne odpornosti. Izmenjava mnenj in projektnih aktivnosti bo omogočila vzpostavitev celovitega investicijskega okolja, ki bo javnim organom olajšal prizadevanja za pridobivanje dodatnih, novih finančnih sredstev in privabljanje finančnih in investicijskih subjektov z namenom vlaganja v odpornost.

Energetsko podnebna agencija za Podravje www.energap.si

za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Upravljavci naprav za sosežig bodo morali uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

POlNI ZaGONa

KOleSarImO V SlUžbO

Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda za spodbujanje kolesarjenja

in spreminjanja vsakodnevnih potovalnih navad. Vključuje koristne nasvete, povezovanje z drugimi kolesarji in nagrade tekom akcije in ob koncu izziva. Za organizatorji sta že dve uspešni akciji, letošnja se začenja 8. aprila. Sodelovanje delodajalcev pri izzivu Polni zagona kolesarimo v službo je pomembno tako za zdravje zaposlenih kot tudi za podobo in učinkovitost podjetja ter odgovornost do okolice. S spodbujanjem zdravih načinov potovanj lahko delodajalci prispevajo k izboljšanju zdravja in počutja zaposlenih, zaradi česar se lahko zmanjša obseg bolniških odsotnosti ter poveča produktivnost in učinkovitost pri delu. Akcija je odlična priložnost za posameznike, da postanejo del skupnosti kolesarjev in pridobijo dodatno motivacijo za kolesarjenje v službo. Več informacij: https://polnizagona.si/

Za higienski papir smo reciklirali 758 ton lokalno zbrane embalaže tetrapak

V Sloveniji v 17 občinah deluje model krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti, t. i. Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja, v katerem odpadno embalažo tetrapak zbirajo z namenom, da jo pošljejo v recikliranje v papirnico, kjer iz kartonskega dela embalaže izdelajo higienski papir. Lokalni snovni krog je sklenjen takrat, ko higienski papir (reciklirane papirnate brisačke, robčki, toaletni papir in drugo) začnejo uporabljati javni zavodi, organizacije in podjetja v isti skupnosti, kjer je bila embalaža zbrana. Lani so organizacije in zavodi, vključeni v KSK, uporabili papir iz skupno 758 ton lokalno zbrane embalaže tetrapak. S tem so zmanjšali izpuste za 569.923 kg CO2 in prihranili 9.123 dreves. Ta krožna praksa je učinkovita tako z okoljskega kot finančnega vidika. V Sloveniji uporabnike izdelkov v KSK oskrbujeta Valtex in Surf.

alex Kraševec

Za delovanje in koordinacijo Komunalnega snovnega kroga skrbi podjetje Circular Shield.

Kako se lahko vključite v lokalno krožno prakso in ohranjate naravne vire? https://municipal-material-cycle.org/

• Kakšni so izdelki iz higienskega papirja, s katerimi oskrbujete uporabnike v komunalnem snovnem krogu?

Špela Redjko, Valtex : Čeprav trajnostni in okolju prijazni izdelki postajajo del ponudbe dobaviteljev objektne higiene, vloga dobavitelja higienskega papirja v KSK presega tisto v klasičnem odnosu dobavitelj kupec. V KSK naše uporabnike oskrbujemo z linijo recikliranega higienskega papirja, kjer vir surovine ni čista celuloza ali reciklirana celuloza iz katerega koli odpadnega papirja ali kartona, temveč je namensko usmerjen in koordiniran celoten snovni krog pridobivanja in proizvodnje surovine za higienski papir iz embalaže tetrapak. Kot dobavitelj higienskega papirja več pozornosti namenjamo izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov, ki se odločijo vstopiti v KSK, saj so najbolj pomembni soustvarjalci lastnega snovnega kroga: pomagajo ohranjati naravne vire (drevesa) in omogočajo ponovno uporabo surovin iz odpadnega materiala, ki so ga sami priskrbeli s tem, ko so pravilno odložili izpraznjeno embalažo tetrapak. Naše uporabnike seveda vedno podpiramo, ne glede na to, ali se odločajo za takojšnji ali postopni prehod k uporabi trajnostnih izdelkov na področju objektne higiene, zato vedno pazljivo svetujemo izbiro materialov in pristopov, ki so prijazni do okolja in do ljudi, pri tem pa funkcionalni, ekonomični in prilagojeni specifičnemu namenu ter potrebam.

• Kaj je značilno za higienski papir in razvoj objektne higiene z vidika KSK in trajnostnosti?

Alex Kraševec, Surf : Pomembna informacija za uporabnike je, da higienski papir, pridobljen in uporabljen znotraj KSK, izpolnjuje stroge higienske, varnostne in okoljske standarde. To dokazujejo znaki kakovosti tako za stik z živili kot s kožo. Te dopolnjujejo še mednarodno priznani certifikati (Ecolabel, FSC Recycled, Sustainable Packaging). Izdelki se ponašajo s certifikatom Climate Neutral, kar pomeni, da so vsi toplogredni plini, ki nastanejo v proizvodnji izdelka, izravnani z ukrepi za varstvo podnebja. Pomembno se nam zdi tudi, da lahko vsakemu končnemu uporabniku izdelkov v KSK prikažemo, kakšni so njegovi dejanski okoljski prihranki. O učinkovitosti govori podatek, da je skupno zmanjšanje izpustov CO₂ v Sloveniji enako, kot jih v enem letu ustvari 483 avtomobilov. Takšno transparentno merjenje spodbuja uporabnike, da se vključujejo v KSK. Zato je recikliran higienski papir, ki ga uporabljajo javne ustanove in zasebna podjetja v KSK del praktične in dokazano učinkovite rešitve krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti in ni samo pot h krožnosti. Celostno ponudbo za trajnostno objektno higieno pa seveda dopolnjujemo z drugimi komplementarnimi izdelki, kot so čistila in pripomočki.

Promocija

Špela redjko

Foto: Aleš Beno

Foto: arhiv

Podnebna odločnost Lidla Slovenija na poti k trajnostni prihodnosti

V Lidlu Slovenija pri svojem delovanju veliko pozornosti namenjamo trajnosti. Naša trajnostna strategija temelji na šestih temah, med katerimi je v ospredju tudi varovanje podnebja – s tem postavljamo nove standarde trajnostnega poslovanja.

O ukrepanju v smeri varovanja okolja se danes veliko govori, a ko pridemo do oblikovanja konkretnih ukrepov in zavez na tem področju, so številna podjetja šele v fazi raziskovanja. A to ne velja za Lidl. Lidl ima na ravni skupine že od leta 2021 opredeljene podnebne cilje do leta 2030, ki sledijo metodologiji Science Based Targets (SBT). V Lidlu Slovenija pa smo ob koncu lanskega leta potrdili še nacionalno podnebno strategijo, ki se naslanja na skupinsko opredeljene cilje, z določenimi specifikami in nacionalnim akcijskim načrtom.

Ogljični odtis Lidla Slovenija smo prvič objavili že v trajnostnem poročilu za poslovni leti 2020 in 2021. Glede na izhodiščno leto 2019 smo zabeležili napredek v zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pri lastnem poslovanju, kar vključuje ukrepe, kot so zmanjšanje porabe fosilnih goriv ter vlaganje v zeleno energijo in obnovljive vire energije. S 100-odstotnim prehodom na zeleno elektriko na vseh naših lastniških lokacijah so se izpusti toplogrednih plinov v tem času zmanjšali za več kot 76 %. V okviru zmožnosti si vsako leto dodatno prizadevamo postaviti nove sončne elektrarne na strehe naših trgovin, prav tako je s sončno elektrarno pokrita streha Lidlovega centralnega logističnega centra v Arji vasi.

Vsi ti ukrepi so bili le koraki na poti oblikovanja naše lastne podnebne strategije s konkretnimi podnebnimi cilji (postavljenimi po metodologiji pobude Science Based Targets).

Zmanjšanje skupne vrednosti izpustov za 80 %

S podnebno strategijo smo v Lidlu opredelili naš prispevek k ohranjanju globalnega segrevanja, in sicer pod 1,5 °C, ter v uresničevanje tega cilja vključili tudi svoje deležnike vzdolž dobavne verige – zaposlene, dobavitelje, kupce in druge poslovne partnerje, pa tudi vladne in nevladne organizacije. Na ravni Skupine Lidl smo si zastavili ambiciozen cilj: do leta 2030 zmanjšati skupno vrednost obratovalnih emisij v vseh državah, kjer deluje Lidl, za 80 % v primerjavi z letom 2019 – in s tem aktivno nasloviti negativne vplive na podnebje, ki jih povzroča Lidl.

»Lidlova zaveza varovanju podnebja temelji na znanstveni podlagi, s čimer so naša prizadevanja za ohranjanje planeta še toliko bolj relevantna in seveda merljiva. postavljanje podnebnih ciljev, ki sledijo metodologiji sBT, predstavlja odločen korak Lidla k prevzemanju odgovornosti za bolj trajnostno prihodnost.« Saša Vidmar, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v Lidlu Slovenija

Zmanjševanje emisij obsega 3

Poleg prehoda na zeleno elektriko se Lidlova pozornost v prihodnjih letih osredotoča na zmanjšanje emisij obsega 3, ki predstavlja najzahtevnejšo nalogo. V okviru tega spodbujamo svoje dobavitelje k zavezovanju podnebnim ciljem na osnovi SBT in iščemo načine za zmanjševanje emisij. V ta namen želimo, da se dobavitelji, odgovorni za 75 % izpustov, povezanih z izdelki in emisij obsega 3, do leta 2026 zavežejo podnebnim ciljem v skladu z merili pobude SBT. V okviru Skupine Lidl vzpostavljamo tudi skupno platformo, ki dobaviteljem nudi pomoč pri oblikovanju lastnih trajnostnih ciljev, v skladu z merili SBT. Ta povezovanja z dobavitelji so ključna za učinkovito zmanjšanje celotnih emisij v dobavni verigi, hkrati pa poudarjajo pomen sodelovanja z vsemi našimi deležniki.

V Lidlu Slovenija s svojo podnebno strategijo ne le sledimo načelom trajnostnega poslovanja, temveč postavljamo nove standarde v prizadevanjih za ohranjanje okolja in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Z zavezo k znanstveno utemeljenim ciljem odpiramo pot k trajnostni prihodnosti ter spodbujamo tudi druga podjetja k prevzemanju odgovornosti za dobrobit ljudi, planeta in posameznikov.

Marca 2022 smo v Lidlu Slovenija preklopili na 100-odstotno zeleno elektriko. Foto: MP produkcija

Sodobna trajnostna gradnja poslovnih objektov z leseno masivno konstrukcijo

Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu prevladovali gradbeni materiali, kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes temu ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal nepogrešljiv gradbeni material v trajnostni in ekološki gradnji.

Les je naravni gradbeni material, ki »diha« skupaj s prostorom, zato je življenje in delo v stavbi iz lesa bolj zdravo in prijetno. Zaradi veliko pozitivnih vplivov v gradnji z lesom in mnogo boljših bivalnih in delovnih pogojev so tudi investitorji prepoznali, da ima les kot naravni gradbeni material določene prednosti pred klasičnimi materiali. Za njegovo predelavo ne potrebujemo veliko energije, po odsluženem ciklu uporabe pa ne obremeni okolja kot ostali gradbeni materiali. Poleg kvalitete bivalnega okolja je velika prednost tudi mnogo hitrejša in bolj kakovostna izvedba lesenega objekta.

V razvitih državah je vedno bolj v porastu lesena masivna gradnja iz lesenih križno lepljenih ploskovnih elementov (angl. Cross Laminated Timber = CLT ali tako imenovan križno lepljen = X-Lam sistem). Osnovna elementa sta večslojna lesena masivna križno lepljena stena in plošča. Tovrstne konstrukcije so zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid in medetažno armiranobetonsko ploščo, vsi drugi sloji izolacije in finalizacije objekta pa se izvedejo na leseno masivno konstrukcijo z zelo enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja, kar nudi lesena masivna konstrukcija kot osnova.

Prednost objektov sestavljenih iz lesenih masivnih križno lepljenih sten in plošč se predvsem odraža v veliki potresni in požarni odpornosti, v veliki svobodi arhitekturnega izražanja in s tem možnostih izvedbe bolj drznih ter zahtevnejših objektov. V stanovanjski in poslovni gradnji ima lesen masiven konstrukcijski sistem prednost pri izvedbi učinkovitega izolacijskega toplotnega ovoja stavbe, saj poleg dobre toplotne izolativnosti nudi tudi velik fazni zamik pri prehodu toplote. Sodoben dizajn omogoča ob prestižnem bivalnem ugodju tudi številne možnosti končne obdelave, kjer je lahko lesena konstrukcija deloma ali v celoti vidna ter tako ustvari raznolik in zanimiv naravni interier. Omejitve v lesenih konstrukcijah so vedno manjše. Sodobne tehnologije predelave in lepljenja lesa v večje linijske in ploskovne elemente so pripeljale do tega, da lahko določene zahtevnejše konstrukcije izvedemo lažje, enostavneje in celo stroškovno veliko bolj učinkovito kot s klasičnimi gradbenimi materiali.

V X-Lam CLT tehnologiji je bila v kombinaciji z lesenimi lepljenimi stebri in nosilci ter v kompoziciji z jeklenimi nosilci in AB jaškom sprojektirana in izvedena optimalna hibridna konstrukcija štiri etažnega poslovnega objekta. S kompozicijo različnih vrst konstrukcijskih elementov je bila glede na robne pogoje urbanizma, arhitekture in funkcije objekta izvedena optimalna hibridna konstrukcija, ki glede na lahkotnost in odprtost prostorov ter fasadnih odprtin kljubuje vsem obtežnim vplivom na lokaciji objekta.

Lesena masivna X-Lam konstrukcija je trenutno najsodobnejša tehnologija gradnje v trajnostnem gradbeništvu, ki je že nekaj let v eksponentnem porastu v vseh razvitih deželah sveta. Omogoča izjemno potresno odpornost in visoko požarno varnost, veliko hitrost in natančnost gradnje, je naravna in ekološka, kar daje uporabniku najboljše bivalno in delovno ugodje. Več o sami tehnologiji lesene masivne X-Lam CLT gradnje je zapisano na www.cbd.si.

Z dinamičnimi GoOpti prevozi do bolj zelene mobilnosti

Dinamični prevozi GoOpti, ki vključujejo različne oblike skupnih prevozov, so odgovor na izzive, s katerimi se soočamo v sodobni družbi. Pripomorejo k doseganju ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prometnih zastojev, izboljšanja kakovosti zraka ter trajnostne mobilnosti.

Običajno temeljijo na tehnologiji, ki omogoča spremljanje in upravljanje s prevoznimi sredstvi v realnem času. Prilagajajo se spremenljivim potrebam in zahtevam potnikov ter okoljskim in prometnim razmeram, kar omogoča bolj učinkovito izkoriščanje zmogljivosti, zmanjšuje čakalne čase in nepotrebne vožnje. Dostop do prevoza omogočajo tudi na območjih, kjer javni prevoz morda ni tako razvit, kar izboljšuje mobilnost za tiste brez lastnega prevoznega sredstva.

učinkovita rešitev

prihodov na delovno mesto

Dnevnim vozačem iz krajev brez ugodnih povezav javnega prometa je potrebno ponuditi privlačne alternative osebnemu vozilu. V sklopu projekta SmartMOVE smo zato pilotno razvili in preizkusili dinamični skupinski prevoz z GoOpti kombiji, ki se zelo približa udobju, hitrosti in fleksibilnosti lastnega prevoza na delo. Organizirani prevozi so bili od februarja do aprila 2023 brezplačni. Uporabniki iz Kranja, Kamnika, Domžal, Radomelj, Komende, Mengša ali Trzina so na trajnosten način potovali na

delovno mesto na območju UKC in BTC v Ljubljani ter domov. Večina uporabnikov storitev (približno 70 %) sicer za prevoz na delo običajno uporablja osebni avtomobil. S prehodom na dinamični prevoz so se vsi ti avtomobili umaknili s cest, hkrati pa so le zmerno konkurirali drugim oblikam javnega prevoza. Kot so ugotovili na Inštitutu Jožefa Štefana, je to povzročilo tudi znatno, od 30 % do 70 %, zmanjšanje emisij CO₂, NO X in trdnih delcev. Za tak način potovanja na delo bi se odločilo kar tri četrtine uporabnikov, saj cenijo brezskrbnost in zanesljivost prevoza, bližino postaje, udobje in dejstvo, da jih razreši nadloge iskanja parkirnega prostora.

Bolj zelena povezljivost do letališč v regiji

Ker so letalske povezave s Slovenijo redke in drage, številni potniki raje potujejo iz mednarodnih letališč v bližini, zlasti v Italiji, Avstriji ali na Hrvaškem. Za olajšanje teh čezmejnih potovanj v GoOptiju ponujamo dinamične prevoze, ki se odzivajo na povpraševanje in so usklajeni z letalskimi leti. V primerjavi z bolj običajnimi oblikami prevoza, ki se odzivajo na povpraševanje, so za čezmejne letališke prevoze značilne enkratne zahteve, spremenljivo povpraševanje glede na termine letov in dodatne želje potnikov.

Conductor raziskuje načine za izboljšanje zadovoljstva strank in zasedenosti vozil v vse večji negotovosti. Pogoji potovanj namreč postajajo vse bolj nepredvidljivi, incidenti in nesreče pa lahko pomembno vplivajo na potovalne čase in poti. Dinamične prevoze moramo zato optimizirati na podlagi napovedi povpraševanja in prometnih razmer ter jih v realnem času ponovno ovrednotiti in izpopolniti.

potrebno medsektorsko sodelovanje

Dinamični prevozi so izvedljiva in učinkovita alternativa uporabi avtomobilov za prevoz na delo ali letališča. Država ima pomembno vlogo pri njihovem spodbujanju, saj lahko z ustreznimi ukrepi ustvari okolje, ki bo spodbujalo njihov razvoj. To vključuje subvencije za podjetja, boljšo zakonodajo za regulacijo tovrstnih dejavnosti, promocijo tehnoloških rešitev in ozaveščanje javnosti o prednostih ter pravilih teh konceptov. V skupnem sodelovanju države, lokalnih oblasti, prevoznih podjetij in državljanov lahko ustvarimo okolje, ki spodbuja rast in razvoj dinamičnih prevozov. S tem lahko dosežemo bolj trajnostno, učinkovito in dostopno mobilnost, kar bo koristilo vsem prebivalcem naše države.

Patr IcIJ a V Irt Ič, VODjA PROj EKTOV, GOOPTI, D O O

Promocija

Foto: Andraž Blaznik

Kako rešiti evropsko industrijsko proizvodnjo in vztrajati na zeleni poti?

»Zapirajo se obrati, ustavlja se proizvodnja, ljudje odhajajo. Evropa nujno potrebuje poslovno utemeljitev,« piše v Antwerpenski deklaraciji za evropski industrijski dogovor, ki je nastala 20. februarja med Vrhom evropske industrije v Belgiji in jo je podpisalo 73 vodij evropske industrije. Podpisniki pozivajo Bruselj, naj uvede evropski industrijski dogovor, ki bi povečal konkurenčnost med zelenim prehodom. Njihove glavne zahteve so pocenitev energije, zmanjšanje birokracije in povečanje financiranja čistih tehnologij.

Odprta strateška avtonomija za konkurenčno in prožno EU je ključnega pomena za tranzicijo Evrope v nenehno spreminjajočem se geopolitičnem okolju. To pa je mogoče doseči le, če tudi osnovne in energetsko intenzivne industrije ostanejo in vlagajo v Evropo. Brez ciljno usmerjene industrijske politike Evropa tvega, da postane odvisna celo od osnovnih dobrin in kemikalij. Visoki stroški energije ter ameriške in kitajske subvencije so vzbudili strah pred prihodnostjo evropske težke industrije, kar še posebej čuti Nemčija. V največjem evropskem gospodarstvu se vrstijo celo opozorila, da se njeni dnevi industrijske velesile končujejo. Po mnenju skupine industrijskih podjetij iz sedemnajst sektorjev Evropa tvega tudi, da bo v tekmi za dobavo tehnologij, ki so potrebne za uvedbo obnovljivih virov energije in zmanjšanje industrijskih emisij, izgubila na račun Kitajske in ZDA. Evropa si tega ne more privoščiti, opozarjajo v deklaraciji.

Opozorilo industrijskih podjetij prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je EU zaključila oblikovanje zakonov, ki zajemajo sektorje od energetike do prometa, in naj bi v tem desetletju emisije zmanjšali za 55 odstotkov. Unija zdaj napoveduje še bolj ambiciozen načrt – do leta 2040 želi emisije zmanjšati za 90 odstotkov. Ta velik izziv je treba doseči v času, ko se tako velika kot mala in srednja podjetja soočajo z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjem desetletju; povpraševanje upada, proizvodni stroški naraščajo in naložbe se selijo v druge regije.

Podpisniki deklaracije poudarjajo, da podpirajo zelene cilje EU, a so hkrati prepričani, da odgovor EU ni dekarbonizacija z deindustrializacijo. Skupina vidnih poslovnežev, ki se je v tovarni kemične družbe BASF Antwerpnu sestala s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom belgijske vlade Alexandrom De Croojem, je prepričana, da evropska industrija potrebuje več pomoči.

Glavne zahteve industrije so:

• Konkurenčnost podjetij v regiji naj postane strateška prednostna naloga. V to sta zajeta tudi odprava nepotrebne zapletenosti zakonodaje in popravki ukrepov v obstoječih predpisih.

• Vzpostavitev sklada za čiste tehnologije za energetsko intenzivne panoge.

• EU bi moral dati prednost projektom na področju obnovljivih virov in jedrske energije ter pripraviti energetsko strategijo za zmanjšanje stroškov.

• Izogibanje scenarijem, v katerih bi ciljem politike zelenega dogovora sledila »predpisujoča in podrobna« pravila.

• Povečati varnost z osnovnimi surovinami in povpraševanje po nizkoogljičnih izdelkih.

Najpomembnejši so postopni koraki in zanesljiv dostop do energije po konkurenčni ceni

Strateški svet GZS se je januarja seznanil s študijo, v kateri so analizirali potenciale slovenske industrije, predvsem energetsko intenzivne industrije, za razogljičenje in zeleni prehod. Rezultati študije kažejo, »da industrija v Sloveniji podpira zeleni prehod in se nanj tudi pospešeno pripravlja, vendar potrebuje pomoč države.« Študijo so po naročilu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdelali pri GZS. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v prvih enajstih mesecih lanskega za 4,5 % nižja kot v primerljivem obdobju predpreteklega leta. Padec pa je bil še vedno dvakrat višji kot v EU-27 (-2,3 %), kar Ivanc povezuje z visokimi cenami električne energije v lanskem letu, saj je bila Slovenija na 9. mestu v EU po ceni električne energije za negospodinjske odjemalce. V 10-letnem obdobju se je cena električne energije v Sloveniji povečala kar za 190 %, precej več kot v EU-27. »Če se bodo cene energentov še naprej umirjale, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo večji odboj industrijske proizvodnje v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU,« je napovedal Bojan Ivanc. Gospodarska zbornica Slovenije je podprla deklaracijo za evropski industrijski dogovor. Katere zahteve iz Antwerpenske deklaracije so ključne za ohranjanje industrijske proizvodnje v Sloveniji med zelenim prehodom in kako lahko država pomaga industriji, odgovarjata Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija, in Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport.

