Forum
Farmacevtski informator uredeno. Toa treba da se gleda povrzano so pravoto na kvalitetna zdravstvena za{tita, kako i so pra{aweto na medicinskata gre{ka. Vo na{eto pravo ova pra{awe (na medicinskata gre{ka) e uredeno preku obvrskite i odgovornostite na zdravstvenite rabotnici (vidi glava 6), no i so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.2
litet, bezbednost i efikasnost, na~inot i postapkite za nivno proizvodstvo, ispituvawe, stavawe vo promet, formirawe na ceni, kontrola na kvalitet, oglasuvawe i inspekciski nadzor (~len 1). So Zakonot za biomedicinsko potpomognato oploduvawe se ureduva deka sproveduvaweto na postapkata za BPO se vr{i na na~in koj obezbeduva za{tita na ~ovekovite prava, dostoinstvoto i privatnosta na licata vrz koi se vr{i medicinskata postapka i na donatorite na polovi kletki i embrioni. BPO se vr{i so cel da se postigne oploduvawe soglasno na nau~no tehni~kiot napredok, medicinskata nauka i iskustva, so poseben akcent kon ~ovekovite prava (~len 2). So Zakonotzauslovitezazemawe, razmenuvawe, prenesuvaweipresaduvawedeloviod~ovekovototelozaradilekuvawe, se ureduvaat uslovite za zemawe, razmenuvawe, prenesuvawe i presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo so cel kvalitetno i bezbedno sproveduvawe na medicinskite postapki. So Zakonotzaprekinnabremenostaisto taka se vospostavuvaat standardi za kvalitet vo zdravstvenata za{tita pri izveduvawe na medicinskite intervencii.
Vo eti~kite kodeksi nema odredbi koi direktno se odnesuvaat na ova pravo.
Pravonabezbednost Evropskata povelba za pravata na pacientite ja utvrduva bezbednosta na sekoj poedinec preku pravoto da bide za{titen od {tetite {to mo`e da gi predizvika lo{oto funkcionirawe na zdravstveniot sistem, medicinska ili lekarska gre{ka, kako i pravo na pristap do zdravstveni uslugi i lekuvawe koi ispolnuvaat visoki standardi za bezbednost. Vo zakonskata regulativa na Republika Makedonija, Zakonot za za{tita na pravata na pacientite ja regulira bezbednosta na pacientite; li~nosta i dostoinstvoto na sekoj pacient mora da se po~ituva (~len 5, stav 4), odnosno pacientot ima pravo za vreme na prestojot vo zdravstvenata ustanova na li~na sigurnost (~len 5, stav 5). Pritoa, ZZPP opravdano pravi razlika me|u li~nata sigurnost na pacientot vo zdravstvenata ustanova i negovata bezbednost vo vrska so zdravstvenata za{tita {to mu se uka`uva vo zdravstvenata ustanova. Pravoto na bezbednost na pacientot vo na{eto zakonodavstvo, osven vo ZZPP, ne e eksplicitno
Edinstveno vo Zakonot za za{tita od zarazni bolesti se uredeni, kako posebni merki za za{tita na naselenieto od zarazni bolesti: 1) otkrivawe na izvori na zaraza (zaboleni ili nositeli) i postavuvawe na etiolo{ka dijagnoza; 2) prijavuvawe na zaraznite bolesti; 3) epidemiolo{ki istra`uvawa; 4)izolacija, zdravstven nadzor, karantin, prevoz i zadol`itelno lekuvawe; 5) imunoprofilaksa i hemioprofilaksa; 6) dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija; 7) sproveduvawe na zdravstveno-higienski pregledi; 8) sledewe na intrahospitalnite infekcii i prezemawe merki za nivno prevenirawe i 9) zdravstvena edukacija. Posebnite merki od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni da gi sproveduvaat zdravstvenite ustanovi. Preventivna dezinfekcija e zadol`itelna vo zdravstveni ustanovi, u~ili{ni i predu~ili{ni ustanovi, socijalni ustanovi, ugostitelski objekti i javni objekti (aerodromi, stanici, pazari i sli~no), kako i vo objekti za proizvodstvo, promet i skladirawe na hrana. Preventivnata dezinfekcija se vr{i na sekoi {est meseci. Zadol`itelna e dezinfekcija na sekretite, ekskretite. Li~nite i drugi predmeti i na prostorijata vo koja prestojuval bolen od kolera, ~uma, virusni hemoragi~ni treski, virusni `oltici, difterija, creven tifus, paratifusi, salmonelozi, detska paraliza, dizenterija, antraks, besnilo i tuberkuloza vo zarazen stadium, kako i na objekti pri pojava na epidemii od zarazni bolesti. (~len 39) Soglasno Zakonot za mentalno zdravje, pak, liceto so mentalna bolest, za vreme na prestojot vo zdravstvena ustanova ima pravo na li~na sigurnost (~len 14). Kodeksot na medicinskata deontologija na Lekarskata ko-
39