Petr ISa ča NJI VOU r I

• Katere zahteve izpostavljate kot ključne? Vesna Nahtigal: Zahteve iz deklaracije, ki jo je podprla GZS in k temu pozvala tudi slovenska podjetja, so skladne s slovensko industrijsko strategijo, predvsem v delu, ko podjetja od Evropske komisije zahtevajo večjo konkurenčnost predvsem s tistimi deli sveta, ki z nizkimi cenami energije in z različnimi subvencijami države predstavljajo nelojalno konkurenco evropski industriji. Deklaracija zahteva tudi odpravo nepotrebne zapletenosti zakonodaje, na kar že leta opozarjamo tudi v Sloveniji, predvsem z vidika zapletenosti umeščanja v prostor. Vzpostavitev sklada za čiste tehnologije za energetsko intenzivne panoge na evropski ravni bi bila več kot pozitivna motivacija in pomoč podjetjem pri zelenem prehodu. Prav tako smo tudi v slovenski industrijski strategiji izpostavili potrebo po dostopu do osnovnih surovin, ki bodo omogočili, da v Evropi še naprej proizvajamo strateške materiale z nizkoogljičnim odtisom.

Matjaž Han: Najprej naj uvodoma poudarim, da je Slovenija zelo industrijsko in izvozno naravnana država. Zato je pomembno, da tako doma kot na evropski ravni z mojimi ministrskimi kolegi iz drugih držav sprejemamo ukrepe za dvig konkurenčnosti, s čim manj novimi obveznostmi za industrijo. Za Evropsko unijo je lastna industrija ključnega pomena, nenazadnje tudi za normalno življenje. Mislim, da smo v različnih krizah v zadnjih letih na lastni koži občutili, kako odvisni smo na marsikaterem področju od tretjih držav. In to v času geopolitičnih nestabilnosti za EU ni dobro. Poleg tega ni nobene potrebe, da nas po levi in desni prehitevata Kitajska ali Amerika. Mislim, da smo vsi prišli do streznitve, da moramo narediti samozavestne korake naprej. In ko se sedaj pogovarjamo o zelenem prehodu, se, mislim, vsi strinjamo, da moramo razmišljati 'zeleno' in trajnostno ter delati konkretne korake v tej smeri. Vendar morajo biti ti koraki postopni in premišljeni. V Sloveniji imamo veliko priložnosti v inovativnosti, zato moramo več vlagati v znanje, kadre, razvoj in raziskave ter nove tehnologije.

Kot so me seznanili moji strokovni sodelavci na ministrstvu, Antwerpenska deklaracija vsebuje 10 zahtev, ki po našem mnenju predstavljajo celovit okvir za ohranjanje industrijske proizvodnje v Sloveniji in v EU. Industrija je glavni vir inovacij in je tudi ena izmed ključnih nosilcev zelenega prehoda, zato je ključno, da jo v prihodnje umestimo v samo središče naporov za doseganje zelenega in digitalnega prehoda ter v zvezi s tem zastavljenih ciljev. Lahko rečemo, da brez evropske industrije, ki je po navadi že v osnovi »bolj

zelena«, ne bo zelenih produktov in ne bo zelenega prehoda. To prepoznavajo tudi slovenska podjetja, ki so tudi med podpisniki deklaracije. Tudi v Sloveniji se zavedamo pomena industrijske proizvodnje za naše gospodarstvo. Medtem ko zeleni prehod za industrijo pomeni prilagajanje, hkrati ponuja priložnost za nove izdelke in storitve, ki bodo nizkoogljični in krožni. Zato ta razvoj in prehod na zelene tehnologije tudi podpiramo.

• Kaj bi prednostno morala vključevati slovenska energetska strategija za zmanjševanje stroškov, kar bi omogočalo konkurenčnost industrijske proizvodnje?

Vesna Nahtigal: Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, potrebujejo zanesljiv dostop do energetskih virov po konkurenčni ceni. Po našem mnenju lahko to dosežemo le z izkoriščanjem vseh energetskih virov, ki jih imamo v Sloveniji, torej obnovljive vire, kamor sodijo tudi hidroelektrarne, ter jedrsko energijo, ki dobiva vse večjo težo in podporo v Evropi, tudi preko malih modularnih reaktorjev, ki so trenutno videti hitreje dosegljiva in cenejša različica vodika.

Matjaž Han: Slovenska energetska strategija do leta 2030 je Nacionalni podnebno energetski načrt 2030, ki je trenutno v prenovi. Slovenska industrija si želi konkurenčne, cenovno dostopne in zanesljive oskrbe z energijo. To je tisto, kar zagovarjamo tudi v dialogu z drugimi resorji v vladi. Vemo, da je bila industrija med energetsko krizo močno prizadeta, kar se nenazadnje kaže tudi v slabših rezultatih poslovanja družb, manjši rasti gospodarstva itd. V pomoč podjetjem smo sprejeli zakon, ki je nudil nepovratna sredstva zaradi visokih povišanj cen energentov. Še naprej bomo podpirali produktivno in inovativno industrijo, ki bo zmanjševala ogljični odtis, iskala krožne rešitve in povečevala energetsko učinkovitost.

• Katere cilje zelene politike ocenjujete kot tiste, ki dušijo konkurenčnost industrijske proizvodnje v Sloveniji? Kaj bi spremenili? Matjaž Han: Kot pravijo nemški kolegi, je zeleni prehod tek na dolge proge. Vendar

zaradi nujnosti ukrepanja zaradi podnebnih sprememb, kjer je Slovenija med najbolj prizadetimi državami, se želi ta prehod na vse načine pospešiti. Včasih tudi na ceno poslabšanja konkurenčnosti industrijske proizvodnje. Kot je pokazala analiza potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod, ki jo je za nas izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, vizijo zelenega prehoda podjetja vidijo v postopnosti, v obliki hibridnih tehnologij, ki bodo omogočile uporabo različnih virov in energentov. Enotne formule za izvedbo zelenega prehoda ni, niti na ravni panoge. Vsako podjetje ima svoje načrte glede na njegovo specifiko. Investicijski val je v teku. 20 energetsko intenzivnih podjetij načrtuje vložiti 450 mio EUR za projekte zelenega prehoda do leta 2030. Menijo, da je zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah ključna za obstanek in razvoj gospodarstva ter blaginje celotne države. Prav tako podpirajo pospešeno vlaganje v različne nizkoogljične vire, da se doseže najvišja mera samozadostnosti vsaj na področju električne energije. Ozka grla, ki jih zaznavajo, so predvsem financiranje, dovoljenja, nejasna in prekomerna zakonodaja, ki prinaša bremena, umeščanje v prostor, pomanjkanje kadrov in znanja, manko podpore velikim podjetjem za velike projekte. To so tiste točke, kjer je potrebno vložiti več napora, da hkrati dosežemo zeleni prehod in ohranimo konkurenčnost industrijske proizvodnje v Sloveniji.

Vesna Nahtigal: Ne gre za to, da bi bili cilji zelene politike nedosegljivi ali nerealni. Problem je samo v tem, da nimamo še razvitih primernih tehnologij, ki bi lahko v tem trenutku povsem nadomestile klasične energetske vire, predvsem plin, ki jih uporabljajo v proizvodnji energetsko intenzivna podjetja. Glede na anketo, ki smo jo lani izvedli med podjetji, se ta zavedajo in pripravljajo na zeleni prehod in tudi sama veliko investirajo v tehnologije zmanjševanja energetske porabe. Za uresničitev pa bodo potrebovala tudi pomoč države. Zato nas veseli, da bo letos na voljo kar 42,2 milijona evrov za energetsko učinkovitost in razogljičenje industrije.

Vesna Nahtigal

matjaž Han

Foto: Žan Kolman

Pred vrati evropski okvir za certificiranje odvzemov ogljika

O prvem prostovoljnem vseevropskem okviru za certificiranje visokokakovostnih odvzemov ogljika sta Evropski parlament in Svet 20. februarja letos sklenila načelni politični dogovor. Ta certifikacijski okvir naj bi spodbudil inovativne tehnologije za odvzem ogljika in sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, ki prispevajo k podnebnim in okoljskim ciljem EU ter ciljem ničelnega onesnaževanja. Ta novi okvir naj bi EU pomagal doseči podnebno nevtralnost s certificiranjem odvzemov ogljika in sekvestracije ogljika v kmetijske površine. Tako bi zagotovili njihovo preglednost in zaupanje, preprečili lažno zeleno oglaševanje, hkrati pa ustvarili nove poslovne priložnosti.

Spomnimo, da Evropska podnebna pravila, podpisana leta 2021, pravno zavezujejo EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. To pomeni, da je treba do leta 2050 doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov in odvzemi. Okvirna uredba o certificiranju odvzemov ogljika, ki jo je Komisija

prvotno predlagala novembra 2022, je zato ključna za doseganje dolgoročnega podnebnega cilja EU v okviru Pariškega sporazuma in uresničitev evropskega zelenega dogovora. Odvzemi ogljika bodo ključni dejavnik za prihodnji vmesni podnebni cilj za leto 2040, kot je Komisija priporočila v strategiji industrijskega upravljanja ogljika februarja letos.

Dogovor določa pravila za certificiranje za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, kot so obnova gozdov in tal ter preprečevanje emisij iz tal, ponovno mokrenje šotišč, učinkovitejša uporaba gnojil in druge inovativne kmetijske prakse. Določa pravila za industrijske odvzeme ogljika, kot je bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ali neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka. Prav tako določa pravila za vezavo ogljika v proizvode in materiale z dolgo življenjsko dobo, kot so gradbeni materiali na osnovi lesa ali biooglje.

Začasno dogovorjena uredba naj bi izboljšala zmogljivost EU za količinsko opredelitev, spremljanje in preverjanje pristnosti vseh teh oblik odvzemov ogljika. Zlasti določa pravila za priznavanje shem certificiranja, ki dokazujejo skladnost z okvirom EU, in poseben sklop meril za zagotavljanje visoke kakovosti odvzemov ogljika ter preglednosti in verodostojnosti postopka certificiranja.

Dogovorjena merila bodo zagotovila, da bodo odvzemi ogljika: pravilno kvantificirani, da

bo shranjevanje ogljika za dogovorjeno dolgoročno obdobje (najmanj 35 let za ogljik, shranjen v proizvodih), da presegajo obstoječe prakse in ne nagrajujejo le sedanjega stanja in prispevajo k širšim trajnostnim ciljem, na primer z zagotavljanjem pozitivnih učinkov na biotsko raznovrstnost. V štirih letih bo vzpostavljen register EU za zagotovitev visoke ravni preglednosti certificiranih odvzemov ogljika. Medtem se lahko uporabljajo registri obstoječih shem certificiranja. Uredba določa prednostno razvrstitev metodologij certificiranja, ki bi jih bilo treba razviti. Na podlagi tega si bo Evropska komisija ob podpori strokovne skupine za odvzem ogljika še naprej prizadevala za razvoj verodostojnih in prilagojenih metodologij certificiranja za različne vrste dejavnosti odvzema ogljika.

Certificirani odvzemi ogljika so lahko podlaga za nove gospodarske priložnosti in se lahko monetizirajo z zasebnimi shemami in podporo javnemu sektorju ter ustvarjajo poslovne prednosti s potrošniki, ki želijo nagraditi okolju prijazne prakse. Sekvestracija ogljika v kmetijske površine bo ustvarila nove poslovne modele za kmete in gozdarje ter naj bi prinesla znatne koristi za biotsko raznovrstnost. Dogovorjena uredba spodbuja tudi uporabo dolgotrajnih gradbenih proizvodov na biološki osnovi, da bi ogljik vezali več desetletij ali dlje, kar bi spodbudilo nove trajnostne gradbene tehnike.

Nove zahteve za čistejši zunanji zrak do leta 2030 s pravico do odškodnine

Onesnaženost zraka je še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU. V tem pogledu so najhujša onesnaževala drobni delci, dušikov dioksid in ozon. Poleg tega ogroža okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo ter škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah. Danes evtrofikacija v dveh tretjinah ekosistemskih območij v EU presega kritične obremenitve. Na podlagi predloga revidirane direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki ga je Komisija EU predstavila oktobra 2022, sta Evropski parlament in Svet konec februarja letos sprejela začasni politični dogovor. Ko bo novi zakon sprejet, bo določil standarde EU za kakovost zraka do leta 2030, ki bodo bolj usklajeni s svetovnimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka.

Z revidirano direktivo o kakovosti zunanjega zraka se letna mejna vrednost za glavno onesnaževalo – drobne delce (PM₂,₅) – zmanjša za več kot polovico z 25 µg/m³ na 10 µg/m³ leta 2030. Nacionalni in lokalni organi bodo določili posebne ukrepe, ki jih bodo sprejeli za izpolnjevanje standardov. Hkrati bodo k temu pomembno prispevale obstoječe in nove politike EU na področju okolja, energije, prometa, kmetijstva, raziskav in inovacij ter drugih področij.

Predlog revidirane direktive posodablja in pojasnjuje pravila za število in lokacijo

vzorčevalnih mest, vključno s strožjimi pravili za premestitev vzorčevalnih mest. Revidirana pravila združujejo in poenostavljajo tudi zahteve za vzorčevalna mesta za različna onesnaževala zraka in standarde kakovosti zraka, ki so trenutno porazdeljeni po direktivah. Uvaja kombinirana mesta spremljanja ter ureja njihovo število in lokacijo. Ta kombinirana mesta spremljanja združujejo več vzorčevalnih mest za zbiranje dolgoročnih podatkov o onesnaževalih zraka, ki jih zajema ta direktiva, ter o onesnaževalih zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, in drugih ustreznih metrikah. Z združevanjem več vzorčevalnih mest v večkratna mesta namesto ločenih namestitev je mogoče v nekaterih primerih prihraniti pri stroških.

Uvedba dodatnih vzorčevalnih mest za neregulirana onesnaževala zraka, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, kot so ultrafini delci, črni ogljik, amoniak (NH₃) ali oksidativni potencial delcev, bo podprla znanstveno razumevanje njihovih učinkov na zdravje in okolje. Kadar je primerno, lahko države članice vzpostavijo skupna kombinirana mesta spremljanja, kar lahko zmanjša stroške. Predlog združuje obstoječe zahteve glede ohranjanja ravni onesnaževal zraka

pod mejnimi vrednostmi in uvaja nove zahteve glede povprečne koncentracije izpostavljenosti.

Uvaja alarmne vrednosti za kratkoročne ukrepe glede največjega onesnaževanja z delci (PM₁₀ in PM₂,₅) poleg obstoječih alarmnih vrednosti za dušikov dioksid (NO₂) in žveplov dioksid (SO₂) zaradi znatnih vplivov onesnaževanja z delci na zdravje.

Revizija bo zagotovila, da bodo imeli ljudje, ki trpijo zaradi zdravstvene škode zaradi onesnaženosti zraka, pravico do odškodnine v primeru kršitve pravil EU o kakovosti zraka. Zagotovila bo tudi večjo jasnost glede dostopa do pravnega varstva, učinkovitih kazni in boljše obveščanje javnosti o kakovosti zraka.

Podpiral bo lokalne organe z okrepitvijo določb o spremljanju in modeliranju kakovosti zraka ter pomagal izboljšati načrte za kakovost zraka. Izboljšana pravila o spremljanju in modeliranju kakovosti zraka bodo omogočila natančnejše preverjanje skladnosti s standardi ter podprla učinkovitejše in uspešnejše ukrepe za preprečevanje in obravnavanje kršitev standardov.

Digitalni potni list proizvoda pred vrati, a še s številnimi izzivi

Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da viri neposredno vplivajo na ekosistem in je potrebno z njimi ravnati preudarno, če želimo zaščititi ljudi in gospodarstvo. V sedanjem pretežno linearnem gospodarstvu se srečujemo s pomanjkanjem standardiziranih protokolov, kar otežuje dostop do večine informacij o proizvodu. Večina informacij in podatkov, ki lahko sploh omogočajo približevanje h konceptu krožnega gospodarstva, se izgubi na različnih točkah vzdolž vrednostne verige, najpogosteje na točki proizvodnje in distribucije v življenjskem ciklu proizvoda. S podaljševanjem življenjske dobe proizvoda, digitalizacija omogoča spremembo poslovnega modela, ki predpostavlja boljšo izkoriščenost proizvoda v fazi uporabe in s tem zmanjša količino odpadkov v fazi po koncu njegove življenjske dobe. K boljši uporabi virov prispeva integracija materialnih tokov z informacijskimi tokovi, kar omogoča usklajevanje med različnimi mrežami akterjev oziroma trgovci na drobno, ki dajo proizvode na trg, in s tem povezano vpeljavo krožnosti nasploh.

aN a b rOD ar, maG OKO l J Ve D

predlog uredbe za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o predlogu uredbe za vzpostavite okvira zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov (ang. Proposal for Eco-design for Sustainable Product Regulation–ESPR). Uredba nadomešča obstoječo direktivo iz leta 2009 in širi regulacijo na vse vrste blaga, ne zgolj na izdelke v povezavi z energijo. Uredba o okoljsko

primerni zasnovi trajnostnih proizvodov se bo v prihodnosti uporabljala za vse kategorije proizvodov ob upoštevanju sektorjev in njihovih poslovnih modelov. Energetsko in okoljsko učinkovitost proizvodov nadgrajuje z vidika trajnosti proizvodov, večkratne uporabnosti, zanesljivosti, popravljivosti in nadgradljivosti, recikliranja in lažjega vzdrževanja (EC, 2022).

Predlog uredbe prinaša tudi določbe glede preglednosti in preprečevanja uničenja neprodanih proizvodov. Predvidena je neposredna prepoved uničenja tekstila in obutve s prehodnim obdobjem, in sicer dve leti po uveljavitvi uredbe. Iz te uredbe bodo izvzeta

Digitalni potni list proizvoda

ID izdelka:

Ime izdelka:

Materiali izdelka:

Opis izdelka:

Velikost:

Teža:

Datum izdelave:

Država izdelave:

mala in mikro podjetja, srednja podjetja pa bodo imela dodeljeno izjemoma daljše prehodno obdobje šestih let. V primeru neizpolnjevanja zahtev so s strani Sveta EU in Evropskega parlamenta že dogovorjena tudi nekatera merila usklajevanja oziroma kazenske zahteve.

V okviru Zelenega dogovora je Evropska komisija torej predlagala uvedbo koncepta Digitalnih potnih listov proizvodov kot spodbujevalca krožnosti poslovnih praks, ki vodijo k učinkoviti rabi virov in zmanjšanju emisij TGP. Koncept naj bi zagotavljal informacije o t.i., okoljski trajnosti proizvodov.

Panoge

Informacijskokomunikacijska tehnologija in elektronika

Baterije in vozila

Tekstil in blago

Živila in živilski odpadki

Embalaža in embalažni odpadki

Pohištvo

Gradbeništvo in gradbeni materiali

Kemikalije in spojine

tehnologije

Shranjevanje podatkov

Decentralizirano v blockchain-u

Podatki

Centralizirano v oblaku

Podatkovne zahteve

Standardizacija skupine izdelkov

Specifikacija skupine izdelkov

Nosilci podatkov

QR koda

Črtna koda

Vodni žig NFC

Bluetooth

RFID

Upravljanje podatkov

Sámoregulacija

Specifični podatki DPP

Vsi DPP

Koncept digitalnega potnega lista proizvodov

Koncept digitalnega potnega lista proizvodov postaja vse bolj pomemben ravno zaradi hitro spreminjajočega se okolja in upravljanja informacij o proizvodih. Evropska komisija je sprejela proaktivne pobude za namene hitrejšega približevanja k bolj trajnostnem oziroma krožnem gospodarstvu. To bo pomenilo, da bodo morala biti podjetja dobro pripravljena na prihajajoče predpise, ki sledijo v letu 2024. Digitalni potni list proizvodov predstavlja v osnovi orodje za identifikacijo, posodobitev in digitalizacijo informacij o proizvodih ter njihovo nadgradnjo z upoštevanjem različnih stopenj v krožnem gospodarstvu oziroma življenjskem ciklu. Je nekakšen tehnološki predlog digitalne politike, ki zbira podatke o vrednostni verigi – surovinah in varnosti izdelkov glede na posamezne sektorje. Namen tega koncepta je torej, da se podpre prehod v krožno gospodarstvo, spodbuja optimizacija proizvodnih procesov, odpiranje novih poslovnih priložnosti, pomoč oblastem pri zagotavljanju skladnosti ter podpora potrošnikom oziroma končnim uporabnikom pri sprejemanju trajnostnih odločitev (Adisorn in sod., 2021).

• Kateri standardi obstajajo za namene koncepta DPP?

Evropske standarde, v tem primeru tudi standarde za koncept DPP, sprejemajo tri evropske organizacije za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) ter Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), medtem ko na ravni držav standardizacijo urejajo nacionalni organi za standardizacijo, ki sprejemajo in objavljajo nacionalne standarde. Evropska komisija je sicer evropske organizacije pozvala naj pripravijo konsolidirane standarde za koncept Digitalnega potnega lista proizvoda, ki bi bili lahko ključni za npr. potni list baterij in ostale potencialne prihodnje aplikacije različnih sektorjev oziroma panog omenjenih zgoraj. Za namene priprave in razvoja konsolidiranih standardov, naj bi bila predlagana ustanovitev »Skupnega tehničnega odbora za digitalni potni list proizvodov«. Razplet sicer še ni znan. Velik vpliv na digitalno preobrazbo v vseh panogah, avtomatizacijo dobaviteljske verige in sprejetje črtnih kod ima

Dostop do podatkov

Popolni dostop (vsi deležniki) Minimalni dostop (po potrebi)

Zbiranje podatkov

Zbiranje informacij o proizvodu z uporabo metode LCA

svetovno priznana neprofitna standardizacijska organizacija GS1 (ang. Global Standard One), ki je bila ustanovljena leta 1977 v Bruslju, sicer pod imenom EAN International. Primarna dejavnost neprofitne organizacije je izvajanje izobraževanj, svetovanj in pomoči pri implementaciji sistemov GS1 v podjetjih in organizacijah. Organizacija skrbi, da standardi nenehno sledijo trendom. V primeru koncepta DPP je GS1 pomembna pri identifikaciji in elektronski izmenjavi podatkov.

Na ravni držav standardizacijo urejajo nacionalni organi za standardizacijo, ki sprejemajo in objavljajo nacionalne standarde. Nacionalni organi za standardizacijo morajo evropske standarde prenesti v nacionalno ureditev kot enake nacionalne standarde in umakniti morebitne nasprotujoče nacionalne standarde.

Pregled prednostnih panog, tehnologij in podatkov Digitalnega potnega lista proizvodov (povzeto po: Beanland in sod., 2023)

Vsi podatki, ustvarjeni za namen digitalnega potnega lista, bodo obdelani na strežnikih, shranjeni na diskovnih poljih, prenešeni z omrežno opremo in dostopni 24 ur na dan vse dni v letu za dolgo časovno obdobje. Za te dodatno ustvarjene podatke, bo potrebno za delovanje podatkovnega centra neprekinjeno dovajat energijo v povprečju 538–2.153 W/m ² — 24 ur na dan vse dni v letu za dolgo časovno obdobje.

Digitalni potni list proizvodov je lahko tudi ključno orodje za prikaz strateških ukrepov ter za boj proti zelenemu zavajanju (ang. greenwashing).

Podjetja bodo morala imeti ustrezne informacije in strokovno znanje, ki bo predstavljalo razumevanje umeščenosti DPP v vse faze življenjskega cikla, vključno z oblikovanjem, proizvodnjo, distribucijo, uporabo in ravnanjem z odpadki. Vsekakor bodo potrebne nadaljnje raziskave in rešitve za namene upravljanja in preoblikovanja dojemanja krožnosti posameznih proizvodov. Glavni cilj koncepta je, da se poveča preglednost proizvodov, njihovih vhodnih materialov in surovin, stranskih produktov pomožnih ter sekundarnih materialov v celotni vrednostni verigi ter tudi podrobnosti o možnih popravljivostih, nadomestnih delih in navodilih za pravilno odlaganje. To bo v pomoč potrošnikom, da sprejmejo ozaveščene in trajnostne odločitve. Informacije, ki bodo temelj za presojo okoljskega in družbenega vidika proizvoda v njegovem celotnem življenjskem ciklu, bodo podjetja lahko uporabila za razvoj poslovnih modelov, ki bodo bistveno bolj usmerjeni h krožnemu gospodarstvu kot danes.

Glavna prednost digitalnega potnega lista proizvodov bo dostop podjetjem in oblikovalcem politik trajnostnosti do zaupanja vrednih in primerljivih informacij, kar bo omogočalo odpiranje novih krožnih poslovnih priložnosti in modelov za ustvarjanje vrednosti in zagotovitev pametnejših izborov pri nakupu. Koncept bo torej vplival na

vsak člen v vrednostni verigi tako, da bo le ta bolj pregleden, sledljiv in enoten. Izboljšal bo komunikacijo med številnimi deležniki v distribucijski mreži, ozaveščal kupce in lajšal sprejemanje pametnejših odločitev.

Uporabil se bo lahko kot digitalno orodje pri preverjanju skladnosti dobavne verige, za spremljanje in poročanje o emisijah TGP obsega 3 ter pri ugotavljanju materialnih vrednosti, vrednotenju in zmanjšanju okoljskih posledic, spodbujanju okolju prijaznejše zasnove proizvodov, optimizaciji virov in varčevanju z energijo. Nenazadnje, vključeval bo informacije o učinkih, ki jih ima življenjski cikel proizvoda na okolje – z viri, ki jih proizvod uporablja, in odpadki, ki jih proizvede.

Konec leta 2023 sta Svet EU in Evropski Parlament dosegla začasni dogovor o novih zahtevah za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne proizvode. Minimalne zahteve za skoraj vse proizvode na trgu Evropske Unije tako vključujejo (I) trajnostost, možnost ponovne uporabe in nadgradnje ter popravilo proizvodov; (II) možnost ponovne izdelave in recikliranje ter (III) energetsko učinkovitost in učinkovitost rabe virov.

Evropska komisija trenutno pripravlja osnutek Uredbe o digitalnem potnem listu proizvodov, katere končna odobritev se pričakuje leta 2024 oziroma za prve skupine proizvodov med leti 2026 in 2027 (WBCSD1 in WBCSD2, 2023).

Baze podatkov oziroma informacij

Prvi korak pri vzpostavitvi tega koncepta bo uporaba različnih digitalnih tehnologij z vidika upravljanja podatkov oziroma zajema podatkov, ki bodo skladni s predpisi (npr. zbiranje, shranjevanje in upravljanje podatkov, dostop do podatkov in uvedba podatkovnih nosilcev – t.i. črtna in QR koda, vodni žig, NFC, RFID in Bluetooth) (Kopparapu in Sharma, 2023).

S sprejetjem mednarodnega sistema podatkov o materialih (ang. IMDS – International Material Data System), svetovne shrambe podatkov, ki vsebujejo informacije o vgrajenih materialih, se je digitalizacija materialov in informacij o proizvodih izkazala za zelo koristno orodje predvsem za industrijski sektor v vrednostni verigi. Mednarodni sistem podatkov o materialih v prvi vrsti uporablja avtomobilska industrija, in sicer za vzdrževanje podatkov za različne zahteve poročanja. Dosledno izpolnjevanje baze IMDS se vse bolj prenaša tudi na dobavitelje v avtomobilski industriji, zlasti v fazi potrjevanja proizvodov. Med prvimi proizvodi, ki bodo opremljeni z digitalnimi potnimi listi, bodo industrijske baterije in baterije za električne avtomobile.

Evropski zeleni dogovor in Akcijski načrt za krožno gospodarstvo podpirata izmenjavo informacij in razvoj celovitega pretoka informacij na ravni EU v zvezi s politiko proizvodov in uporabo banke znanj. Z uporabo t.i. banke znanj bo mogoče narediti proizvod

April 2022

Začetek prve obravnave Svet EU

Prve obravnave (brez roka)

Možna dodatna mnenja in predlogi Dodatna branja

DK*

April 2023

Končna odobritev (pričakovana)

2022 2023

Marec 2022

Sprejetje s strani Evropske komisije

DK* - določeno bo kasneje

DK*

Prva branja (brez roka)

Prva branja s strani EU parlamenta

DK*

2024 Spravni odbor

Načrt Evropske komisije za veljavnost DPP (WBCSD1 2023)

učinkovitejši in bolj trajnostni v smislu zmanjševanja odpadkov in optimizacijo uporabe primarnih virov oziroma deviških materialov.

Izzivi pri

implementaciji

Jasno je, da pri pregledu literature lahko še vedno opazimo primanjkljaj. Na voljo je le nekaj študij, ki so bile izvedene za namene razumevanja informacij v okviru DPP. Sklepamo lahko, da se informacije s strani zainteresiranih strani delijo na podlagi veljavnih pravil o dostopu do podatkov in na podlagi zaupanja/zaupnosti podatkov. Ključna komponenta upravljanja informacijskih sistemov je potemtakem vzpostavitev banke znanj z obstoječimi eksplicitnimi informacijami.

Digitalni potni list proizvoda se mora razvijati v skladu s poslovnimi modeli vsakega posameznega podjetja oziroma organizacije, v skladu s tržnimi specifičnostmi in inovacijami. Biti mora prilagodljiv in tržno voden. Smiselno je, da temelji na decentraliziranem podatkovnem sistemu (t.i. shranjevanje podatkov v oblaku), ki ga vzpostavijo in vzdržujejo gospodarski subjekti. Decentraliziran pristop shranjevanja podatkov in informacij o samem proizvodu omogoča točnost in posodobitve le teh, ustvarjanje večjega nabora podatkov in njihovo povezljivost med proizvodi (npr. dva različna proizvoda z različnim strateškim pomenom lahko imata enak vhodni material oziroma surovino). Ob

Julij 2026

Začetek veljave DPP za prve skupine proizvodov

2025

2024–2027

Priprava 7–14 novih delegiranih aktov

Prednostni industrijski sektorji (CEAP) elektronika in IKT, vozila in baterije, tekstil, plastika, gradbeništvo in zgradbe

Priprava predpisov po skupinah proizvodov

2027

Zahtevan DPP za industrijske baterije in baterije za električna vozila

2030

Obvezna uporaba DPP za tekstil prodan na trgu EU

2028–2030

2030

Priprava 6–12 novih delegiranih aktov

Delegirani akti v skladu s skupinami izdelkov bodo razviti ločeno, kar bo za podjetja predstavljalo nizko stopnjo usklajenosti in zapletenost k uporabi DPP

upoštevanju standardov, orodij in sistemov za urejanje podatkov se ta pristop predlaga kot najprimernejši. Pristop sicer nima enotne organizacije oziroma podjetja, lastnika ali nadzornika za shranjevanje teh podatkov, sistem pa prav tako ni omejen na nobenega akterja v vrednostni verigi. Tako se na podlagi preverljivih referenc pri tem pristopu

vzpostavi decentralizirana digitalna identiteta proizvoda. Ta lahko vsebuje npr. digitalne podpise in metapodatke vseh akterjev v vrednosti verigi, ki služijo kot dokazilo veljavnosti oziroma s katero posameznik potrjuje resničnost in natančnost vnesenih informacij/podatkov o proizvodu.

• Kakšna je razlika med digitalnim potnim listom proizvoda (DPP) in okoljsko deklaracijo proizvoda (ePD)?

Kadar želijo podjetja oziroma organizacije slediti okoljskim standardom in pričakovanjem potrošnikom oziroma končnim uporabnikom, uporabljamo dva ključna izraza, in sicer digitalni potni list proizvodov oziroma okoljsko deklaracijo proizvodov.

Izraza se morda zdita zelo podobna, vendar je razumevanje njunih temeljnih razlik bistveno:

• Digitalni potni list proizvoda (DPP) deluje kot obsežno dokumentacijsko orodje, ki ponuja ključne informacije o življenjskem ciklu proizvoda, materialih in trajnostnih značilnostih. Deluje kot zanesljiv vir podatkov in zagotavlja popoln pregled okoljskega odtisa proizvoda. Z uvedbo digitalnih tehnologij in posledično identifikatorjev proizvodov lahko podjetja poenostavijo izmenjavo informacij med ustreznimi deležniki. Rezultat tega nenazadnje predstavlja

boljšo sledljivost, odločanje in preverjanje v celotni vrednostni verigi.

• Okoljska deklaracija proizvoda (torej EPD) se v nasprotju z DPP osredotoča na zagotavljanje znanstveno utemeljenih in preglednih informacij o okoljski učinkovitosti proizvoda. Kvantificira vpliv proizvoda na ključne okoljske kazalnike (npr. potencial globalnega segrevanja, porabo vode, evtrofikacijo in acidifikacijo, potencial razgradnje ozona id.), ki služijo kot zanesljiv in standardiziran vir podatkov. Okoljske deklaracije proizvodov podjetjem/organizacijam omogočajo sprejetje dobro informiranih odločitev, optimizacijo dobavne verige ter svojo zavezanost k trajnostnosti.

Smiselno gledano bi lahko bil EPD del DPP, kamor bi bil shranjen kot del informacij o proizvodu oziroma identifikacijski prispevek, saj oba vsebujeta podoben nabor vhodnih podatkov.

potrebna

standardizacija

Za uspešno pripravo digitalnega potnega lista proizvoda bodo potrebni mednarodni in/ali evropski standardi, ki bodo pokrivali naslednja področja in bodo spodbujali poslovno komunikacijo ter komunikacijo s potrošniki oziroma končnimi uporabniki:

• uvedbo podatkovnih nosilcev kot edinstvenih identifikatorjev,

• upravljanje pravic dostopa,

• interoperabilnost, vključno s protokoli za izmenjavo podatkov,

• shranjevanje podatkov,

• obdelavo podatkov,

• zanesljivost, avtentičnost in celovitost podatkov ter

• varnost in zasebnost podatkov.

Sistematično zbiranje podatkov za namene priprave digitalnega potnega lista proizvoda sicer še ne obstaja, saj dostopnost podatkov v večini sektorjev temelji zgolj na statističnih podatkih, ki ne predstavljajo dovolj zrelih in implementiranih rešitev, sploh v povezavi z odpadki in ravnanjem z njimi. Podatki, ki so na voljo s strani dobaviteljev, se pogosto upravljajo v sistemih, ki so dandanes že zelo zastareli in neučinkoviti. Zaradi velikega števila dejavnosti oziroma kompleksnosti različnih procesov v vrednostni verigi in ne poenotenih podatkovnih standardov tako prihaja do težav pri sledenju surovin in tudi končnih proizvodov (Beanland, 2023).

Velja poudariti, da v kontekstu tekstilne industrije obstaja že več zelo dobro implementiranih razvojnih projektov (npr. CIRPASS), platform za sledljivost (npr. Threadcounds) in standardnih pobud (npr. Circularity ID) za dosego konsenza glede koncepta Digitalnega potnega lista proizvodov.

Evropski parlament izpostavlja ravnanje z odpadnimi baterijami, ki predstavlja enega izmed razlogov za spodbujanje koncepta digitalnega potnega lista proizvodov. Digitalni potni list za baterije je sicer že od sredine leta 2023 popolnoma operativen – to pomeni, da obstajajo javno objavljene smernice in priporočila Evropske komisije o vsebini za pripravo digitalnega potnega lista baterij, zakonsko zavezan k uporabi pa bo v letu 2026. Uredba za gradbene proizvode je bila sicer podpisana že leta 2022, vendar brez datuma uveljavitve. Preostale uredbe za elektroniko, baterije, živilske odpadke, tekstil, plastiko idr. naj bi bile potrjene v letu 2024 (EC, 2022).

V prihodnosti bodo okoljske trditve morale temeljiti na izračunih, skladnih z analizo LCA oziroma metodo okoljskega odtisa proizvoda (ang. Product Environmental Footprint - PEF), pri kateri gre za podoben način poročanja odtisov kot v okoljskih deklaracijah EPD (ang. Environmental Product Declaration).

Zaključek

Prehod v trajnostno gospodarstvo zahteva pametnejše upravljanje s proizvodi v njegovem celotnem življenjskem ciklu. Večina teh informacij obstaja, vendar niso na voljo tistim, ki bi z njimi morali upravljati. Digitalne tehnologije nam omogočajo označevanje, sledenje, lokalizacijo in skupno rabo podatkov oziroma informacij o proizvodih vzdolž celotne vrednostne verige, vse do posameznih komponent, materialov in surovin. Krožno gospodarstvo predstavlja bistveni del širšega preoblikovanja industrije v smeri podnebne nevtralnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Lahko zagotovi materialne prihranke, ustvari dodano vrednost in okrepi poslovne priložnosti. Uvedba digitalnega potnega lista proizvodov tako ponuja številne prednosti, med drugimi poenostavljeno izmenjavo podatkov in standardizacijo. Pričakuje se, da bodo pomembno vlogo pri razvoju tehnološke infrastrukture za digitalni potni list proizvoda imele tržno usmerjene odločitve, z upoštevanjem predstavitve digitalnega potnega lista v uporabniku prijazni obliki.

Uvedba tega koncepta naj bi povzročila temeljno spremembo paradigme v celotni vrednostni verigi, kar bo predstavljalo tudi problem pri iskanju zanesljivih in primerljivih podatkov za namene numeričnega modeliranja. Zaradi zapletenosti ekosistemov in globalnih trgov bo bistveno določiti meje sistema oziroma obseg vpliva z upoštevanjem različnih sektorjev oziroma panog,

Digitalni potni list za baterije je sicer že od sredine leta 2023 popolnoma operativen – to pomeni, da obstajajo javno objavljene smernice in priporočila Evropske komisije o vsebini za pripravo digitalnega potnega lista baterij, zakonsko zavezan k uporabi pa bo v letu 2026.

saj bodo lahko že majhne razlike vhodnih spremenljivk vplivale na izhodne vrednosti. Kljub inherentni negotovosti in potencialnih napakah je smiselno opisati kvalitativne koristi glede na predlagan predlog Uredbe za vzpostavitev okvira zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih proizvodov (ang. Proposal for Eco-design for Sustainable Product Regulation–ESPR).

Viri in literatura

• Adisorn, T., Tholen, L., & Götz, T. 2021. Towards a Digital Product Passport Fit for Contributing to a Circular Economy. Energies , 14(8), 2289.

• Beanland, A. 2023. The EU Digital Product Passport shapes the future of value chains: What it is and how to prepare, World Business Council for Sustainable Development. Switzerland.

• European Commission. 2022. Green Deal: New proposals to make sustainable products the

norm and boost Europe's resource independence. European Commission Press corner.

• Kopparapu S., Sharma A. 2023. Digital Product Passport: Exploring Product information and its role in fostering the Circular Economy. Masther thesis. Department of Informatics, Lund School of Economics and Management, Lund University

• Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov; ESPR, ang. Ecodesign for Sustainable

Digitalni potni list mora zagotavljati sledljivost

Pri digitalnem potnem listu bo treba jasno določiti sistem poročanja in predvsem, kaj je enota vzorca poročanja. Začetki vzpostavljanja digitalnega potnega lista upoštevajo digitalni potni list izdelka, ki je enak za vsak proizveden kos znotraj enega izdelka. Možnosti uporabe digitalnega potnega lista v največji meri vidimo v transparentni komunikaciji in možnost vpogleda v »vse« informacije o izdelku končnemu uporabniku. Ne gre za informacije, kot so dimenzije izdelka, ampak o bistvu izdelka, o dejanskem izvoru, kjer so podatki validirani in podani z realnimi informacijami. To so podatki, kot so izvor materiala, delež trajnostnega materiala v izdelku, ogljični odtis izdelka idr. Omogočen bo vpogled v celoten življenjski cikel izdelka, kar ocenjujemo kot največjo prednost. Seveda bo še kar nekaj izzivov pri dokončnem vpogledu in validaciji sledljivosti, saj to prinaša dodatno administrativno delo po celotni verigi vrednosti enega izdelka. To predstavlja dodatne investicije v avtomatizacijo zbiranja podatkov, kar pomeni vpliv na končno ceno izdelka. Pot zbiranja in predvsem validiranja vseh podatkov ter sledljivosti po celotni verigi vrednosti je treba zastaviti celovito, da je digitalni potni list uporaben.

V kolikor bo digitalni potni list kdaj dokončno sprejet kot zakonska uredba in zahteva za vse izdelke, mora biti sprejet na način, da zagotavlja celovito sledljivost, brez možnosti zavajanja ali le delnega poročanja informacij. V kolikor tega ne bo, digitalni potni list izdelka na dolgi rok ne bo imel uporabne vrednosti in bo le eno izmed orodij za marketinško promocijo izdelkov.

• Omogočen bo vpogled v celoten življenjski cikel izdelka, kar ocenjujemo kot največjo prednost.

V našem primeru proizvodnje plastičnih izdelkov je delni izziv zagotavljanja ustreznih podatkov pri manjših dobaviteljih. Pri večjih dobaviteljih, ki so zavezani oz. izvajajo poročanje o ogljičnem odtisu podjetja, imajo LCA analize lastnih izdelkov, je validirane podatke o nabavljenih surovinah, komponentah oz. izdelkih enostavno pridobiti. Manjši dobavitelji tega še ne počnejo oz. je nivo certificiranja ali validiranja takšnih podatkov nižjega standarda, saj to za njih

Products Regulation

• WBCSD1 2023. Enabling circularity through transparency: Introducing the EU Digital Product Passport.

• WBCSD2 2023. The EU Digital Product Passport shapes the future of value chains: What it is and how to prepare now.

Niko medved, pomočnik generalnega direktorja, Plastika Skaza

predstavlja dodatne investicije in nekonkurenčen nivo. Vsa podjetja v prihodnjih letih čaka postopen prehod oz. obvezno poročanje v sklopu ESG, kar bo na koncu vplivalo tudi na manjša podjetja. Šele takrat bo končen podatek skozi celotno verigo vrednosti verodostojen. Potencialni, še ne premagan izziv v sledljivosti verige vrednosti predstavljajo tudi dobavitelji oz. partnerji iz tretjih držav, ali držav zunaj EU, ki ne bodo pristopile k ESG iniciativam. Prav tako nimamo podatkov o tem, kaj se dogaja z našimi izdelki pri končnem uporabniku in jih v analizah LCA poskušamo zgolj simulirati na podlagi potrošniških raziskav, ki pa so zgolj ocena oz. predvidevanja.

˝Sestavljen modul baterije, pripravljen za uporabo v različnih aplikacija npr. e-avtomobil.

d.o.o.

Digitalni potni list je ključna garancija, da baterije končajo v reciklaži

Digitalni potni list za baterije je enotna zbirka ključnih informacij o izvoru, sestavi in zmogljivosti baterij ter o vplivu baterije na okolje. Te informacije je zelo zahtevno zbirati, saj gre za nabor informacij o celotnem življenjskem ciklu baterije od proizvodnje in uporabe do reciklaže. To je, poleg varnosti shranjenih podatkov, ključni izziv vseh nas, ki se s tem ukvarjamo. Kadar se status baterije spremeni v odpadno baterijo, se odgovornost za izpolnjevanje obveznosti prenese na proizvajalca ali na organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve

razširjene odgovornosti. Ta mora poskrbeti, da baterija pride v roke izbranega izvajalca obdelave. Ko je baterija reciklirana, digitalni potni list preneha veljati. Digitalni potni list je tako ključna garancija, da baterije končajo v reciklaži. Tudi električna vozila so vse bolj priljubljena, kar pomeni da narašča povpraševanje po litij-ioskih baterijah. Digitalni potni list je pomemben, saj bomo na podlagi tega videli, kako trajnostno se resnično obnaša industrija baterij. Zato menim, da je digitalni potni list za baterije ključno orodje v industriji baterij.

Digitalni potni list prinaša tudi številne priložnosti

Gorenje sodeluje v projektu CircThread, ki je financiran s strani Evropske unije. Namen projekta je razvoj in implementacija nove digitalne infrastrukture za upravljanje informacij s področja krožnega gospodarstva, katerega srce je digitalni potni list izdelka, zato lahko rečem, da je Gorenje skupaj z ostalimi 31 partnerji iz celotne Evropske unije sosnovalec implementacije in prenosa digitalnega potnega lista iz teorije v prakso. Ključen izziv, s katerim se spopadamo, je nejasnost vsebinskih zahtev produktnega potnega lista. Trenutno so znane le okvirne vsebine, ki bodo del produktnega potnega lista, ne pa tudi konkretna metodologija za definicijo, merjenje in izračun vseh teh vsebin. To dejstvo je precej problematično, saj se podjetja še ne moremo sistematično pripravljati na zbiranje podatkov, saj obstaja možnost, da se bo zadeva implementirala drugače kot si trenutno predstavljamo. Kljub temu se že pripravljamo, pri čemer si za osnovo jemljemo razne standarde, ki predpisujejo metodologijo posameznih indeksov, ki bodo prikazani v digitalnem potnem listu, po drugi strani pa močno sledimo razvoju regulative v Franciji, ki je v zadnjih letih z uvedbo indeksa popravljivosti in indeksa vzdržljivosti pionir na tem področju.

Drugi ključni izziv je pridobivanje, predvsem pa transparentnost podatkov po celotni vrednostni verigi. K poročanju z digitalnim potnim listom bodo obvezani finalisti, to so zadnji v verigi, medtem ko za dobavitelje polizdelkov in surovin ta obveza ne bo veljala. To pomeni, da se lahko zgodi, da dobavitelji podatkov ne bodo posredovali, ker jih ne želijo razkrivati, ali ker jih nimajo. Pridobivanje podatkov v primeru tako kompleksnih izdelkov, kot so gospodinjski aparati, je zahtevno

že v primeru, ko so dobavitelji pripravljeni na sodelovanje, saj govorimo o več sto komponentah prav toliko različnih dobaviteljev.

Po drugi strani digitalni potni list izdelka ponuja številne priložnosti. Ključna priložnost je, da bo digitalni potni list naslovil izziv transparentnosti podatkov, kar bo zagotovilo boljše razumevanje izdelka skozi celoten življenjski cikel. Za proizvajalce bo ključno razumevanje in boljša informiranost o delu vrednostne verige do vhoda v tovarno, kar pomeni o materialni sestavi komponent, ki so vgrajene v izdelek. S tem bodo imeli razvojniki možnost še natančnejše optimizacije in izrabe virov, saj bodo lahko natančneje predvidevali, kako se bodo določene komponente v izdelkih obnašale na dolgi rok. Po drugi strani bodo informacije navzdol po vrednostni verigi proizvajalcem omogočale boljše razumevanje potreb in navad uporabnikov, kar je ključno za razvoj izdelkov, ki uporabnikom ponujajo kar največjo dodano vrednost.

Druga velika priložnost je vloga digitalnega potnega lista pri zagotavljanju sklenjenega kroga. Govorimo o podaljševanju življenjske dobe, ki bo možna z izboljševanjem popravljivosti izdelkov in sledenjem komponentam za ponovno uporabo, o omogočanju predelave in drugega življenja za izdelke, kot tudi o izboljšanju reciklažnih postopkov. Pomembna je tudi informacija o kritičnih materialih, ki jih bo možno ponovno uporabiti v višjem deležu kot do sedaj.

Hkrati digitalni potni list izdelkov prinaša veliko korist za potrošnike, ki bodo lahko svoje nakupne odločitve izvajali bolj informirano in tudi bolj okolju prijazno.

mag. Darja Figelj, direktorica, Interzero d.o.o.

Foto: Aljoša Rebolj

Prepričani smo, da ima digitalni potni list izdelka potencial, da postane eden ključnih orodij za pospeševanje krožnih poslovnih praks, pri čemer bo dejanska implementacija, kot jo bodo predpisali regulatorji, tista, ki bo narekovala tempo sprememb. Zato je zelo pomembno, kako dobro bodo zastavljene metodologije za pridobivanje in izračun zahtevanih indeksov, saj se lahko v primeru nejasnosti glede metodologij in neustreznih usmeritev kaj hitro zgodi, da bo učinek nasproten, v kolikor bodo poudarki digitalnega potnega lista usmerjeni v napačno smer. Iz tega razloga menim, da bo učinek na uvajanje krožnih poslovnih praks zelo odvisen od strateške zasnove potnega lista, zato od regulatorjev pričakujemo dobro utemeljene usmeritve, za katere bomo upravičeno lahko pričakovali, da bodo imele pozitiven doprinos k usmeritvi gospodarstva v bolj trajnostno naravnanost. Vendar pa je digitalni potni list le orodje, ki lahko olajša in poenoti način zbiranja in prikaz zbranih podatkov, resnična transformacija se lahko zgodi samo z spremembo razmišljanja in sodelovanjem med vsemi deležniki.

Urška butolen, vodja korporativnega upravljanja trajnosti Hisense europe, Gorenje gospodinjski aparati, d.o.o.

Novi cilji in zahteve zmanjšanja nastanka odpadne embalaže

Predsedstvo Sveta in predstavniki Evropskega parlamenta so 4. marca dosegli začasni politični dogovor o predlogu uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Cilj je zmanjšati količino odpadne embalaže, ki nastane v EU, hkrati pa harmonizirati notranji trg za embalažo in spodbuditi krožno gospodarstvo. Predlog zajema celoten življenjski cikel embalaže. Določa zahteve za zagotovitev, da je embalaža varna in trajnostna, npr. zahtevo, da mora biti vsa embalaža primerna za recikliranje in da je prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb, čim manjša. Določa tudi zahteve za uskladitev glede označevanja za boljše obveščanje potrošnikov. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je cilj predloga znatno zmanjšati nastajanje odpadne embalaže, in sicer z določitvijo zavezujočih ciljev glede ponovne uporabe, omejitvijo nekaterih vrst embalaže za enkratno uporabo in zahtevo, da gospodarski subjekti čim bolj zmanjšajo količino uporabljene embalaže.

Zahteve glede trajnostnosti in vsebnost recikliranih materialov v embalaži

Besedilo začasnega dogovora ohranja večino zahtev glede trajnostnosti za vso embalažo, dano na trg, in krovne cilje, ki jih je predlagala Komisija. Krepi zahteve za snovi v embalaži, saj uvaja omejitev dajanja na trg v zvezi z embalažo, namenjeno za stik z živili, ki vsebuje per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) nad določenimi mejnimi vrednostmi. Da bi se izognili prekrivanju z drugimi zakonodajnimi akti, sta sozakonodajalca Komisiji naročila, naj v štirih letih od datuma začetka uporabe uredbe oceni, ali bi bilo treba to omejitev spremeniti.

Začasni dogovor ohranja cilje za leti 2030 in 2040 za minimalno vsebnost recikliranih materialov v plastični embalaži. Sozakonodajalca sta se dogovorila, da

plastično embalažo, primerno za kompostiranje, in embalažo, katere plastični sestavni del predstavlja manj kot 5 % skupne teže embalaže, izvzameta iz navedenih ciljev. Komisija bo morala pregledati izvajanje ciljev za leto 2030 in oceniti izvedljivost ciljev za leto 2040. V dogovoru je Komisija tudi pozvana, naj tri leta po začetku veljavnosti uredbe oceni stanje tehnološkega razvoja plastične embalaže na biološki osnovi in na podlagi te ocene določi zahteve glede trajnostnosti za vsebnost snovi na biološki osnovi v plastični embalaži.

Z novimi pravili bi se zmanjšala nepotrebna embalaža, in sicer z določitvijo največjega deleža praznega prostora za skupinsko embalažo, transportno embalažo in embalažo za elektronsko trgovanje na 50 % ter z zahtevo, da proizvajalci in uvozniki zagotovijo, da sta masa in prostornina embalaže čim manjši, razen za zaščitene zasnove embalaže (pod pogojem, da je ta zaščita že veljala do datuma začetka veljavnosti uredbe).

Cilji glede ponovne uporabe in obveznosti ponovnega polnjenja

Določeni so novi zavezujoči cilji glede ponovne uporabe za leto 2030 in okvirni cilji za leto 2040. Cilji se razlikujejo glede na vrsto embalaže, ki jo uporabljajo izvajalci dejavnosti: alkoholne in brezalkoholne pijače (razen vina in aromatiziranega vina, mleka in drugih zelo pokvarljivih pijač), transportna in prodajna embalaža (razen embalaže, ki se uporablja za nevarno blago ali opremo velikega obsega, in prilagodljive embalaže v neposrednem stiku z živili) in skupinska embalaža. Iz teh zahtev je na splošno izvzeta tudi kartonska embalaža.

Dogovor uvaja splošno petletno odstopanje od doseganja ciljev glede ponovne uporabe, ki ga je mogoče podaljšati, in sicer pod posebnimi pogoji.

Hrana in pijača za seboj

Podjetja, ki ponujajo živila in pijačo, ki se lahko odnesejo s seboj, bodo morala strankam ponuditi možnost, da prinesejo lastne posode in jih brez dodatnih stroškov napolnijo s hladnimi ali toplimi pijačami ali pripravljenimi živili. Poleg tega je treba do leta 2030 pri dejavnostih na področju živil in pijače, ki se lahko odnesejo s seboj, zagotoviti, da se 10 % izdelkov ponuja v oblikah embalaže, ki so primerne za ponovno uporabo.

Kavcijski sistemi

V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2029 zagotoviti ločeno zbiranje vsaj 90 % plastenk za enkratno uporabo in kovinskih vsebnikov za pijačo na letni ravni. Za dosego tega cilja morajo vzpostaviti kavcijske sisteme za zadevne oblike embalaže. Minimalne zahteve za kavcijske sisteme se ne bodo uporabljale za sisteme, ki so že bili

vzpostavljeni pred začetkom veljavnosti uredbe, če bodo ti do leta 2029 dosegali cilj 90 %.

Sozakonodajalca sta se dogovorila, da se za države članice vključi izjema od zahteve po uvedbi kavcijskega sistema, če leta 2026 dosežejo več kot 80-odstotni delež ločeno zbrane embalaže in če predložijo izvedbeni načrt s strategijo za doseganje splošnega 90-odstotnega cilja za ločeno zbiranje.

Omejitve nekaterih oblik embalaže

Nova pravila uvajajo omejitve za nekatere oblike embalaže, vključno s plastično embalažo za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, za hrano in pijačo, začimbe, omake v gostinskem sektorju, za majhne kozmetične in toaletne izdelke, ki se uporabljajo v nastanitvenem sektorju (npr. stekleničke šamponov ali losjonov za telo) in za zelo lahke plastične vrečke (npr. tiste, ki jih tržnice ponujajo za prodajo živil v razsutem stanju).

Inovativne rešitve na področju mobilnosti

Se aktivno ukvarjate s trajnostno mobilnostjo? Rezervirajte si 23. april 2024 za enega najpomembnejših dogodkov v letu. V Kopru bodo predstavljene inovativne rešitve mobilnostnih projektov, sofinanciranih s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), s katerim Islandija, Lihtenštajn in Norveška prispevajo k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

Na dogodku Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti boste spoznali novosti in prelomnice na področju trajnostne mobilnosti. Dognanja aktualnih projektov izrisujejo formulo za uspeh – sodelovanje podjetij, javnih ustanov, upravljavcev turističnih znamenitosti, lokalnih skupnosti ter regije in države je edini način, da obrnemo trend avtomobilnosti v Sloveniji v smer trajnosti, prispevamo k čistejšemu ozračju in boljšemu zdravju prebivalstva ter oblikujemo prostor, prijetnejši za bivanje. V dinamičnem programu bodo sodelovali različni strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti, predstavniki podjetij in javnih ustanov ter odgovorni za razvoj trajnostne mobilnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Osnova mobilnosti je povezan prometni sistem, njegovo (ne)delovanje pa pomembno vpliva na kakovost življenja vsakega od nas. Projekt ReMOBIL z vzpostavitvijo pilotnih Regijskih centrov mobilnosti v šestih slovenskih regijah v ospredje postavlja upravljanje

mobilnosti na regionalni ravni. S tem vzpostavlja most med državno in lokalno ravnjo in odpira novo poglavje v razumevanju in obravnavi strateških tem, pri čemer zagovarja sistemski pristop. Prinaša spremembo razmišljanja in naslavljanja izzivov mobilnosti, ki od individualne prehaja k okolju in družbi prijaznejši.

Projekt SmartMOVE je dosegel izjemne premike na področju vpeljave in promocije trajnostne mobilnosti v podjetjih in organizacijah. Kar pet ustanov je prejelo mobilnostni načrt, zaposleni na območjih UKC in BTC pa so lahko preizkusili povsem nov način prevoza na delo – skupinski prevoz od domačih vrat do delovnega mesta s kombijem ob njim prilagojeni uri. Uporabniki so bili izjemno zadovoljni, prihranili so do 70 % izpustov. Zbirko spletnih izobraževanj, poučnih videov, informacije o certifikatu trajnostne mobilnosti in drugih dosežkih projekta na www.smart-move.si.

Pilotni projekt Trata 2.1 z organizacijskimi in promocijskimi pristopi spodbuja spreminjanje potovalnih navad zaposlenih v industrijski coni Trata v Škofji Loki. Podjetja in industrijske cone so največji generatorji prometa in kot taki velik potencial sprememb. Tisti, ki želijo narediti korak v smeri trajnostne prihodnosti, se lahko oprejo na Zbornik dobrih praks uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah, Priporočila za načrtovanje mobilnosti v industrijskih conah in Spletno učilnico za mobilnostne koordinatorje na www.ra-sora. si/projekt/trata21

Projekt SALOMON je namenjen reševanju izzivov trajnostne mobilnosti na območju Splošne bolnišnice Novo mesto. V okviru projekta je nastal mobilnostni načrt, ki učinkovito upravlja mobilnost in zmanjšuje negativne vplive na okolje na območju bolnišnice. Ključni rezultati projekta zajemajo izboljšano informiranje deležnikov o trajnostni mobilnosti ter povečano število uporabnikov trajnostnih oblik prevoza, predvsem zaradi postavitve električnih polnilnic, kolesarnice in postaje za izposojo koles.

Predjama Sustainable je projekt za izboljšanje mobilnosti do Predjame, ki je med najbolj obiskanimi znamenitostmi v Sloveniji. Vsako leto jo obišče okoli 350.000 obiskovalcev, kar povzroča občutne prometne izzive. V sodelovanju med lokalnimi prebivalci, turističnimi organizacijami in občino smo dosegli napredek v upravljanju, komunikaciji, avtobusni dostopnosti in parkirnih rešitvah. V letu 2023 smo zabeležili za 7 odstotnih točk več trajnostnih prihodov kot leto prej.

strokovni dogodek

Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti Torek, 23. april 2024, Koper prijava: info@rrc-kp.si

Podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in odgovornost podjetij

Biotska raznovrstnost in ekosistemi so eno od petih področij, ki jih obravnavajo evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) v sklopu okolja. Biotska raznovrstnost ima namreč pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v okolju. Tega se vse bolj zavedajo tudi v podjetjih, zato nekatera, zlasti velika podjetja v svoj trajnostni razvoj že vključujejo tudi področje biotske raznovrstnosti – skladno z njihovo lokacijsko umeščenostjo in vrsto dejavnosti. In kako se tega lotevajo? S sistematičnim spremljanjem in poročanjem, izdelavo ocene vplivov, z izvajanjem raznovrstnih aktivnosti za zaščito in obnovo, vključevanjem v lokalne projekte idr.

Strategija biotske raznovrstnosti EU predstavlja celovit, sistemski in ambiciozen načrt za varstvo narave in zaustavitev degradacije ekosistemov. Glavni cilj strategije je obnova biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2030 na podlagi novih načinov učinkovitega izvajanja ukrepov, novih zavez in mehanizmov upravljanja.

Sledili naj bi naslednjim ciljem: povečanje števila opraševalcev, zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 %, ekološko kmetovanje na vsaj 25 % kmetijskih zemljišč, obnova vsaj 25.000 km nereguliranih rek, zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 %, zmanjšanje negativnih vplivov na občutljive vrste in habitatne tipe ter zagotovitev dobrega okoljskega stanja.

Z vidika finančnih učinkov želi EU s strategijo spodbuditi davčne sisteme, ki bi bolje odražali dejansko vrednost okoljskih stroškov, vključno s finančno pomembnostjo izgube biotske raznovrstnosti. Predlog je, da se biotska raznovrstnost dejansko in resnično vključi v sisteme javnega in poslovnega odločanja.

Odziv na podnebne spremembe in rabo zemljišč

Podnebne spremembe predstavljajo velik vpliv na biotsko raznovrstnost, kar

posledično vpliva tudi na dobro počutje in zdravje ljudi. Z biotsko raznovrstnostjo so tesno prepletene, saj ogrožajo obstoj glavnih kopenskih in vodnih živih organizmov na svetu. Vključno s spremembami rabe zemljišč so gonilna sila, ki neposredno vplivajo na naravo v različnih časovnih intervalih in prostorskih ravneh. Učinke obeh lahko spremljamo in kvantificiramo z različnimi kazalniki, kot so npr. krčenje in izumrtje vrst, povečanje habitatov eksotičnih/invazivnih vrst idr.

Krivuljo izgube biotske raznovrstnosti je mogoče obrniti z globalno usklajenimi prizadevanji k zmanjševanju okoljske škode, podprtimi s politikami in ukrepi na več ravneh. Za obravnavo biotske raznovrstnosti in ekosistemov so bile predlagane izravnave teh izgub kot ključno orodje, ki je opredeljeno kot dejanje ohranjanja ekosistemov v skladu s hierarhijo blaženja vplivov. Izsledki raziskav so pokazali tesno povezanost biotske raznovrstnosti tudi s človekovo porabo vode.

Biotska raznovrstnost v sloveniji

Slovenija je splošno znana po večjem številu območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo in po krajinski pestrosti, kar predstavlja tudi večjo odgovornost za pravilno ravnanje in upravljanje teh območij. Sečnja gozdov,

sprememba tal zaradi kmetijskih dejavnosti, osuševanje mokrišč, spreminjanje obale in reguliranje vodotokov, rudarstvo, gradnja cest in železnic, urbanizacija idr. so povzročili precej sprememb prvotne krajine na območju Slovenije, ki bi jo, če človek ne bi imel vpliva, v večini prekrival gozd. Na opustošenih območjih so kot odgovor na človekovo rabo prostora nastale nove krajine, na katere so se določene živalske in rastlinske vrste morale prilagoditi. Nekatere so izumrle, mnogi habitatni tipi pa so krajevno izginili, npr. mokrišča, barja, trstišča idr. Slovenija je znana po visoki stopnji endemizma živalskih vrst v podzemeljskih habitatnih tipih – vodna in kopenska podzemeljska favna sta med najbogatejšimi na svetu.

Kraške pokrajine

Kraška pokrajina predstavlja mozaik kraških pojavov, kot so ponikalnice, vrtače, velike izvirske jame ali zaprte kotanje. Antropogeni pritiski se kažejo predvsem zaradi prenaseljenosti, prekomerne porabe sladke vode, namakalnega poljedelstva in tudi podnebnih sprememb. Kljub temu da obstaja veliko pomembnih območij, ki potrebujejo dobro upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov nasploh, so kraški sistemi še vedno na samem vrhu ogroženosti in v svetu malo raziskani. Raba kraškega površja odločilno vpliva na stanje biotske raznovrstnosti v

jamskih sistemih, prek stanja in dinamike površinskih voda, ki segajo v podzemlje. Največji vpliv na onesnaževanje podzemnih voda in podtalnic predstavljajo hidrotehnični posegi, ki bistveno spremenijo odtočni režim, kadar niso nadzorovani ter občasni incidenti onesnaževanja v primeru nesreč kot posledica izlivov strupenih snovi nad kraškim podzemljem ali nad podzemeljskimi mokrišči.

Visoko ranljivi jamski sistemi

Med visoko ranljive ekosisteme spadajo podzemni sistemi, ki so dovzetni za številne vplive, pogosto povezane s človeškimi dejavnostmi. Jamski ekosistemi so krhka, zaprta okolja, na katere lahko vpliva človek s svojimi posrednimi dejavnostmi, ki izhajajo iz površinskih dejavnosti oziroma z neposrednimi dejavnostmi, katerih del je prisotnost človeka v takšnem ekosistemu. Jamski sistemi predstavljajo tudi eno izmed pomembnih geoloških dediščin na svetu, edinstven ekosistem kot skrbnik pomembnih zalog pitne vode. Nepopravljiva škoda podzemnih habitatov se lahko pojavi zaradi urbanizacije ter industrijskih in kmetijskih dejavnosti, globalnih podnebnih sprememb in vnosa tujerodnih vrst, ki plenijo avtohtone podzemne populacije.

Na območju Krasa, natančneje BeškoOcizeljskega jamskega sistema, so v začetku leta 2024 med izkopom, pri razstreljevanju, odkrili dodatnih 10 % ponornih jam, ki so jih strokovnjaki iz Instituta za raziskovanje krasa pregledali, raziskali in dokumentirali. Znano je, da lahko zaradi človekovih aktivnosti in posegov v jamski prostor pride do groženj, ki v skladu z Evropskim standardom poročanja o trajnostnosti s področja okolja, in sicer biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključujejo spremembe mikroklimatskih parametrov, prisotnost umetne razsvetljave, spreminjanje kroženja zraka, ustvarjanje dodatnih vhodov in vnos patogenih mikroorganizmov. Aktivnosti, kako ohranjajo jame kot naravno vrednoto in habitat ob izvajanju investicije na trasi 2TDK, predstavlja dr. Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa:

»Vsak kraški pojav na trasi 2TDK (predora T1 in T2 ter površinski vkop Divača-T1), v katerega je mogoče vstopiti, se razišče, izmeri in dokumentira, foto, video, vsebinsko. Večje jame praviloma tudi podrobno 3D izmerimo. Po terenskem delu se za vsako jamo pripravi poročilo na okoli 5 do 10 straneh s predlogom premoščanja, ki je z vidika izvedljivosti usklajen s projektanti. Predlog premoščanja potrdi ali dopolni Zavod RS za varstvo narave. Primarno se išče rešitev, ki ohranja čim večji del jame. Jam se torej praviloma ne zasipava, ampak loči od predorske cevi s

BIOTsKA rAZNOVrsTNOsT

slepim opažem ter tako ohrani kot naravno vrednoto in habitat.

Temeljni poudarki vsebinskega dokumentiranja so geomorfološke, geološke, hidrološke, meteorološke, speleobiološke, naravovarstvene in geotehnične značilnosti. Pri jamah v okolici Beško-Ocizeljskega sistema je v ospredju hidrološki vidik, saj se ne želi bistveno posegati v pretakanje podzemnih voda, po drugi strani pa želimo zagotoviti premostitvene ukrepe za dolgoročno operativnost predora. Tehnični ukrepi obsegajo odebelitev zunanje betonske obloge, izdelavo hidrološkega obvoda, izogibanje injektiranja zaradi škodljivega vpliva na hidrološko prepustnost kamnine in preprečevanje vsipanja materiala v hidrološko aktivne jamske rove pri izkopavanju. Če se jama nahaja v večini izkopa, se z utorom okoli predorske cevi zagotovi predhodna prepustnost. Če drug ukrep kot zasutje ni izvedljiv, se uporabi večje frakcije zasipa, ki omogoča prepustnost za vodo (in delno habitat).

Pri vsaki raziskavi smo pozorni na prisotnost živali v jamah. Zaradi majhne razpoložljivosti hrane je ta izredno borna – v večini jam ob pregledu ni opaziti nobenih makroskopsko velikih živali, tudi na živo lovne pasti nismo

nič ujeli, kar potrjuje skromnost življenja globoko pod površjem. Pravo nasprotje temu so jame, ki so povezane z Beško-Ocizeljskim sistemom in kjer hrano zagotavlja ponikalnica. V takih primerih opažamo številne mokrice, v lužah postranice in kozice, od površinskih živali tudi pijavke. V jami 2TDK-044, ki je bila speleobiološko pestra, je bil na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave posebej izveden tudi podroben speleobiološki pregled. Netopirji ali njihovi sledovi (npr. iztrebki) niso bili ugotovljeni v nobeni od 73 raziskanih jam, verjetno tudi zaradi globine pod površjem. Tudi sicer so na podlagi večinoma odsotnega prepiha jame slabo povezane s površjem. Kljub temu obstajajo manjši rovi skozi katere v jame tudi več sto metrov pod površje zahajajo polhi, kar se kaže s praskami, stečinami in pogrizenimi stenami. Praviloma jih ne zaznavamo le v jamah, ki so redno poplavljene.

Občasno iz jam v okolici predorov vzamemo tudi vzorce vode, v katerih je prepoznati sledove miniranja (npr. amonij, ki se relativno hitro oksidira v nitrit in nato v nitrat, a slednji s koncentracijami bistveno ne slabša kemijskega stanja podzemnih voda) in zunanje betonske obloge (dvig pH), vendar so spremembe primerljive z drugimi dejavnostmi v

prostoru (kmetijstvo, poselitev z odvajanjem odpadnih voda).

Med gradnjo se med notranjo in zunanjo betonsko oblogo namesti za vodo nepropustno hidroizolacijo, tako je tudi preprečeno izhajanje nevarnih snovi iz notranjosti predora v okoliški kraški masiv oz. jame. V izbrane jame/razpoke se bo vračala le voda prestrežena ob zunanji betonski oblogi, tako da se močno zmanjša hidrodinamski vpliv gradnje na kraški vodonosnik.«

praksa ohranjanja biotske raznovrstnosti v podjetjih

Nekaj podjetij smo povprašali, kako pristopajo k upravljanju biotske raznovrstnosti, katere lastne vplive na biotsko raznovrstnost prepoznavajo, s kakšnimi ukrepi skrbijo za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti na njihovem vplivnem območju ter kakšne projekte s področja biotske raznovrstnosti v Sloveniji bi si želeli podpreti.

morska biotska raznovrstnost

marina Jelen, Luka Koper, d.d.

»Luški bazeni so dom številnim različnim organizmom, ki so se prilagodili življenju pod gladino morja tik ob koprskem pristanišču. Velika morska raznovrstnost je presenetila tudi strokovnjake Morske biološke postaje, ki so našteli 190 rastlinskih in 350 živalskih vrst, kar kaže na dobro stanje okolja. Na morsko pestrost lahko pristaniška dejavnost vpliva neposredno ali posredno zaradi procesov premeščanja oz. poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda in hrupa. Vse naštete vplive v Luki Koper sistematično spremljamo že vrsto let in o njih izčrpno poročamo v letnih oz. trajnostnih poročilih. Eden izmed projektov je npr. vezan na ohranjanje razširjenosti območja podvodnih travnikov, ki so izredno pomembni za floro in favno. V sklopu tega izvajamo monitoring podvodnih travnikov, meritve osvetljenosti in morskih tokov ter videonadzor morskega okolja.

V sklopu preventivnih aktivnosti na podlagi določil Koncesijske pogodbe redno skrbimo za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti imamo namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader. Možnost

Zaradi kombinacije majhnih poševnih rovov in poplavne ilovice je raziskava jame 2TDK-045 zahtevna. jama je dolga 153 m, globoka pa 79 m. Konča se s sifonom 63 m pod predorsko cevjo T1 GC, voda na mestu fotografije (42 m pod vhodom) ob visokem vodostaju povsem poplavi rov. Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU

nastanka onesnaženja na morju vsakodnevno spremljamo z rednimi obhodi, video nadzornim sistemom, nameščenimi senzorji za zaznavanje onesnaženj, v letu 2022 pa smo namestili radarski sistem za še zanesljivejšo identifikacijo morebitnega naftnega madeža. V družbi spodbujamo prihode sodobnejših, čistejših ladij, skladno z Environmental Ship Index (ESI) shemo ter izvajamo meritve podvodnega hrupa, splošnih parametrov kakovosti morske vode in kopalnih voda.«

priprava strategije in akcijskih načrtov na področju biotske raznovrstnosti

Kristian Lipovac, Talum d.d.

»V Talumu smo zaključili izdelavo ocene vpliva podjetja na biotsko raznovrstnost, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in matematiko, inštitutom za biologijo, ekologijo in varstvo narave. Ocena obsega opis ničelnega stanja na območju podjetja, naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov, flore in favne ter ovrednotenje morebitnega problema invazivnih vrst. Predstavlja dobro osnovo za pripravo strategije in akcijskega načrta z aktivnostmi s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti in izboljšav stanja ekosistemov na vplivnem območju podjetja.

Že pred izvedbo temeljite ocene vpliva na biotsko raznovrstnost smo področju biotske raznovrstnosti namenili pozornost. Zavedamo se pomena medonosnih rastlin, zato smo košnjo travnikov znotraj območja podjetja terminsko prilagodili glede na obdobje cvetenja in zmanjšali frekvenco. Tudi donacije podjetja so bile usmerjene k društvom, ki skrbijo za dobro stanje opraševalcev, npr. čebel. Na zemljiščih podjetja so čebelarji postavili čebelje panje za pridelavo medu.

Pri posegih v okolje, kjer gre za večjo spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in kjer se izvede presoja vplivov na okolje, opredelimo morebitni vpliv podjetja na območja, rastlinske in živalske vrste s posebnim naravovarstvenim statusom.

V prihodnosti bi želeli podpreti dobro načrtovane projekte s ciljem izboljšanja stanja narave in okolja, predvsem lokalno, na območjih od koder prihajajo naši sodelavci.«

sodelovanje in redno komuniciranje z lokalno skupnostjo

Dr. Barbara Bertoncelj, Domel, d.o.o.

»Lokacije našega podjetja sicer niso umeščene na območju naravnih vrednot Natura 2000, ki so pomembna za ohranjanje biodiverzitete, vendar se kljub temu s posegi v prostor in z načinom delovanja trudimo ohranjati pestrost ekosistemov in minimiziramo vplive dejavnosti podjetja na okolje. K upravljanju biotske raznovrstnosti pristopamo na način, da prepoznavamo, preprečujemo in zmanjšujemo negativne vplive dejavnosti podjetja na okolje, kar dosegamo z doslednim izpolnjevanjem vseh zakonskih zahtev ter z ukrepi in cilji na področju varovanja okolja. To vključuje zmanjševanje in preprečevanje emisij snovi in hrupa v okolje, varčevanje z vodo, energijo in surovinami ter z razvojem energetsko in snovno učinkovitih izdelkov. Redno merimo in spremljamo napredek pri doseganju ciljev ter v trajnostnem poročilu poročamo svojim deležnikov. Pomembno se nam zdi tudi sodelovanje in redno komuniciranje z lokalno skupnostjo in lokalno oblastjo pri načrtih in prizadevanjih za ohranjanje okolja.

Veliko pozornosti namenjamo ohranjanju in učinkoviti rabi naravnih vodnih virov in varčevanju z vodo. Porabo vode zmanjšujemo

z optimizacijo tehnoloških procesov, ki so do okolja prijaznejši. Večina tehnološkega hlajenja je izvedena v zaprtih krožnih sistemih, zato se voda iz omrežja za tehnološko hlajenje uporablja le občasno. Pri rabi vode upoštevamo vso veljavno zakonodajo in predpise v zvezi z varstvom vodnih virov. Emisije snovi v zrak skrbno spremljamo in z rednimi monitoringi dokazujemo skladnost z dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Investiramo v tehnologije in postopke, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, kar prispeva k manjšim emisijam toplogrednih plinov.

Posegom v prostor in pozidavi kakovostnih kmetijskih zemljišč se izogibamo ter pomanjkanje proizvodnih in skladiščnih prostorov rešujemo z najemom praznih poslovnih prostorov. Vzpostavljen imamo sistem vodenja ravnanja z okoljem v skladu z okoljskim certifikatom ISO 14001.

V vseslovenske projekte s področja biodiverzitete nismo aktivno vključeni, se pa vključujemo v mednarodne projekte s področja krožnega gospodarstva. Kot partnerji sodelujemo v projektu, katerega cilj je razviti in na industrijski ravni implementirati krožno in trajnostno predelavo ter uporabo magnetov redkih zemelj. Pripravljeni smo podpreti projekte, ki se ujemajo s poslanstvom in vrednotami podjetja in obenem prispevajo k trajnostnemu razvoju ter ohranjanju okolja in biodiverzitete. Glede na to, da je matična lokacija podjetja umešena v bližino travnikov in gozdov, se nam zdi smiselno, da bi podprli projekte, ki vključujejo vzdrževanje cvetočih rastlin, ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Prav tako projekte, ki spodbujajo trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč.«

Kristian lipovac, talum d.d.

Dr. barbara bertoncelj, Domel, d.o.o.

Dr. mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa

Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

Visoke cene zemeljskega plina kot posledica njegove popolne cenovne in uvozne odvisnosti, ruska invazija na Ukrajino in odločitev Evropske komisije, ki zemeljski plin uvršča med »pogojno zelene« vire energije z omejenim rokom trajanja, spreminjajo nacionalne energetske in podnebne načrte držav članic EU. V Sloveniji predlog Energetskega zakona določa prednostno rabo obnovljivih virov in postopno opuščanje zemeljskega plina ter omejitve podaljševanja obstoječih koncesij za dobavo le-tega po letu 2030. Predvideva pa nove subvencije za investicije v pline obnovljivega izvora, predvsem sintetičnega plina in biometana, ki sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. V letu 2021 je bil sprejet Zakon o oskrbi s plini. Zakon opredeljuje prve korake v smeri razogljičenja plinov, ki se prenašajo po plinovodnem sistemu. Zakon odpira prostor obnovljivim plinom, predvsem biometanu, sintetičnemu metanu in zelenemu vodiku, v zmesi s plinom in terja nove zadolžitve tako na strani operaterja prenosnega sistema plina kot postopoma tudi na strani uporabnikov sistema.

Plinovodni sistem v Sloveniji se bo moral razvijati in prilagajati v skladu s ciljem uspešne integracije obnovljivih plinov. Hkrati bo poudarek nadaljnjega razvoja prenosnega sistema zagotavljanja zanesljive oskrbe in vloge sistema kot hranilnika energije. Za povečanje zanesljivosti oskrbe pa bo pomemben tudi razvoj novih povezovalnih točk s prenosnimi sistemi sosednjih držav. Slovenska energetika je postavljena pred kompleksen izziv: zagotavljati zanesljiv in nemoten prenos plina za vse obstoječe in nove uporabnike, obstoječi sistem prilagoditi za sprejem obnovljivih plinov domačega izvora in iz sosednjih držav, hkrati pa zasnovati nadgradnjo sedanjega sistema za prenos obnovljivega vodika in vzpostavitev vodikovodne hrbtenice. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo z možnostjo zagotavljanja zanesljive energetske oskrbe ob sočasnemu zniževanju stroškov investicij v drugo javno infrastrukturo. Ob tem je ključnega pomena ustrezna zakonodajna in regulatorna podpora navedenim usmeritvam, ki vključuje vse relevantne deležnike: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencijo za energijo, sistemskega operaterja, distributerje zemeljskega plina in obstoječe ter potencialne uporabnike omrežja.

Izločitev zemeljskega plina kot energenta iz novogradenj (eZ-2)

Sistemski okvir za doseganje ciljev razogljičenja energetskega sektorja je zapisan v predlogu Energetskega zakona, ki ga je vlada sprejela decembra 2023 in ga poslala v Državni zbor. Predlog zakona napoveduje izločitev zemeljskega plina iz ogrevanja stavb v prihodnosti. V predlogu je navedeno, da pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko poslovni stavbi pa sta prepovedana projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.

Predvideva tudi omejitve oziroma pogoje pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Preko posebnega odstavka 22. člena naj bi te omejitve veljale tudi za javna podjetja, kot je Energetika Ljubljana. V podjetju so nad tovrstno dikcijo zakona presenečeni, zato so v času javne obravnave zakona na ravni Mestne občine Ljubljana podali strokovno obrazložitev, da je določba glede prepovedi vgradnje plinskih kotlov v stanovanjske novogradnje napačna. Člen pogojuje opravljanje občinske gospodarske javne službe v javnem podjetju, ki je bilo za to ustanovljeno. Vezano na obstoječe uporabnike zemeljskega plina velja izpostaviti, da predlog energetskega zakona ne omejuje vgradnje novih plinskih kotlov v že obstoječe stavbe. To pomeni, da lahko obstoječi uporabniki plina zamenjajo iztrošeni plinski kotel, če je to potrebno. Na sistem oskrbe s plinom je v Mestni občini Ljubljana priključenih 33 % stanovanj v MOL (cca 43.000), navaja direktor družbe Energetika Ljubljana, Samo Lozej.

• EZ-2 ne omejuje vgradnje plinskih kotlov v že obstoječe stavbe.

Predlog zakona zapoveduje prednostno rabo toplote iz energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja pred individualnimi sistemi za ogrevanje stavb. Slednje v Energetiki Ljubljana podpirajo, saj s sistemi daljinskega ogrevanja zagotavljajo kakovost zraka v mestih in uvajajo obnovljive vire in odvečno toploto, pri čemer je tudi zaradi nižjih stroškov za uporabnike pomembna čim večja izkoriščenost sistema z velikim številom uporabnikov, ki zagotavlja energetsko učinkovitost sistema. Na sistem daljinskega ogrevanja je v prestolnici priključenih okoli 48 % vseh gospodinjstev.

Koncesije za distribucijo zemeljskega plina po letu 2030

Predlog Energetskega zakona prenavlja koncept razogličenja na lokalni ravni, ki občinam nalaga pripravo in sprejetje načrtov za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje in sprejetje ciljev na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (OVE). Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Omejitve podeljevanja koncesij, kot jih predvideva predlog energetskega zakona (EZ-2), se nanašajo zgolj na omejitve za nove koncesije.

• Omejitve podeljevanja koncesij se nanašajo zgolj na nove koncesije.

Lokalne skupnosti lahko dobijo koncesije za gradnjo in upravljanje omrežij za distribucijo plina, če so ta omrežja vključena v Lokalni energetski koncept (LEK) in če obstajajo dokazila, da bo omrežje priključeno na vire plina iz obnovljivih virov za vsaj 80 % načrtovane porabe. Vendar pa bo izpolnjevanje teh pogojev verjetno precej zahtevno, navaja Anton Vučko, vodja produkta zemeljski plin v Petrolu. V Sloveniji je distribucijsko omrežje v večji meri že zgrajeno na vseh območjih občin, kjer je ekonomsko upravičeno organizirati dejavnost izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina, tako da omejitve iz predlaganega zakona ne bodo imele večjega vpliva.

Podaljševanje koncesij se bo še vedno izvajalo po preteku obstoječih koncesijskih pogodb, a ne več za 30 let, ampak verjetno za krajše obdobje. V primeru podaljšanja se bosta koncedent in koncesionar za vsako koncesijo posebej smiselno opredelila in pripravila načrt za izvajanje dejavnosti za naslednje dogovorjeno obdobje izvajanja koncesije. Zelo pomembno je, da bo, navkljub krajšemu

časovnemu obdobju trajanja koncesije, zagotovljena zanesljivost omrežja, varnost in ustrezno upravljanje ter strokovni nadzor omrežja, meni Vučko.

Omejevanje dobro delujočih energetskih sistemov

V Gospodarskem interesnem združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP) so si enotni, da omejevanje obstoječih koncesij na 5 let ali 7 let ni primeren ukrep, saj sproža veliko negotovosti v dejavnosti distribucije plina. Določilom glede tovrstnega omejevanja koncesij v združenju nasprotujejo tudi zaradi nekonsistentnosti s krovnim zakonom za dejavnost distribucije plina, t.j. Zakonom o oskrbi s plini, ki predvideva podeljevanje koncesij za obdobje do 35 let.

• Omejevanje koncesij sproža negotovosti.

Zakon o oskrbi s plini je stopil v veljavo leta 2022, zato v GIZ DZP vprašujejo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je predlagatelj novega Energetskega zakona, kaj se je v dveh letih tako spremenilo, da so potrebne drastične spremembe, ki krajšajo podeljene koncesije za distribucijo plina s 35 let na 5 in 7 let. Nedvomno je plin za energetsko oskrbo tako gospodinjstev kot industrije potreben in bo še dolgo časa ostal pomemben del energetske mešanice. Danes je to zemeljski plin, kasneje ga bodo nadomestili obnovljivi plini. Pomembno je ohraniti plinovodna omrežja, ki so javna infrastruktura.

Omejitev za nove koncesije, da mora biti 80 % plina obnovljivega izvora, kot določa predlog Energetskega zakona-2, je po mnenju GIZ DZP nepravična. Noben daljinski sistem, na primer električno omrežje ali daljinsko

Samo lozej, direktor podjetja energetika ljubljana anton Vučko, vodja produkta zemeljski plin v Petrolu mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP pri GZS

ogrevanje, nima danes takšnega deleža OVE, niti še ne vemo, kako bi ga dosegli do leta 2040. Cilj, da mora biti v sistemu 80 % plina obnovljivega izvora, je še bolj nenavaden ob dejstvu, da država za spodbujanje razvoja obnovljivih plinov do sedaj ni izplačala niti centa finančnih sredstev, medtem ko je bilo samo iz podporne sheme za proizvodnjo električne energije do konca leta 2022 izplačanih 1.522,4 mio evrov, navaja mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Zemeljski plin v Sloveniji nima ustrezne alternative za energetsko oskrbo gospodinjstev in jo še nekaj časa ne bo imel. V Mestni občini Maribor, na primer, obstoječa koncesija za distribucijo zemeljskega plina poteče leta 2027. Četudi se podaljša za obdobje petih let, do leta 2032, zagotovo še ne bo na voljo ustreznih energetskih rešitev (OVE), ki bi lahko pri končnih uporabnikih nadomestile zemeljski plin. Omejevanje dobro delujočih energetskih sistemov, ko na drugi strani ni alternativnih rešitev, vsekakor ni dobra energetska politika, meni mag. Urban Odar.

prenosno plinovodno omrežje za obdobje

2024–2033

Družba Plinovodi d.o.o. je izvajalec obvezne državne gospodarske službe dejavnosti operaterja prenosnega sistema, ki spada med energetsko infrastrukturo državnega pomena in je posledično močno vpeta v regulatorni okvir in njegovo spreminjanje. Ključna strateška usmerjevalna dokumenta za načrtovanje omrežja v Sloveniji sta Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v fazi prenove. Resolucija si za cilj v letu 2050 postavlja doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov oz. klimatsko nevtralnost. NEPN pa kot indikativni cilj določa, da bi v letu 2030 imeli v plinovodnem omrežju 10 %

delež vodika ali metana obnovljivega izvora. Navedena cilja sta v skladu z usmeritvami evropskega zelenega dogovora. Plinovodno omrežje postopoma postaja nosilec obnovljive energije.

• Leta 2030 naj bi imeli v plinovodnem omrežju 10% delež vodika ali metana obnovljivega izvora.

Na delovanje družbe Plinovodi in načrtovanje njenega bodočega delovanja imajo zato močan vpliv spremembe t.i. nacionalne energetske zakonodaje. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033 podaja vrsto novih vsebinskih sklopov, ki vključuje zagotavljanje sistemskega razvoja v procesih prestrukturiranja slovenske energetike, povezovanje sektorjev in pripravo na proizvodnjo bioplinov in čezmejne dobave zemeljskega plina. Kratkoročno so še vedno bistvenega pomena povezave s sosednjimi prenosnimi sistemi in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plini, dolgoročno pa zagotavljanje aktivne vloge Slovenije v okviru vzpostavljanja evropske vodikovodne hrbtenice in oskrbe z obnovljivimi plini, navaja direktor družbe Plinovodi d.o.o. Marjan Eberlinc.

Odprava ozkih grl za večjo povezljivost slovenije s tujimi trgi zemeljskega plina

Ključni izziv za prenosno plinovodno omrežje predstavlja predvsem postopna vzpostavitev skladnosti za prenos vodika, vsaj v določenem deležu prenosnega medija. Slovenija

ima sicer preko obstoječe infrastrukture dostop do vseh likvidnih trgov v bližini, ki omogočajo nakupe zemeljskega plina po najboljših tržnih cenah, vendar je regija na področju plinske infrastrukture nekoliko slabše povezana, kar se je pokazalo predvsem po prekinitvi dobav plina iz Ruske federacije, saj se tokovi plina obračajo. Ozka grla so postala ovira za vzpostavitev novih poti plina, kar je vidno predvsem v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji ter proti Madžarski in iz nje. Če želimo v Sloveniji ohranjati pomembno vlogo na trgu zemeljskega plina in še povečati varnost energetske oskrbe, si moramo prizadevati, da ta ozka grla odpravimo. Zato v družbi Geoplin d.o.o., največjemu trgovcu z zemeljskim plinom v Sloveniji, podpirajo prizadevanja države pri projektu povezave madžarskega in slovenskega prenosnega sistema. Nadgradnja infrastrukture in odprava ozkih grl bi za Slovenijo pomenila možnost povezave z novimi trgi zemeljskega plina in povečanje varnosti oskrbe s tem energentom.

razogličenje plinskega omrežja v sloveniji

Razogljičenje plinskega omrežja da ali ne ni vprašanje, vprašanje je časovni rok zanj. V Geoplinu zagovarjajo postopnost, ker je ta edino mogoč in ker je zemeljski plin edini kandidat med energenti za tranzicijsko vlogo na poti v brezogljično družbo. Zato odgovorni v podjetju menijo, da bi se bilo pri snovanju brezogljične strategije vsaj v njeni začetni fazi bolj smiselno osredotočiti na zmanjševanje porabe energentov z višjimi emisijskimi stopnjami. V družbi Geoplin verjamejo v nenadomestljivo vlogo zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega energenta pri zelenem prehodu. Ob stabilizaciji energetskega trga in sprejemljivih ravneh cen lahko zemeljski plin to vlogo igra tudi v bodoče.

marjan eberlinc, direktor družbe Plinovodi d.o.o.

ZemeLJsKI pLIN eNerGeNT preHODA V BreZOGLJIčNO GOspODArsTVO

To stališče potrjujejo podatki Global Energy Monitor, ki načrtovane svetovne investicije v plinsko infrastrukturo že potrjenih projektov in tistih, ki na potrditev še čakajo, ocenjujejo na 723 milijard USD. Evropski delež je nezanemarljivih 132,4 milijarde USD. Primera v naši neposredni bližini sta potrjeni projekt izgradnje novega podzemnega skladišča na Hrvaškem in državno sofinanciranje izgradnje plinskih elektrarn v Nemčiji, ki naj bi se do leta 2040 preusmerile na zeleni vodik, v višini 16 milijard evrov. Tolikšne investicije v izgradnjo plinovodne infrastrukture in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin posredno nakazujejo, da bo zemeljski plin ohranil pomembno vlogo v energetski tranziciji.

Kot navaja direktor družbe Geoplin mag. Matija Bitenc, so na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naslovili pobudo za izgradnjo podzemnega skladišča, ki bi bilo poleg zemeljskega plina primerno tudi za vodik. Študijo izvedljivosti izgradnje takega skladišča so pripravili v sodelovanju z matično družbo in strokovnjaki na tem področju. V družbi ocenjujejo, da se bo v Sloveniji poraba

zemeljskega plina v prehodnem obdobju celo povečala. Zemeljski plin bo lahko na primer marsikje nadomestil premog, ki je energent z visoko emisijsko stopnjo, njegova menjava z zemeljskim plinom bo precej zmanjšala ogljični odtis. Primer povečanja porabe zemeljskega plina, a hkrati zmanjšanja ogljičnega odtisa, je nadomeščanje zemeljskega plina s premogom pri ogrevanju Ljubljane, kar je storila Energetika Ljubljana z zagonom plinsko-parne enote. S tem je prestolnica naredila pomemben korak k čistejšemu okolju.

• V petih letih bi lahko zagotovili do 50 % porabe gospodinjskih odjemalcev iz bioplinarn.

Razvojni načrt družbe Energetika Ljubljana temelji na razogljičevanju proizvodnih virov za proizvodnjo elektrike in toplote za potrebe daljinskega ogrevanja s postavitvijo objekta za energijsko izrabo goriva iz komunalnih

odpadkov. V Energetiki Ljubljana v letu 2025 načrtujejo tudi lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice za uporabo vodika v prometu.

Velja izpostaviti, da je plinovodno omrežje v Sloveniji že sedaj pripravljeno na distribucijo nekaterih obnovljivih plinov, kot je na primer biometan.

Če izhajamo iz bioplinarn, ki že delujejo, potem bi lahko v roku petih let zagotovili do 50 % porabe gospodinjskih odjemalcev, seveda ob predpostavki, da se bo poraba

To je zanesljivost.

TOPLOTNA ČRPALKA WSB

Se odločate za zamenjavo ogrevalnega sistema? Gradite ali adaptirate?

Weishauptove Split toplotne črpalke so cenovno ugodna rešitev za enodružinske hiše s potrebo po toploti do 18 kW. Toplotna črpalka je razdeljena na eno notranjo in eno zunanjo enoto. Zunanja enota za ustvarjanje toplote izkorišča brezplačno energijo zunanjega zraka. To zanesljivo deluje do temperature –20 °C. Notranja enota v zgradbi skrbi za razdelitev toplote.

Za brezplačen ogled in svetovanje pokličite na telefonsko številko: 03 425 72 50 ali nam pošljite zahtevek na info@weishaupt.si.

mag. matija bitenc, direktor družbe Geoplin d.o.o.

Promocija

ZemeLJsKI pLIN eNerGeNT preHODA V BreZOGLJIčNO GOspODArsTVO

odjemalcev zaradi ukrepov učinkovite rabe energije zniževala. Dober primer je Danska, ki že danes zagotavlja približno 40 % vsega plina iz biometana, do leta 2030 pa naj bi bil izkoristek stoodstoten - brez vodikovih tehnologij. Velika prednost plinov je, da jih je možno enostavno sezonsko shranjevati in tako zagotoviti obnovljivo energijo tudi v zimskem obdobju, ko je poraba energije za ogrevanje največja.

medsektorsko

povezovanje za učinkovitejši zeleni prehod v energetiki

Slovenska industrija na področju energetike in energetske oskrbe mora pričeti s tranzicijo v brezogljično in trajnostno družbo z uvajanjem pilotnih projektov pretvorbe viškov OVE v obnovljive pline, ki predvideva sočasno združevanje sektorjev elektrike in plina. Družbi Energetika Ljubljana in ELES že vrsto let tesno sodelujeta na področju

zagotavljanja zanesljive energetske oskrbe. Z Mestno občino Ljubljana so v preteklem letu podpisali krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem, s katerim so se zavezali k pripravi skupne strategije, ki bo na nivoju lokalnih skupnosti prispevala k zelenemu prehodu. Sporazum tako predstavlja temelj za neprofitno povezovanje med daljinskim energetskim sistemom in elektroenergetskim sistemom s ciljem skupnega delovanja, katerega učinki bodo v dobrobit lokalnih skupnosti, gospodarstva in države.

• Zeleni prehod - združevanje sektorjev elektrike in plina.

Vlaganja v razvoj cenovno ugodnejših, dostopnejših in čistejših alternativ zemeljskemu plinu so nujna, a prehod mora biti postopen in premišljen, da ohranimo

Standardizacija kot gonilo razvoja

trajnosti in inovacij v energetiki

energetsko varnost in gospodarsko stabilnost. Zemeljski plin kot prehodni energent bo omogočil, da se bo energetski sistem postopno prilagajal, hkrati pa zagotovil potrebno fleksibilnost za uravnavanje nihanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Za zagotovitev stabilnega delovanja energetskega sistema in zanesljive oskrbe z energijo bodo potrebna obsežna investicijska vlaganja v energetske vire, vključno z obnovljivimi viri energije in prenovo plinskega omrežja.

Slovenija se je tako kot ostale članice EU zavezala k trajnostnemu energetskemu razvoju in s tem k zelenemu prehodu, ki ne bo enostaven, ne s tehnološkega in ne s finančnega vidika. Pomembne so sinergije, ki jih lahko dosežemo s povezovanjem sektorjev: daljinskega ogrevanja, izkoriščanja odvečne toplote, soproizvodnje elektrike in toplote ter hranilnikov energije, tehnologij, s katerimi lahko prispevamo h konkurenčnosti plinskega sektorja v luči zelenega prehoda.

Enotni standardi za proizvodnjo, prenos, distribucijo in uporabo energije omogočajo boljše razumevanje in lažje sledenje delovnim procesom v energetiki. Standardi pomembno vplivajo tudi na samo kakovost energije, ki jo prejemamo v naša gospodinjstva ali podjetja. Enotni merilni postopki in parametri namreč zagotavljajo, da je energija proizvedena in distribuirana v skladu z določenimi standardi kakovosti, kar končnim uporabnikom omogoča njeno zanesljivo in stabilno dobavo.

Vendar le upoštevanje standardov ni dovolj, izjemnega pomena je tudi aktivno sodelovanje energetskega sektorja v procesu standardizacije. Aktivno vključevanje sektorja energetike v proces standardizacije, predvsem v začetnih stopnjah razvoja standardov, bi podjetnikom nudilo boljša izhodišča in razlikovalno prednost pred konkurenco.

Vabimo vas, da nas obiščete na razstavnem prostoru SIST na 26. Dnevih energetikov.

Za vas pripravljamo bogato predstavitveno gradivo in raznolike ponudbe. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja.

SIST Ulica gledališča BTC 2 • 1000 Ljubljana • sist@sist.si • www.sist.si

Promocija

Plini niso ovira na poti zelenega prehoda

Zakaj torej država omejuje uporabo zemeljskega plina in prepoveduje vgradnjo kondenzacijskih kotlov v novogradnje?

Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo.

Cene zemeljskega

plina so regulirane in se bodo še znižale

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo napoveduje povečevanje cen plina in svari pred nezanesljivostjo dobave. Toda trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva znaša 59,90 EUR/MWh, nekateri večji dobavitelji so zaradi znižanja cen na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutna regulirana cena na elektriki je za 90 % porabe okoli 100 EUR/MWh, ostalih 10 % porabe se po tržni ceni giblje okoli

150 EUR/MWh. To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene.

Cene plina za gospodinjstva se bodo še v tem letu dodatno znižale, ker te na veleprodajnih trgih še padajo.

Skladišča plina so pomemben dejavnik za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju, ko se poraba poveča. Preskrbljenost s plinom je v Evropi danes zelo dobra, kar se kaže tudi v zasedenosti skladišč plina. Kljub temu da se približujemo koncu ogrevalne sezone, so skladišča plina polna še 62 %, kar je za to obdobje največ v zadnjih 10 letih. Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, saj je Evropska unija v rekordnem času izvedla diverzifikacijo virov ter bistveno zmanjšala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri.

Kondenzacijski kotli omogočajo varčevanje z energijo

Varčevanje z energijo je pri uresničevanju zelenega prehoda ključnega pomena in kondenzacijski kotli to omogočajo. Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin namreč spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.

Kondenzacijski kotli izkoriščajo tudi toploto in jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji. Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih.

prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

V Sloveniji ima plinovodno omrežje med daljinskimi sistemi trenutno najnižji ogljični odtis. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo plinsko infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne bi nič spremenilo, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Ohranjanje energetske oskrbe s plinom pomeni tudi prihranek pri sredstvih, ki bi jih morali vložiti v električno omrežje, če bodo morali plinski odjemalci preiti na oskrbo z elektriko.

Plinski kotel je poceni, tih in majhen ter ne potrebuje zunanje enote.

Omejevati ali spodbujati lesno biomaso kot energent?

Predlog novega Energetskega zakona predvideva možnost omejevanja uporabe lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja v strnjenih naseljih, če gre za novogradnjo ali individualno kurišče in le-ta ne izpolnjuje kriterijev za ohranjanje varstva okolja. Omejevanje ogrevanja na biomaso sledi evropskemu načelu nebistvenega škodovanja drugim okoljskim ciljem, na primer čistosti zraka. Lokalne skupnosti imajo tako možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru onesnaženosti zraka s trdimi delci in drugimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Odločitev, kdaj je posamezno naselje opredeljeno kot strjeno, je v rokah občine. Zato bi lahko prihajalo do prevelikih razkorakov med občinami, odločitve o energetski oskrbi z biomaso pa bi bile prepuščene »veljakom« v posameznih občinah. Država bo sicer še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo.

Prepoved uporabe lesne biomase bi mnogim povzročila bistveno večje stroške ogrevanja. Prodaja lesa kot energenta pomeni za kmetije pomemben vir prihodkov. Posledica bi bila lahko energetska revščina, saj si mnogi ne bi mogli privoščiti drugačnega ogrevanja. Pri tem je pomembna raba sodobnih in učinkovitih tehnologij, med katere spadajo sistemi za skupinsko ogrevanje naselij ter sistemi za soproizvodnjo elektrike in toplote (kogeneracija). Rok Suhodolnik, direktor podjetja Biomasa, meni, da virov ogrevanja na podeželju ni potrebno spreminjati, temveč zgolj posodobiti, saj imajo sodobni kotli na polena in sekance zelo nizke emisije prašnih delcev. Suhodolnik navaja, da je nujno ozaveščanje o pravilni pripravi lesnih goriv in smotrnosti zamenjave zastarelih kurilnih naprav z novimi, saj poleg zmanjšane porabe goriva in enostavnosti uporabe zmanjšujemo negativne vplive na okolje.

V Združenju za lesno biomaso Slovenije navajajo, da je v predlogu Energetskega zakona zapisan vrstni red prednostne rabe energije ekonomsko, okoljsko in finančno nesprejemljiv oziroma celo dolgoročno škodljiv za razvoj družbe. Takšen prednostni red rabe energije velja tudi za sisteme daljinskega ogrevanja in področje, kjer dobavitelji izvajajo gospodarsko javno službo. Po podatkih Agencije za energijo je bilo leta 2021 v Sloveniji 67 energetsko učinkovitih distribucijskih sistemov toplote (po 50. členu, ZURE), od tega večina na lesno biomaso. Ker predlog zakona predvideva obvezno vzpostavitev energetskih skupnosti, je pomembno poudariti, da podobne energetske skupnosti v tujini slonijo predvsem na lesni biomasi, ki jo dopolnjujejo drugi obnovljivi viri energije. Predlog Energetskega zakona po mnenju Združenja, lesno maso potiska na obrobje obnovljivih plinov.

subvencije za

zamenjavo starih peči

Med vladnimi gradivi je Predlog za spremembo vrednosti projekta zamenjave starih kurilnih naprav z novimi – Načrt razvojnih programov 2024 – 2027, kjer je predlagano povečanje vrednosti projekta s sedanjih 115,35 milijona evrov na 194,8 milijona evrov. Projekt naj bi bil financiran iz sklada

rok Suhodolnik, direktor podjetja biomasa

NIN

za podnebne spremembe. Cilj spodbud za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso in s toplotnimi črpalkami je povečati delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb in izboljšati energetsko učinkovitost, posredni cilj pa je izboljševanje kakovosti zraka. Za projekt zamenjave starih kurilnih naprav z novimi bo vlada v letih 2024 do 2026 namenila skoraj 79,5 milijona evrov. S tem bodo sofinancirali nakup približno 4.800 kurilnih naprav za leseno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Ekosklad – sloven-

sistemi daljinskega ogrevanja predstavljajo hrbtenico prehoda lokalnih skupnosti v nizkoogljično ogrevanje s ciljem čim večjega izkoristka lokalnega obnovljivega vira. Vendar pa centralizacija ogrevanja ne jamči cenovno konkurenčne in zanesljive dobave energije. Moderni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso porabnikom nudi konkurenčen in cenovno stabilen vir ogrevanja brez vlaganja v samo investicijo.

S ciljem povečanja lesne biomase v končni strukturi virov bodo v Energetiki Ljubljana

bistveno manjša, kot je predvideno v gozdnogospodarskih načrtih, za ogrevanje pa porabimo slabo tretjino poseka. Potrebna bodo prizadevanja tako države kot proizvajalcev lesnih goriv, da povečamo rabo biomase za energetske namene in posledično samooskrbnost. A ob tem velja izpostaviti, da je ogrevanje z lesno biomaso glavni vir onesnaženosti zraka s prašnimi delci (PM₁₀) v kurilni sezoni, ki pri nas običajno traja od oktobra do marca, torej pol leta. V dnevih, ko so mejne vrednosti presežene, se prispevek kurjenja lesa k onesnaženosti zraka v pov-

Potrebujemo vodnik za preživetje človeštva

V času naraščajočih okoljskih kriz, za reševanje katerih bo čez 10 ali 15 že prepozno, je uvedba učinkovitih ukrepov že v tem desetletju preživetvenega pomena. Učinkovitost v tem primeru pomeni, da upoštevamo tudi sistemsko naravo izzivov in prepletenost z gospodarskimi in družbenimi izzivi trajnostnega razvoja. Vse to najdemo v poročilu Rimskega kluba Zemlja za vse –Vodnik za preživetje človeštva, ki je izšlo jeseni 2022, 50 let po odmevnem poročilu Meje rasti. V Sloveniji smo knjigo Zemlja za vse v sodelovanju z Rimskim klubom prvič uradno predstavili 7. decembra 2023, glavni govorec je bil eden od avtorjev dr. Anders Wijkman. Na tem dogodku smo predstavili tudi prve razmisleke o slovenski viziji Zemlje za vse, snovanje nadaljujemo v letu 2024 in rezultate bomo med drugim predstavili na konferenci IRDO 2024.

Doseči blaginjo za vse z Velikim preskokom. Earth4All indeks blaginje (Earth4All wellbeing index) izhaja iz okvira Zveze za gospodarstvo blaginje (Wellbeing Economy Alliance) in vključuje merjenje dostojanstva, narave, institucij, pravičnosti in enakosti, in sodelovanja državljanov. Vir: Earth for All: A Survival Guide for Humanity (2022) https://earth4all.life/

50 let po poročilu Rimskega kluba Meje rasti (Meadows in soavtorji, 1972: The Limits to Growth) je več vodilnih svetovnih strokovnjakov in organizacij pripravilo novo poročilo: Zemlja za vse (Earth for All – A Survival Guide for Humanity), ki je vodnik za preživetje v pomoč človeštvu pri odvrnitvi ekološke in socialne katastrofe. Knjiga predstavlja rezultate dvoletnega projekta Earth4All (https://earth4all.life/) in je plod sodelovanja med »Komisijo za ekonomijo transformacij 21. stoletja«, sistemskimi analitiki in timi za modeliranje razvoja. Avtorji s prvopodpisano Sandrine Dixson-Declève, sopredsednico Rimskega kluba, poudarjajo, da mora v naslednjem desetletju priti do najhitrejše gospodarske preobrazbe v zgodovini: Scenarij velikega preskoka (Giant Leap).

Pomemben pogoj za to je preoblikovanje temeljev našega globalnega gospodarskega sistema, to je njegov ponovni zagon, da bo deloval v dobro vseh ljudi in planeta.

Zgodovinski pogled na poročilo Meje rasti, ki ga najdemo v prvem delu knjige Zemlja za vse, je med drugim poučen z vidika točnosti napovedi v scenarijih brez ukrepov (BAU): primerjave scenarijev in dejanskega razvoja so v zadnjem desetletju ugotovile veliko skladnost. V uvodnem poglavju je tudi poudarjeno, da je od leta 1972 ena znanstvena ugotovitev zasenčila vsa druga znanstvena spoznanja v zadnjih petdesetih letih: Zemlja je v 20. stoletju vstopila v novo geološko obdobje, antropocen. Znanstveniki danes priznavajo, da je prevladujoče gonilo

Dr. Dar J a PIcIG a

Veliki preskok Premalo, prepozno

Novo

PARADIGMA

Preoblikovanje prehranskega sistema, da zagotovimo zdravo prehrano za ljudi in planet

spremembe prehrane

učikovitost prehranskega sistema

nov način kmetovanja

Odprava revščine z reformo mednarodnega finančnega sistema, ki bo iz revščine dvignila 3–4 milijarde ljudi.

novi modeli rasti

ponovna regionalizacija trgovine

razširitev političnega prostora

Trenutno

sprememb v zemeljskem sistemu zdaj ena sama vrsta: Homo sapiens, mi.

Holocen, obdobje, ki se je začelo ob koncu zadnje ledene dobe, je dobro služilo človeškim civilizacijam. Podnebje se je po nekaj nihanjih ustalilo v izjemno stabilnem ritmu. To je omogočilo kmetijstvo (in proizvodnjo presežkov) ter pojav civilizacije. Holocen je trajal 10.000 let in pričakovati je bilo, da bo trajal še nadaljnjih 50.000 let. Vendar je rast industrializiranih družb, večinoma od petdesetih let prejšnjega stoletja, potisnila Zemljo iz mejnih pogojev holocena.

Opolnomočenje žensk, da do leta 2050 dosežemo popolno enakost med spoloma

pokojnine

vodenje žensk in delovna mesta zanje

izobrazba vsem

Odpravljanje ogromne neenakosti z zagotavljanjem, da 10 % najbogatejših prejema največ 40 % nacionalnega dohodka

univerzalna temeljna dividenda

ponovno sindikalno združevanje delavcev

progresivna obdavčitev

Prehod na čisto energijo, da do leta 2050 dosežemo ničelne neto emisije.

obilica obnovljivih virov energije

elektrifikacija

učinkovitost energetskega sistema

Eksplozivno rast in njen neposredni vpliv na Zemljin sistem za podporo življenja najbolje ponazarjajo grafi »velikega pospeševanja«. Avtorji poročila Earth4All opozarjajo, da je tveganje prelomnih točk zdaj izjemno kritično, naš trenutni položaj opredeljujejo kot planetarno izredno stanje. Sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi razglasili leta 2015 (Agenda 2030), je po njihovem mnenju najbližje skupni globalni viziji civilizacije, ki jo ima svet – vendar se zastavljajo resna vprašanja glede njihovega doseganja.

Dva scenarija in pet izjemnih preobratov v scenariju Velikega preskoka

Knjiga Zemlja za vse na podlagi strokovnih ocen, podprtih z modeli sistemske dinamike, raziskuje najverjetnejše poti za izhod iz teh izrednih razmer: poti, ki prinašajo največ humanitarnih, socialnih, okoljskih in gospodarskih koristi za vse. Obravnava dva scenarija, ki se začneta leta 1980 in končata leta 2100: Premalo, prepozno (Too

Pet izjemnih preobratov v scenariju Veliki Preskok

OPOLNOMOČENJE

NEENAKOST

ENERGIJA

HRANA

REVŠČINA

Little, Too Late) in Veliki preskok (The Giant Leap). Scenarija raziskujeta, kako bi se v tem stoletju, na podlagi odločitev sprejetih v tem desetletju, lahko spremenili prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, onesnaženost, blaginja in družbene napetosti. Glavno sporočilo knjige: »Če ne bomo nadzorovali naraščajočih neenakosti v naslednjih 50 letih, bodo družbe postale vse bolj nefunkcionalne, vendar lahko svet do leta 2050 z izjemnimi prizadevanji stabilizira globalno temperaturo pod 2 °C in odpravi revščino.«

Po prvem scenariju Premalo, prepozno se bodo globalne temperature do leta 2100 dvignile za približno 2,5 °C, kar je nevarno visoko in znatno presega cilj, določen v Pariškem sporazumu. Posledice so ekstremne razmere, ki bodo najbolj prizadele najrevnejša gospodarstva, vse družbe pa se bodo spopadale s tekočimi šoki zaradi ekstremne vročine, suše, propada pridelkov in poplav. Povečuje se verjetnost regionalnega družbenega zloma, ki ga bodo povzročile naraščajoče socialne napetosti, pomanjkanje hrane in degradacija okolja.

Drugi scenarij, Veliki preskok, je uresničljiv, če družbe sprejmejo takojšnje ukrepe brez primere v petih medsebojno povezanih preobratih, ki skupaj ustvarijo preobrazbo celotnega sistema. Ti preobrati so globoko, sistemsko povezani: energija vpliva na hrano, tako hrana kot energija pa vplivata na širši gospodarski sistem. Odprava revščine pomeni prerazporeditev bogastva, kar ustvarja zaupanje in pospešuje blaginjo. Opolnomočene žensk pa ustvarja gospodarske priložnosti, zmanjšuje velikost družine in neenakost ter spodbuja bolj zdrave odnose v vseh družbah.

Ključni preobrati:

• Odpraviti revščino z reformo mednarodnega finančnega sistema, ki bo iz revščine dvignila 3–4 milijarde ljudi.

• Odpravljanje velike neenakosti z zagotavljanjem, da 10 % najbogatejših prejme manj kot 40 % nacionalnega dohodka.

• Krepitev vloge žensk za dosego popolne enakosti med spoloma do leta 2050.

• Preoblikovanje prehranskega sistema za zagotavljanje zdrave prehrane za ljudi in planet.

• Prehod na čisto energijo, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije.

V knjigi Earth4All je podrobno opisano, kaj ti izredni preobrati vključujejo in kako jih je mogoče uresničiti. Obravnavane so tudi ovire, s katerimi se ti ukrepi srečujejo, in predlagani so ukrepi za odpravo teh ovir.

Sprememba paradigme Earth4All je ponazorjena s petimi trikotniki – preobrati, vsak ima ključne vzvode. Začnemo z ekonomskimi rešitvami znotraj sedanje paradigme. Na vrhu so predlogi, ki resnično pomenijo velikanski preskok. Ti vzvodi resnično zagotavljajo preobrazbo v novo gospodarsko paradigmo, ki jo je možno imenovati »ekonomija blaginje«.

Prehranski in energetski preobrat, ki sta povezana predvsem z okoljskimi izzivi in zelenim prehodom, si bomo nekoliko podrobneje ogledali.

Hrana: prehranski

sistem naredimo zdrav za ljudi in planet.

Za preoblikovanje kmetijstva, prehrane, dostopa do hrane in odpadne hrane mora prehranski sistem do leta 2050 postati regenerativen (skladiščenje velikih količin ogljika v tleh, koreninah in deblih) in naravi prijazen. Spodbujati je treba lokalno pridelavo hrane ter občutno zmanjšati prekomerne vnose gnojil in drugih kemikalij. Ključni cilji politike: Zdrava prehrana za vse ob hkratnem varovanju tal in ekosistemov ter prenehanje širjenja površine, namenjene kmetijstvu; občutno zmanjšanje količine zavržene hrane.

Izjemen preobrat na področju prehrane se osredotoča na tri skupine rešitev. Regenerativno kmetijstvo in trajnostna intenzifikacija začneta ustvarjati bolj zdrava tla in ekosisteme, medtem ko se potrošniki preusmerijo z rdečega mesa, krmljenega z žiti, na hranljive in bolj zdrave diete, industrija pa se spopade z razsipnostjo v celotnem prehranskem sistemu.

energija: elektrifikacija vsega.

Preoblikovati moramo energetske sisteme, da bi povečali učinkovitost, pospešili uvedbo vetrne in sončne energije, v vsakem desetletju prepolovili emisije toplogrednih plinov in zagotovili čisto energijo tistim, ki je nimajo. S tem bomo zagotovili tudi energetsko varnost. Ključni cilj politike: Približno vsako

desetletje prepoloviti emisije, da do leta 2050 dosežemo ničelne emisije.

Energetski preobrat se začne s sistemsko učinkovitostjo vseh obstoječih energetskih sistemov. Hkrati se toplota, industrijski procesi in promet preusmerijo na obnovljivo električno energijo in iz nje pridobljene nosilce energije, kot je zeleni vodik. Velike naložbe v obilne obnovljive vire energije s skladiščenjem še naprej znižujejo ceno energije zaradi ničelnih mejnih stroškov, tj. zaradi »brezplačnega sonca«.

Kako izvesti Veliki preskok z zelenim in vključujočim prehodom v sloveniji?

Več slovenskih organizacij je 7. decembra lani v sodelovanju z Rimskim klubom organiziralo dogodek, na katerem je knjigo Zemlja za vse predstavil ugledni sodelujoči avtor dr. Anders Wijkman, član IRP (Mednarodnega panela za vire), ki je imel ali še ima vodstvene funkcije v pomembnih mednarodnih organizacijah (od ZN do EIT Climate-KIC), bil je tudi švedski poslanec v Evropskem parlamentu. Slovenski strokovnjaki pa smo izpostavili vrsto procesov in primerov, ki dokazujejo, da že imamo številne potenciale in priložnosti za scenarij Velikega preskoka in da za tako trajnostno prihodnost že delujemo. Znamo torej razmišljati in delovati sistemsko, inovativno in participatorno, seveda pa je tak pristop še premalo uveljavljen. Razmisleke ob predstavitvi knjige smo nadaljevali 13. februarja letos v oddaji Studio ob 17h, v sodelovanju z dr. Wijkmanom pa jih bomo nadgradili 13. junija na konferenci IRDO 2024.

Koristne povezave:

Knjiga Earth for All: https://www.researchgate.net/ publication/369144092_Earth_for_All

Video s predstavitve knjige v Sloveniji: https://www.youtube.com/ watch?v=5AG9BfGoEcw

Studio ob 17h na to temo: https://prvi.rtvslo.si/podkast/ studio-ob-1700/87/175022835

Konferenca IRDO 2024: https://www.irdo.si/en/irdo-conference/

Za boljšo zaščito potrošnikov na spletnih platformah v EU

Akt o digitalnih storitvah je prva digitalna ureditev na svetu, v skladu s katero so digitalna podjetja po vsej EU odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah. Namen akta o digitalnih storitvah je ustvariti varnejše spletno okolje za digitalne uporabnike in podjetja ter zavarovati temeljne pravice v digitalnem prostoru, in sicer z določitvijo novih pravil o boju proti nezakonitim spletnim vsebinam, vključno z blagom, storitvami in informacijami. Ob tem je treba polno spoštovati Listino o temeljnih pravicah, obvladovanje družbenih tveganj na spletu, sledljivost trgovcev na spletnih tržnicah, ukrepe za preglednost spletnih platform in okrepljen nadzor. Svet EU je akt o digitalnih storitvah sprejel oktobra 2022, nova pravila se uporabljajo od 17. februarja letos.

maG. Va N eSa ča NJI IN ta NJ a Pa NG erl

Akt o digitalnih storitvah je del svežnja akta o digitalnih storitvah, ki naj bi skupaj z aktom o digitalnih trgih digitalnim uporabnikom in uporabnicam zagotavljal dostop do varnih proizvodov ter ščitil njihove temeljne pravice omogočal svobodno in pošteno konkurenco v digitalnih sektorjih za spodbujanje inovacij in rasti.

Nove odgovornosti platform in opolnomočeni uporabniki

Vse spletne platforme z uporabniki v EU, razen malih in mikropodjetij, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb in katerih letni promet ne presega 10 milijonov evrov, morajo izvajati ukrepe za:

• boj proti nezakonitim vsebinam, blagu in storitvam: spletne platforme morajo uporabnikom zagotoviti sredstva za označevanje nezakonitih vsebin, tudi blaga in storitev; poleg tega bodo morale spletne platforme sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji, tj. specializiranimi subjekti, katerih prijave bodo morale platforme prednostno obravnavati;

• zaščito mladoletnikov: vključno s popolno prepovedjo oglasov, usmerjenih v mladoletnike, ki temeljijo na profiliranju ali njihovih osebnih podatkih;

• opolnomočenje uporabnikov z informacijami o oglasih, ki jih vidijo, npr. o tem, zakaj so oglasi prikazani in kdo je plačal oglas;

• prepoved oglaševanja, ki je usmerjeno v uporabnike na podlagi občutljivih podatkov, kot so politična ali verska prepričanja, spolna usmerjenost itd.;

• zagotavljanje obrazložitve uporabniku, na katerega vpliva kakršna koli odločitev o moderiranju vsebine (npr. odstranitev vsebine, začasna ukinitev računa itd.), in naložitev obrazložitve v podatkovno zbirko o preglednosti, vzpostavljeno na podlagi akta o digitalnih storitvah;

• zagotavljanje dostopa uporabnikom do pritožbenega mehanizma za izpodbijanje odločitev o moderiranju vsebine;

• objavo poročila o svojih postopkih moderiranja vsebine vsaj enkrat na leto;

• zagotavljanje jasnih pogojev uporabnikom in vključitev glavnih parametrov, na podlagi katerih delujejo njihovi priporočilni sistemi za vsebino;

• določitev kontaktne točke za organe in uporabnike.

Akt o digitalnih storitvah se poleg spletnih platform uporablja tudi za storitve gostovanja, npr. storitve v oblaku ali sisteme domenskih imen, osnovne storitve, ki uporabnike povezujejo z zahtevanimi naslovi spletnih mest, in spletne posrednike, npr. ponudnike internetnih storitev ali domeno. Za storitve gostovanja in spletne posrednike velja podsklop obveznosti iz akta o digitalnih storitvah.

Akt o digitalnih storitvah se od konca avgusta 2023 že uporablja za 19 zelo velikih spletnih platform in iskalnikov s povprečno več kot 45 milijoni uporabnikov na mesec (Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wikipedija, YouTube, Zalando, Bing, Google Search), imenovanih aprila 2023. Tri druge platforme, ki so bile decembra 2023 opredeljene kot zelo velike spletne platforme, morajo od konca aprila izpolnjevati najstrožje obveznosti, od 17. februarja pa splošne obveznosti iz akta o digitalnih storitvah.

Koordinatorji digitalnih storitev v državah članicah

Platforme, ki niso imenovane za zelo velike spletne platforme ali iskalnike, bo na ravni države članice nadzoroval neodvisni regulativni organ, ki bo deloval kot nacionalni koordinator digitalnih storitev.

V Sloveniji bo po informacijah Ministrstva za digitalno preobrazbo za koordinatorja digitalnih storitev skladno z Aktom o digitalnih storitvah imenovana Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike

Slovenije kot neodvisni regulatorni organ, ki bo tudi izvrševala nadzor nad delovanjem platform. Pooblastila za izvajanje postopka nadzora bodo določena z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, ki je v tem trenutku še v postopku sprejemanja v Državnem zboru.

Naloga koordinatorjev bo zagotoviti, da te platforme upoštevajo pravila. Koordinatorji bodo nadzirali platforme s sedežem na njihovem ozemlju in skrbeli, da se zanje izvršuje akt o digitalnih storitvah.

V praksi bodo koordinatorji digitalnih storitev:

• prvo mesto, kjer bodo uporabniki lahko vložili pritožbe zaradi kršitev akta o digitalnih storitvah s strani katere koli platforme, tudi zelo velikih spletnih platform in iskalnikov; kadar bo treba, bo koordinator digitalnih storitev pritožbo posredoval koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer ima platforma sedež, po potrebi skupaj z mnenjem;

• potrdili obstoječe izvensodne pritožbene mehanizme, prek katerih lahko uporabniki vložijo pritožbe in izpodbijajo odločitve o moderiranju vsebine;

• ocenili in podelili status zaupanja vrednih prijaviteljev ustreznim prijaviteljem ali neodvisnim subjektom, ki so dokazali strokovno znanje na področju odkrivanja, prepoznavanja in obveščanja o nezakonitih spletnih vsebinah;

• obravnavali zahteve raziskovalcev po dostopu do podatkov zelo velikih spletnih platform in iskalnikov za posebne raziskave; koordinatorji bodo raziskovalce preverili in v njihovem imenu zaprosili za dostop do podatkov;

• imeli robustna preiskovalna in izvršilna pooblastila za zagotavljanje, da ponudniki s sedežem na njihovem ozemlju spoštujejo akt o digitalnih storitvah; po domnevni kršitvi akta o digitalnih storitvah bodo lahko odredili inšpekcijske preglede, spletnim platformam, ki ne bodo spoštovale akta o digitalnih storitvah, naložili globe in uvedli začasne ukrepe v primeru resne škode za širšo javnost.

evropski odbor za digitalne storitve

Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija bodo oblikovali neodvisno svetovalno skupino, tj. Evropski odbor za digitalne storitve, ki bo zagotavljal dosledno uporabo akta o digitalnih storitvah in enake pravice uporabnikov po vsej EU, ne glede na to, kje imajo spletne platforme sedež.

Odbor bo podal mnenje o izvrševanju akta o digitalnih storitvah in nasvete glede vidikov, povezanih z aktom o digitalnih storitvah. Prav tako bo podpiral nadzor zelo velikih spletnih platform in iskalnikov ter izdajal letna poročila o pomembnih sistemskih tveganjih in dobrih praksah pri njihovem zmanjševanju.

uvedene številne dodatne rešitve

mimovrste by allegro

V celoti podpiramo zakonodajni okvir, ki ga vzpostavlja Akt o digitalnih storitvah, saj se sklada z našimi zavezami ustvarja nje varnega spletnega okolja za evropske potrošnike in poslovne uporabnike. Akt o digitalnih storitvah v veliki meri temelji na prostovoljnih zavezah, katerih podpisnik je tudi Allegro, kot sta memorandum o soglasju glede ponarejenega blaga (Memorandum of Understanding on Counterfeit Goods – MoU) ali zaveza varstva potrošnikov (Consumer Protection Pledge). Naše zaveze na področju zagotavljanja varnosti uporabnikov prese gajo pravne zahteve, zato so bili mnogi naši procesi že prej usklajeni z novimi zahtevami Akta o digitalnih storitvah. Kljub temu smo naredili nekaj prilagoditev na področju pro cesov moderiranja in boja proti nezakoniti vsebini. Uvedli smo tudi številne dodatne rešitve, kot je transparentnost oglaševanja in priporočil, omogočanje skladnosti trgovcev z načelom skladnosti pri oblikovanju, vzposta vili smo kontaktne točke in uvedli številne druge izboljšave. Predani smo temu, da išče mo najboljše prakse in aktivno sodelujemo

z ustvarjalci zakonodaje, lokalnimi oblastmi in širšimi skupnostmi, s čimer želimo našim uporabnikom in potrošnikom omogočiti varno uporabo naše spletne platforme v celotnem regijskem prostoru, kjer smo prisotni.

posebna pozornost na zaščiti mladoletnih

robert Sraka, izvršni direktor za It in podporo poslovanju, big bang d.o.o.

Big Bang je bil pionir spletne trgovine v Sloveniji, že vse od postavitve spletne trgovine www.bigbang.si pa stremimo k nenehnim

izboljšavam in napredku na področju zagotavljanja digitalne varnosti. Redno skrbimo, da so vse vsebine in podatki, ki jih v sistem vnesejo naši poslovni partnerji, še pred objavo pregledani, upoštevamo tudi vse predpise o varstvu osebnih podatkov in zagotavljamo, da ti ostanejo zaščiteni. V naših pogojih poslovanja imamo jasno zapisane smernice in politiko glede uporabe platforme, vključno s pravili o neprimernih vsebinah, obnašanju uporabnikov in varstvu zasebnosti. Spremljamo in upoštevamo tudi vsa priporočila in smernice za zagotavljanje digitalne varnosti. Posebno pozornost namenjamo zaščiti mladoletnih ter za zaščito pred morebitnimi neprimernimi vsebinami in nevarnostmi spleta uporabljamo napredne varnostne mehanizme. Prav tako skrbimo za nadzor in odstranitev morebitnih vsebin, ki ne bi izpolnjevale pogojev uporabe in poslovanja. Na naši spletni platformi smo vzpostavili kontaktno točko, prek katere lahko z našimi uporabniki komuniciramo, uporabniki pa lahko na preprost in zelo jasen način tudi sami prijavijo neželene vsebine. Vse prijave obravnavamo in prijavitelju tudi

sporočimo odločitev oziroma ugotovitve nadzora.

Zagotavljanje

skladnosti z zahtevami

booking.com

Akt o digitalnih storitvah bo vplival na številne ponudnike spletnih storitev. V Booking.com zelo podpiramo glavni namen evropskega Akta o digitalnih storitvah, t. j. ustvarjanje varnega digitalnega prostora. Kot popularna platforma na področju potovanj z vso resnostjo pristopamo k odgovornosti za zagotavljanje zaupanja vrednega in varnega spletnega okolja za vse naše potrošnike in poslovne partnerje. Številne zahteve Akta so bile v procese Booking.com vpeljane že pred tem, delamo pa na tem, da bodo naši procesi do zakonodajnega roka v celoti skladni z zahtevami Akta o digitalnih storitvah.

Promocija

Kako zasnovati upravljanje trajnostnostnih

kompetenc

uprav

in nadzornih svetov ter njihovo nagrajevanje?

Aktivno upravljanje trajnostnostnih kompetenc uprav je del trajnostnega oziroma ESG poslovanja, prav tako nagrajevanje uprave in drugih ravni vodij, skladno z doseganjem trajnostnih oziroma ESG ciljev. Tovrstno razkrivanje po novem zahtevajo Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), zato ta tema dobiva novo raven pomembnosti.

ESRS standardi vključujejo tudi poročanje o upravnih, poslovodnih in nadzornih organih ter njihovem dostopu do strokovnega znanja ter znanj in spretnosti glede trajnostnostnih zadev. Prav tako za člane teh organov podjetja zahtevajo poročanje o sistemih spodbud in politikah prejemkov, povezanih s trajnostnostnimi zadevami. Podjetja bodo morala poročati o ključnih značilnostih svojih sistemov spodbud za vodstvene in nadzorne organe. Morala bodo razkriti, ali se njihova uspešnost ocenjuje glede na cilje, povezane s trajnostnostjo, kako je ta uspešnost vključena v politike njihovih prejemkov in kakšen je delež variabilnih prejemkov glede na trajnostnostne cilje. Za marsikatero podjetje je to novo področje trajnostnostnega upravljanja, za nekatera podjetja pa je že del utečenih poslovnih praks.

upravljanje

trajnostnostnih kompetenc uprav in nadzornih

svetov

Blaž Medja , vodja trajnostnega razvoja v Pivovarni Laško Union, izpostavlja Strategijo trajnostnega in odgovornega delovanja, ki so jo poimenovali »Varimo boljši svet«, ki predstavlja enega izmed ključnih stebrov njihove poslovne strategije, imenovane EverGreen. S tem področje trajnostnega razvoja postavljajo v osrčje njihovega delovanja. Za trajnostno tematiko je ključnega pomena, da ima podporo najvišjega vodstva. V Pivovarni Laško Union napredek pri trajnostnem razvoju merijo že vrsto let. Vsako leto izdajo trajnostno poročilo, trajnostne vsebine pa so vključene tudi v letno poslovno poročilo. Vsebino Strategije trajnostnega razvoja predstavljajo in redno poročajo o njej na sejah

uprave. Vzpostavljene imajo številne kazalnike, za katere si postavljajo letne cilje in jih merijo, vključeni pa so tudi v letne strateške načrte podjetja. Kazalniki, ki se nanašajo na upravljanje oziroma na vodenje, se dotikajo tudi izobraževalnih vsebin. Z izobraževanji vodij sledijo cilju dvigniti zavedanje ter zaznavanje prednosti in pomena vključevanja in raznolikosti.

m aG. Kleme Nt IN a Za PUŠ e K

blaž medja, vodja trajnostnega razvoja v Pivovarni laško Union

Foto: Žiga Intihar

blaž Ferenc, direktor korporativnih komunikacij in trajnosti a1 Slovenija in a1 Srbija

Blaž Ferenc , direktor korporativnih komunikacij in trajnosti A1 Slovenija in A1 Srbija, poudarja, da A1 Slovenije vodjem omogoča redna izobraževanja in pridobivanje certifikatov, kar predstavlja prispevek k njihovem znanju in opolnomočenju na področju ESG. Njihov poudarek je usmerjen v naslednjo fazo gradnje kompetenc, in sicer v prepoznavanje potenciala vpeljave specifičnih ESG procesov v vsako posamezno področje njihovega delovanja. Ta proces zahteva vključevanje vseh zaposlenih, zato razvoj trajnostnih kompetenc omogočajo tudi ostalim sodelavcem in sodelavkam. Razvoj trajnostnih kompetenc ni cilj zgolj vodstva podjetja, pač pa cilj vsakega posameznika znotraj organizacije.

V NLB Skupini je upravljanje trajnostnostnih kompetenc uprav in nadzornih svetov pomemben del trajnostnostne strategije. Med drugim je NLB Skupina eden največjih ambasadorjev pobude Chapter Zero Slovenija, ki poteka pod pokroviteljstvom Združenja nadzornikov Slovenije in Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Sodelovanje v tej pobudi članom nadzornega sveta omogoča, da z dostopom do široke baze znanja in izmenjavo praktičnih izkušenj krepijo svoje kompetence glede načel in okvirov za implementacijo strategije in ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami.

Med številnimi kompetencami, tako strokovnimi kot osebnostnimi, je glede trajnostnosti ključno, da uprava in nadzorni svet pri razvoju poslovne strategije in poslovnih ciljev obravnavata trajnost na celosten način ter zagotovita, da banka ustrezno obravnava s trajnostjo povezana tveganja v svojem okviru za obvladovanje tveganj ter zagotovita učinkovit nadzor nad njimi. Prav tako morajo spremljati razvoj dogodkov na področju trajnostnosti, da se na podlagi tega lahko učinkovito odločajo o poslovni strategiji in naložbah. Ker je pri doseganju trajnostnostnih ciljev na nacionalni in mednarodni ravni nujno potrebno sodelovanje vseh deležnikov, je pomembno, da vodstvo s širšo ekipo strokovnih sodelavcev sodeluje

tudi z oblikovalci politik pri načrtih v zvezi s trajnostnostjo. Pomembne so tudi vse ostale splošne kompetence, ki prispevajo h krepitvi zaupanja notranjih in zunanjih deležnikov banke, kot so visoka stopnja integritete, avtentičnosti, odločnosti, zanesljivosti, strateškega razmišljanja in usmerjenost k ciljem, vodstvene sposobnosti, timsko sodelovanje in komunikacijske kompetence.

Člani uprave in nadzornega sveta se v ta namen udeležujejo različnih strokovnih usposabljanj in konferenc v povezavi s trajnostnostjo v Sloveniji in tujini, prav tako pa v banki pripravljajo redna interna srečanja na temo trajnostnosti. Banka izvaja redna samoocenjevanja kolektivne primernosti najvišjega vodstva. S tem zaznava možne pomanjkljivosti in zagotovi, da ima vodstvo vedno primerno in široko paleto znanja, veščin in izkušenj, da lahko razume aktivnosti banke in njena glavna tveganja, vključno s tveganji, povezanimi s trajnostnostjo.

mag. Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije

Mag. Irena Prijović , izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, meni, da poznavanje nadzornikov na področju trajnostnosti sega preko ukvarjanja s trajnostnostnim poročanjem. Glavna področja so upravljanje tveganj na tem področju, komunikacija in vključevanje deležnikov, etične poslovne prakse, podnebne spremembe in vpliv na okolje, dobavne verige in celovitost vrednostne verige, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih ter njihovo dobro počutje, zeleno zavajanje, kibernetska varnost, trajnostno financiranje, notranje kontrole in poročanje o trajnostnosti.

Nagrajevanje na osnovi doseganja trajnostnostnih ciljev

V NLB Skupini v okviru rednega procesa ocenjevanja uspešnosti uprave namenjajo posebno pozornost doseganju trajnostnostnih

ciljev na področju trajnostnostnega upravljanja, obvladovanja tveganj, poslovnih priložnosti ter okoljskih vplivov poslovanja. Člani upravljalskih organov so zavezani k doseganju zastavljenih ciljev, ki so del njihovih ocen uspešnosti. Zastavljeni cilji imajo v individualnem načrtu ocenjevanja določeno konkretno utež, ki vpliva na njihov variabilni del plače. Člani uprave prejmejo nagrado, ki je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela plače. Variabilni del je odvisen od doseženih rezultatov, ki so neposredno povezani z doseganjem ciljev NLB Skupine in ciljev vsakega posameznika. Proces letnega ocenjevanja uspešnosti članov uprave NLB temelji na finančnih in nefinančnih ciljih, pri čemer slednji vključujejo tudi cilje ESG. O nagrajevanju uprave vsako leto poročajo v Poročilu o trajnostnem razvoju NLB Skupine. V letu 2022 je bil variabilni del plače članov uprav v NLB Skupini predmet presoje uspešnosti glede na cilje na ključnih področjih ESG, in sicer: upravljanje trajnostnega poslovanja, obvladovanje tveganj ESG, poslovne priložnosti za trajnostno financiranje, okoljski vplivi poslovanja in prispevek k družbi.

Celostno izvajanje ESG strategije je po besedah Blaža Ferenca ena izmed ključnih prioritet tudi pri A1 Slovenije, zato je bila pred tremi leti sprejeta odločitev, da ESG cilji postanejo del sistema ciljev, na podlagi katerih je vodstvo upravičeno do nagrad.

Mag. Irena Prijović , izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, izpostavlja, da so del kratkoročnih in dolgoročnih spodbud oziroma kazalnikov uspešnostiKPI za variabilne prejemke uprav podjetij v Sloveniji tudi merila, vezana na trajnostnost, ESG in upravljanje klimatskih sprememb glede na specifike družbe in njeno strategijo. Člani nadzornih svetov pa imajo vzpostavljen poseben režim nagrajevanja, ki se razlikuje od uprav in obsega plačilo za opravljanje funkcije in sejnino, nimajo pa opredeljenih tovrstnih kazalnikov uspešnosti oziroma KPI-jev.

Vsi sogovorniki izpostavljajo velik izziv, ker se nabor in vsebina trajnostnostnih kompetenc, ki jih morajo najvišja vodstva obvladovati, nenehno spreminjata in poglabljata. Zato je ključno nenehno spremljanje novih regulatornih zahtev in pričakovanj deležnikov ter stalno izpopolnjevanje na področjih, ki so pomembna za panogo, v kateri podjetje deluje. V zadnjih letih se zelo hitro širi regulatorni okvir na področju poročanja o vseh trajnostnostnih zadevah, ki tudi najvišjemu vodstvu in nadzornim organom nalaga vse večjo stopnjo odgovornosti in angažiranja.

Za razvoj zelenih kompetenc odločevalcev

Chapter Zero Slovenia je podnebna pobuda, katere glavni cilj je razvijati kompetence nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb v Sloveniji, da se začnejo soočati s podnebnimi spremembami in se opremijo z veščinami ter znanjem o tem, kako zeleni prehod uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe. Chapter Zero Slovenia, ki je bil v 2023 ustanovljen na pobudo Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Združenja nadzornikov Slovenije in družbe Deloitte Slovenia, je slovenski Chapter globalne pobude Climate Governance Initiative. Pobudo predstavlja Miha Košak, častni predsednik Chapter Zero Slovenia in podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

• Zakaj je pobuda chapter Zero Slovenia nastala?

Podnebna pobuda Chapter Zero Slovenia je bila ustanovljena leta 2023 kot odziv na vse večje grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob zavedanju nujnosti kolektivnega ukrepanja posameznikov, gospodarstva in vlad želimo spodbuditi ambiciozno delovanje celotne industrije pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Vendar neenakomerna raven znanja o tej temi na ravni odločevalcev gospodarskih družb slabi njihovo zmožnost, da bi se s tem ustrezno spoprijeli.

• Kakšen je njen namen?

Motivacija za ustanovitev pobude Chapter Zero Slovenia izhaja iz zavedanja, da vrzel v znanju med odločevalci v gospodarskih družbah ovira njihovo sposobnost učinkovitega naslavljanja izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami. Pobuda zato služi kot pomembna platforma za premostitev te vrzeli in spodbujanje celovitega razumevanja o pomenu zelenega prehoda.

Dodatno ta motivacija izhaja iz mojih izkušenj kot člana nadzornih svetov. Poglobljenost razprave o podnebnih spremembah tako na ravni vodstvenih kot nadzornih organov je dandanes pozitivno usmerjena. Nedvomno so dogodki, kot so bili vročinski valovi, vključno s požari na Krasu leta 2022, in nedavne avgustovske poplave po vsej državi, privedli do ponovnega osredotočanja na izredne razmere, s katerimi se soočamo vsi.

• Kakšni so cilji pobude? Želimo razviti ustrezne kompetence in znanja organov vodenja in nadzora gospodarskih družb, zakaj in kako zeleni prehod uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe. Poleg tega se Chapter Zero Slovenia od ostalih organizacij razlikuje v tem, da vsem članom organov vodenja in nadzora

ponuja brezplačno članstvo, kar jim omogoča neomejen dostop do naših dogodkov in izobraževalnih vsebin.

• Pobuda je del mednarodne mreže. Kdo je vanjo vključen na globalni ravni?

Globalna pobuda je s svojim delovanjem pričela leta 2019 v sodelovanju s Svetovnim gospodarskim forumom in ima sedež na Univerzi v Cambridgeu. Njihova mreža trenutno obsega 30 nacionalnih in regionalnih Chapter-jev v 71 državah v Evropi, Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji.

Osrednje poslanstvo globalne pobude je krepitev znanja in kompetenc organov vodenja in nadzora na področju podnebnega upravljanja po vsem svetu. Vse to je bistveno za zagotovitev pravičnega in učinkovitega globalnega zelenega prehoda, ki bi dosegel cilje Pariškega sporazuma. Za uresničevanje svojega poslanstva si prizadeva za ustanovitev novih Chapterjev, da bi oblikovali široko in močno skupnost odločevalcev na vseh koncih sveta.

Poleg tega se globalna pobuda osredotoča na spodbujanje sodelovanja, izmenjave znanja in vsebin med mrežo Chapterjev in njihovimi člani. Z osredotočanjem na ključna gospodarstva in glavne onesnaževalce želi pobuda strateško usmeriti svojo rast in vpliv ter tako zagotoviti skupna prizadevanja za doseganje globalnih podnebnih ciljev.

• Partnerji pri chapter Zero Slovenia so britansko-slovenska gospodarska zbornica, Združenje nadzornikov Slovenije in družba Deloitte Slovenia. Kakšni so interesi in vloge partnerjev? Ste odprti za širitev?

Delovanje Chapter Zero Slovenia poleg treh ustanovnih članov podpirajo naši partnerji in delovna skupina, ki predstavlja operativni organ ter vsebinsko usmerja in izvaja aktivnosti pobude. Članice in člani delovne skupine so predstavniki gospodarstva,

maG. Kleme Nt IN a Za PUŠ e K

akademiki ter drugi strokovnjaki z ekspertizo na področju trajnostnega razvoja in ESG standardov. Delovno skupino danes sestavljajo Kim Turk Mehes (Deloitte Slovenija), Ladeja Godina Košir (Circular Change), Nina Kelemen (Zavarovalnica Triglav), Tina Kobilšek (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), Niko Korpar (Deloitte Slovenija), Alenka Recelj Mercina (NLB), Adriana Rejc Buhovac (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), Ana Struna Bregar (CER) in Mojca Markizeti (improveXadvisory). Za to, da smo na pravi poti, pa skrbi naša vodja trajnostnega razvoja, Tara Pleško z Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Naše delovanje podpirajo štiri ugledni ambasadorji, med katerimi so predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Janez Potočnik in britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler.

Chapter Zero Slovenija je zavezan k nenehni rasti in doseganju čim širše poslovne skupnosti, zato ostaja odprt za nadaljnjo širitev in pozdravlja nova partnerstva. V pravem trenutku želimo pridobljene izkušnje in znanje deliti tudi s ključnimi partnerji v Adria regiji.

• Kakšne aktivnosti organizirate v okviru chapter Zero Slovenia?

Chapter Zero Slovenia organizira številne dogodke in srečanja, na katerih naslavljamo najrazličnejša vprašanja trajnostnega

razvoja. Hkrati pa našim članom zagotavljamo platformo za navezovanje stikov s podobno mislečimi posamezniki ter izmenjevanje znanja in izkušenj, povezanih s podnebnim in trajnostnim upravljanjem v lastni organizaciji.

V preteklem letu je Chapter Zero Slovenia posnel več podkastov, imenovane »podnebni klepet«. Naslovili smo osem načel podnebnega upravljanja, ki jim sledi naša pobuda, ter se poglobili v vprašanja, povezana s podnebno znanostjo in njenimi dejanskimi posledicami za gospodarstvo.

Članom je na voljo mesečni podnebni novičnik, v katerih najdejo številne izobraževalne vsebine, informacije o vseh naših aktivnostih, pa tudi aktivnostih drugih Chapterjev, ter novosti na področju trajnosti in predpisov, tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Za letošnje leto poleg rednih dogodkov načrtujemo veliko konferenco, za katero smo se povezali tudi s tujimi deležniki, in nove aktivnosti, vključno z delavnicami, namenjenimi obravnavi posebnih dilem in izzivov, povezanih z vključevanjem vprašanj zelenega prehoda v razprave v sejni sobi in običajne postopke odločevalskih procesov družbe.

• ali se kljub kratkemu obstoju pobude chapter Zero Slovenia morda že kažejo kakšni oprijemljivi rezultati vašega delovanja? S katerimi izzivi se soočate?

Po devetih mesecih našega delovanja smo prejeli spodbudne izjave članov organov vodenja in nadzora, ki so pokazale, da jim začenjamo pomagati pri poglabljanju njihovega znanja in, kar je ključno, tudi pri tem, kako na vodstveni in nadzorni ravni učinkovito naslavljati cilje doseganja neto ničelnih emisij.

Chapter Zero Slovenia je postal vir informacij in smernic za člane organov vodenja in nadzora, vendar so naša vrata odprta tudi za vse strokovnjake, ki želijo prispevati k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb. V letošnjem letu načrtujemo pripravo poročila o presoji našega vpliva in izvedbo raziskave med člani, da bomo osvetlili pozitivne učinke od naše ustanovitve ter hkrati identificirali področja, kjer je mogoče izboljšati našo pomoč članom.

Eno od področij, s katerim se ukvarjam, je finančni sektor, CGI Financial Sector Hub, kjer obravnavamo smernice, ki jih je sprejela Delovna skupina za finančna razkritja, povezana s podnebjem (Taskforce on Climate-related Financial Disclosure), ter proučujemo, kako opremiti organe vodenja in nadzora finančnega sektorja s potrebnim znanjem, da bi spodbudili pomembne razprave o podnebnih vprašanjih.

• Katere veščine in znanja nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov so po vašem mnenju ključni, da zeleni prehod postane ena od prednostnih nalog poslovanja družb? Ključne spretnosti in znanja, ki so bistvenega pomena za nadzorne svete, uprave in upravne odbore, da bi dali prednost zelenemu prehodu, so zagotovo povezane s prepoznavanjem njihove najvišje stopnje odgovornosti kot nosilcev odločanja v gospodarski družbi. Ta odgovornost zajema zagotavljanje dolgoročnega upravljanja in odpornosti družbe ob učinkovitem obvladovanju poslovnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Prav tako morajo dobro razumeti okoljska vprašanja, posledice podnebnih sprememb in širše trende trajnostnega razvoja. Razumevanje vpliva poslovnih dejavnosti na okolje je ključnega pomena, saj omogoča prepoznavanje priložnosti in tveganj, ki izhajajo iz tega. Nujno je tudi razumevanje pomena dolgoročne vizije, ki usklajuje strateške cilje družbe s trajnostnimi cilji. Takšen pristop, usmerjen v prihodnost, omogoča družbi, da se med drugim prilagodi tudi na spreminjajoče se razmere na trgu, ki so posledica vse večjega usmerjenja v zeleno prihodnost.

Miha Košak, častni predsednik Chapter Zero Slovenia in podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice

Poročanje o trajnostnem poslovanju

DO c. D r. mOJca GO r NJ a K, maG. Dar INKa

Kame NŠ e K, ViSOK a šOLa Za račU n OVOdSt VO in financE, Lj U b L jana

1 Uvod

Na Visoki šoli za računovodstvo in finance smo izvedli analizo letnih in drugih poročil o trajnostnem poslovanju, z namenom ugotoviti primerljivost poročanja družb. V nadaljevanju predstavljamo potek in rezultate analize. Celotna analiza je dosegljiva v reviji Poslovodno računovodstvo (https://akp. poslovodno-racunovodstvo.si/)

2 metodologija

V raziskavi smo na podlagi sekundarnih podatkov za leto 2021 analizirali letna poročila 166 slovenskih podjetij, ki sodijo med subjekte javnega interesa. Podatke smo pridobili na javno dostopnem portalu AJPES. V letu 2021 so bile k trajnostnemu poročanju zavezane organizacije, ki so subjekti javnega interesa in imajo povprečno število zaposlenih na dan bilance stanja 31. 12. 2021 večje od 500. Takih podjetij je 34. Ugotovili smo, da mnoge družbe, ki sicer nimajo 500 zaposlenih in so subjekti javnega interesa, delno poročajo o trajnostnem poslovanju. V teku raziskave smo se odločili za razširitev vzorca na vse družbe, ki so subjekti javnega interesa, saj so zavezane k poročanju tudi družbe javnega interesa, kot so banke in zavarovalnice, ki nimajo več kot 500 zaposlenih, so pa v skladu z direktivo (Evropska komisija, 2013, 2014) pomemben člen v trajnostnem razvoju. Družbe, ki poslovno sodelujejo z družbami, ki so zavezane k trajnostnemu poročanju, tudi poročajo o

trajnostnem razvoju, saj se od njih zahtevajo poročila o napredku pri trajnostnem poročanju.

2.1 predmet raziskave

V raziskavi smo preverjali, ali je v poslovnem poročilu družb, ki so zavezane poročati o trajnostnem poslovanju, vključena izjava o nefinančnem poslovanju (trajnostno poročilo). Izjava vključuje bistvene informacije o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali obstaja primerljivost v poročanju družb in ali predstavljena vsebina olajša presojo trajnostnega poslovanja zunanjim deležnikom.

Pri analizi trajnostnega poročanja smo uporabili 17 raziskovalnih vprašanj ter dodali podvprašanja, s katerimi smo ugotovili, kako subjekti javnega interesa poročajo o trajnostnem poročanju.

2.2 predstavitev rezultatov

Analizirali smo 166 slovenskih družb javnega interesa, od katerih je 89,2 odstotka velikih družb in 9,6 odstotka srednjih družb. Družbe smo razvrstili po dejavnostih, kjer ugotavljamo, da je 10,2 odstotka družb iz dejavnosti zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, iz dejavnosti drugo denarno posredništvu 8,4 odstotka družb ter 5,4 odstotka iz dejavnosti zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov, dejavnosti holdingov in dejavnosti zavarovanja. Analizirane družbe javnega interesa sodijo v letu 2021 v širok nabor dejavnosti, saj je v analizi zajetih kar 68 dejavnosti.

Iz slike 1 razberemo, da je trajnostno poročanje v večji meri (88 podjetij, kar predstavlja 53 odstotkov) del letnega poročila.

V nadaljevanju predstavljamo analizo raziskovalnih vprašanj, ki so bila osnova za izvedbo raziskave. Prikazali smo le tista vprašanja, ki so imela večino odgovorov da ali ne.

Primeri nekaterih poročil o trajnosnem poslovanju. Vir: Fit media d.o.o.

SPREAD GOOD Trajnostno poročilo blagovne znamke

poročilo

Trajnostno poročilo skupine Petrol 2022

TRAJNOSTNO POROČILO Slovenske turistične organizacije 2020 in 2021

Ali so vključena družbena vprašanja in skrb za zaposlene?

Ali je del letnega poročila?

Ali poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov in kako jih upoštevata?

Ali je dostopno na spletni strani podjetja?

Ali vsebuje kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja?

Ali vsebuje opis izvajanja strategije podjetja v zvezi z zadevami trajnosti?

Ali je vključeno spoštovanje človekovih pravic?

Ali podjetje poroča v skladu s standardi GRI?

Ali vsebuje glavne cilje glede trajnosti, ki jih je določilo podjetje, in napredek pri doseganju teh ciljev?

Ali je vključen boj proti korupciji in podkupovanju?

Ali so vključene različne politike trajnostnega razvoja?

Ali je vključena raznolikost v upravnih odborih podjetij (uprava, nadzorni svet ali neizvršni, izvršni direktorji) glede na spol, starost, izobrazbo, poklicno ozadje?

Ali vsebuje načrte, ki jih podjetja imajo za zagotavljanje tega, da sta poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in z omejitvijo segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom?

Ali je pripravljeno v skladu z Uredbo o taksonomiji?

Ali vsebuje opis vloge upravnega odbora in vodstva v povezavi z zadevami trajnosti?

Ali vsebuje opis postopka skrbnega pregleda, ki se izvaja v zvezi z zadevami trajnosti?

Da

Ne

Delno

Ali vsebuje razkritja o neopredmetenih sredstvih, ki niso pripoznana v bilanci stanja?

Število odgovorov na posamezno vprašanje raziskave (v obliki 100-odstotno naloženega paličnega grafikona). Vir: lastni

Zaključimo lahko, da o trajnosti poroča več družb, kot jih je zavezanih za poročanje, saj je bilo poročanju o trajnostnem poslovanju v letu 2021 zavezanih 34 družb. 100 podjetij nima ločenega poročila o trajnosti.

V nadaljevanju prikazujemo analizo za tiste družbe, ki poročajo o trajnostnem poslovanju. Iz analize poročanja izhaja, da o trajnostnih komponentah poročajo v letnih poročilih tudi nekatere družbe, ki še niso zavezane poročanju.

Od 166 podjetij je kar 88 (53 odstotkov) podjetij vključilo trajnostne vsebine v letno poročilo, 77 podjetij (46 odstotkov) ne poroča o trajnostnih vsebinah v letnih poročilih.

Pri vseh 77 družbah, pri katerih trajnostne vsebine niso sestavina letnega poročila, nas je zanimalo, kako se glasi ločeno trajnostno poročanje. Ugotovili smo, da so trajnostna poročila oziroma nefinančna poročila zelo različno poimenovana. Podrobne vsebine najdete v reviji Poslovodno računovodstvo ( https://akp.poslovodno-racunovodstvo.si/ ).

Nadalje nas je zanimalo, ali trajnostno poročilo vsebuje kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja. Ugotovili smo, da je 68 podjetij (45 odstotkov) poročalo o poslovnem modelu in strategiji poslovanj. Opise poslovnih modelov in strategij podjetij lahko preberete v reviji Poslovodno računovodstvo ( https://akp.poslovodno-racunovodstvo.si/ ).

Vsi opisani modeli analiziranih podjetij v glavnem niso predstavili, kako bodo merili napredek oz. kakšen je njihov cilj glede doseganja modela konkretno v kazalnikih.

Naslednje vprašanje se navezuje na poslovni model in strategijo podjetja glede upoštevanja interesov deležnikov.

68 podjetij (45 odstotkov) v svojem poročanju o trajnostnem poslovanju v poslovnem modelu in strategiji upošteva interese deležnikov. Kot zunanje deležnike podjetja v poslovnem procesu razumejo dobavitelje, kupce in druge partnerje, ki na kakršen koli način sodelujejo v poslovnem procesu podjetja.

Ugotavljamo, da obstajajo priložnosti za izboljšave v trajnostnih poročilih, predvsem glede večje sistematičnosti razkritij in seveda v prihodnje skladno poročanje s sprejetimi Evropskimi standardi računovodskega poročanja o trajnosti (ESRS).

Naslednje pomembno vprašanje, ki smo ga raziskovali: Ali poročilo vsebuje načrte, ki jih imajo podjetja za zagotavljanje tega, da sta poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in z omejitvijo segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom?

V 24 poročilih smo zasledili načrte, ki jih imajo podjetja za zagotavljanje cilja, da sta poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in z omejitvijo segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom.

Najkonkretnejši zapisi, ki jih najdemo v povezavi s poslovnim modelom in strategijo, združljivima s prehodom na trajnostno gospodarstvo in z omejitvijo segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, so predstavljene v reviji Poslovodsno računovodstvo ( https://akp.poslovodno-racunovodstvo.si/ ).

Drugače pa najdemo splošnejše opise, ki nakazujejo, da si bodo družbe prizadevale v tej smeri, vendar brez konkretnih ciljev, ki bi bili merljivi.

Naslednje raziskovalno vprašanje, ki smo ga proučevali, se nanaša na pripravo trajnostnega poročila podjetja v skladu z uredbo o

taksonomiji, kjer podjetja v večini ne poročajo ali so skladna s taksonomijo.

Uredba o taksonomiji (Uradni list EU, 2020) za trajnostne dejavnosti je evropski okvir, ki opredeljuje skupne tehnične značilnosti, merila in označevalce za dejavnosti, ki prispevajo k okoljski trajnosti. Podjetja in finančne institucije, ki želijo uživati koristi taksonomije, morajo izvajati ocene, ali njihove dejavnosti izpolnjujejo te cilje trajnosti, in to informacijo nato javno objaviti. V svojih poročilih je to prikazalo le 24 podjetij.

Naslednje raziskovalno vprašanje se nanaša na opis vloge upravnega odbora in vodstva v povezavi z zadevami trajnosti.

22 podjetij je v svojem trajnostnem poročanju opisalo vlogo upravnega odbora in vodstva v povezavi z zadevami trajnosti. Ta rezultat pomeni, da niti vse družbe, ki so bile zavezane trajnostnemu poročanju leta 2021, niso poročale o tej temi.

Naslednje raziskovalno vprašanje, ki smo ga analizirali, se nanaša na raznolikosti v upravnih odborih podjetij (uprava, nadzorni svet ali neizvršni, izvršni direktorji) glede na spol, starost, izobrazbo, poklicno ozadje?

33 podjetij je poročalo o vključevanju raznolikosti v upravnih odborih podjetij glede na spol, starost, izobrazbo, poklicno ozadje. Politika raznolikosti je v poročilih predstavljena zelo različno. Nekatera podjetja poročajo, da so sprejela politiko raznolikosti, v kateri podrobneje opisujejo, kako

zagotavljajo raznolikost. Nadalje v poročilih v večini povzemajo konkretne številke, predvsem vezano na spol. V nekaterih primerih, kjer je enočlanska uprava, poročajo, da raznolikosti ni mogoče zagotoviti.

Le 20 družb je opisalo postopek skrbnega pregleda, ki se izvaja v povezavi s trajnostjo. Tudi pri tem vprašanju je poročalo manj družb, kot jih je bilo zavezano k obveznemu poročanju. Iz predstavljenih razkritij izhaja, da družbe postopek skrbnega pregleda razumejo vsaka po svoje. To je sicer tudi delno razumljivo, saj prihajajo iz različnih dejavnosti.

Naslednje raziskovalno vprašanje se je nanašalo na razkritja o neopredmetenih sredstvih, ki niso pripoznana v bilanci stanja. Tega razkritja nismo našli v nobenem poročilu na vzorcu podjetij. Predvidevamo, da to razkritje manjka predvsem zaradi povezovanja te postavke z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi po SRS 2, ki pa je zelo strog glede pripoznave.

3 Zaključek

V raziskavi smo torej želeli ugotoviti, ali obstaja primerljivost v poročanju družb in ali predstavljena razkritja lahko pomagajo pri presoji trajnostnega poslovanja. Ugotovili smo, da se trajnostno poročanje družb med seboj zelo razlikuje. Za poenotenje in primeljivost trajnostnih poročil bodo poskrbeli Evrospki standardi o trajnostnem poročanju (ESRS).

Podejtja poročajo, v kakšnem odstotku so naložbe v osnovna sredstva dejavnosti usklajene s taksonomijo. Npr. namestitev, vzdrževanje in proizvodnja električne energije iz vetrne energije.

ESRS

Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (European Sustainability Reporting Standards)

PRIPRAVA POROČILA

Praktična šola poročanja o trajnostnosti, skladnega z evropskimi standardi poročanja

Sreda, 17. 4. in 24. 4. 2024, med 9.–14. uro

Stavba RITS, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Vsebina:

• Pogled na celostno strukturo letnega poročila, del katerega je izjava o trajnostnosti oziroma poročilo, skladno s standardi ESRS

• Kako zagotavljamo povezljivost med poslovnim, trajnostnim in računovodskim delom poročila

• Pregled splošnih zahtev poročanja; poseben poudarek na vrednostni verigi in dvojni pomembnosti (pomembnost vpliva in finančna pomembnost) kot osnova za določanje pomembnosti tem poročanja

• Splošna razkritja

• Okoljske teme poročanja

• Družbene teme poročanja

• Upravljavske teme poročanja

• Priprava na revizijski pregled

Na dvodnevnem izobraževanju bomo skupaj prehodili praktične korake priprave poročila, skladnega s standardi ESRS.

Izobraževanje je namenjeno podjetjem/organizacijam, ki želijo poročati oz. so zavezanci za poročanje po standardih ESRS. Izobraževanje bo potekalo v manjših skupinah, kar bo omogočalo aplikativno podajanje vsebin z razpravami.

Cena dvodnevnega izobraževanja: 580 € + ddv/osebo, pri vsaki nadaljnji osebi iz iste organizacije se upošteva 50 % popust (290 € + ddv/osebo). Obvezna je predhodna prijava na praktično šolo do četrtka, 11. 4. 2024, z obrazcem na spletni strani www.zelenaslovenija.si ali na spodnji kontakt.

Tanja Pangerl

Vodja projektov t: 03 42 66 716 e: info@zelenaslovenija.si

Promocija

Pripravljeni na zahteve, izzive in priložnosti trajnostnosti (ESG)

Za zakonodajno skladnost, tržno konkurenčnost, kreativno agilnost in dolgoročno uspešnost

• Priprava poročila o trajnostnosti, skladno z ESRS

• Izdelava analize vrzeli z zakonodajnimi, tržnimi in drugimi zahtevami s področja trajnostnosti

• Priprava matrike dvojne pomembnosti

• Snovanje trajnostne (ESG) strategije in strategije razogljičenja

• Izračun ogljičnega odtisa in analiza LCA

Izkušena strokovna ekipa storitve izvaja na ključ.

• Delavnice in izobraževanja s področja trajnostnega razvoja v praksi po vaši meri