Фармацевтски Информатор

Page 60

52-53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd

12/19/2010

12:04 PM

Page 10

STRU^EN TEKST

HOMEOPATIJA - holisti~ki pristap vo lekuvaweto

Farmacevtski informator

60

Tatko na klasi~nata homeopatija e germanskiot doktor Samuel Hahnemann, a osnovniot princip na homeopatijata, koj go primenuvale u{te Hipokrat i Paracelzius, e: "Similia similibus curentur" (sli~noto so sli~no se lekuva). Vo praksa toa zna~i deka lekot sposoben da predizvika odredeni efekti (simptomi) kaj zdravi individui, }e bide sposoben da izlekuva bolna individua koja projavuva sli~ni efekti (simptomi). Kako primer mo`eme da go zememe arsenot koj e otrov {to kaj zdrava individua predizvikuva povra}awe, dijareja, izmet kako orizova voda, zabrzan puls, no ako e zeman podolgo vreme vo pomali dozi, }e predizvika te~ewe na nos, te`ina vo glavata, bronhit, podocna }e se razvijat specifi~ni naru{uvawa na ko`ata i nervite. Pacienti {to imaat hroni~no truewe so arsen ~uvstvuvaat gorewe koe se podobruva od toplo, `edni se i pijat so mali goltki, imaat strav od smrt, nemir i vlo{uvawe na simptomite na pladne i na polno}. Bezbroj pacienti koi prika`ale takvi simptomi, bez razlika na imeto na bolesta (kolera, nastinka, egzema, astma i dr.), bile izlekuvani so homeopatski podgotven lek Arsenicum, spored principot "sli~noto so sli~no se lekuva".1 Homeopatijata e pravec vo medicinata so sopstvena filozofija koj go tretira ~ovekot kako celina i kako individua. Postojat dva glavni pravca vo homeopatijata: klasi~na i klini~ka homeopatija. Vo ovoj tekst }e napravime osvrt kon klasi~nata homeopatija. Nekoi od glavnite postulati na homeopatijata se deka vo centarot na lekuvaweto e ~ovekot, a ne negovite organi, deka tkivata ne mo`at da se razbolat ako ne{to postaro od niv ve}e ne e poremeteno i gi razbolelo, deka bakteriite se posledica na bolesta, a deka pri~inata e mnogu posuptilna i deka ~ovekot e bolen pred taa bolest da se lokalizira vo nekoj organ ili tkivo. 3 So vekovi, kako i denes, vo medicinskite istra`uvawa se spomenuva povrzanosta na teloto i umot isto kako {to i telesnite i mentalni simptomi se zemaat predvid pri gradeweto na slikata na bolesta. Vo homeopatijata ne postoi lek za odredena bolest, tuku postoi lek za pacientot koj boleduva od odredena bolest. "Poedinecot, a ne bolesta, e li~nost" rekol proslaveniot ser William Osler. Homeopatot gi zema predvid site simptomi {to go odvojuvaat i razlikuvaat ~ovekot kako individua, no isto taka ja zema predvid i familijarnata istorija na bolesti i fizi~kite i mentalni traumi od detstvoto.Najva`no od se e homeopatot da ja razbere individualnosta na sekoj pacient vo celost i to~no za da mo`e da mu go dade vistinskiot lek.1 Postojat ~etiri osnovni principi na koi se temeli homeopatijata: Sli~en lek, Edinstven lek, Mala doza, Edinstvena doza Sli~en lek (Similium) e lekot koj proizveduva simptomi sli~ni na bolesta. Za da se doznae na koja bolest e sli~en lekot, homeopatite administrirale na zdravi dobrovolci (vo netoksi~ni dozi) odredeni lekovi i gi zabele`uvale nivnite efekti, Toa se narekuva Doka`uvawe. Homeopatskite lekovi ne se testiraat i doka`uvaat na `ivotni zatoa {to tie ne mo`at da gi ka`at simptomite i modalitetite na vlo{uvawata i podobruva-

wata koi gi ~uvstvuvaat. Denes, Homeopatskata "Materija medika" raspolaga so nad 2000 leka. Od site tie lekovi homeopatot }e go odbere onoj {to e najsli~en (kako zbir na simptomi) na slu~ajot koj go tretira. Na primer, koga re{ava slu~aj na pnevmonija, pokraj voobi~aenite simptomi na pnevmonija kako visoka temperatura, ka{lawe, zabrzano di{ewe i sl. toj zabele`uva specifi~ni karakteristiki kaj sekoj pacient: Prviot e nemiren, vtoriot e `eden, tretiot e razdrazliv. Iako bolesta e ista, sekoj pacient individualno reagira na nea i }e dobie razli~en lek.2 Edinstven (edine~en) lek se dava vo homeopatijata zatoa {to site doka`uvawa se praveni so poedine~ni lekovi i ne postojat dovolno dokazi za aplicirawe na kombinacii od lekovi. Malata doza e posebno karakteristi~na za homeopatskiot lek i se smeta za najgolem podarok na naukata od strana na Hahnemann. Niz svojata praksa, toj do{ol do zaklu~ok deka so namaluvawe na dozata mo`e da se izbegne po~etnoto vlo{uvawe na sostojbata na pacientot, a vo isto vreme da se postigne pogolema efikasnost na lekot. Razreduvawata na lekot vo homeopatijata se narekuvaat Potencirawa ili Dinamizirawa na lekot, pri {to se koristat neutralni te~ni i cvrsti mediumi. Od te~nite mediumi najkoristena e destiliranata voda i alkoholot, a od cvrstite mle~niot {e}er (laktoza ) i {e}erot od trska. Pri potenciraweto, konfiguracijata na lekot se vtisnuva kako otisok vrz molekulite na mediumot, koja ja memorira i skladira informacijata. Te~nite formi se poaktivni no ponestabilni. Stabilnosta na homeopatskite lekovi se ispituva vo posebni magnetni aparati kade {to se meri biofotonskata energija na rastvorot so lekot.5 Dozite vo homeopatijata se tolku mali {to hemiskite analizi ne otkrivaat materija od lekot pri povisokite potencii. Toa e mo`ebi glavnata pri~ina {to po{irokata medicinska javnost ima te{kotii vo celost da ja prifati homeopatijata kako nauka, iako fizikata ve}e ni poka`a i doka`a deka vo beskrajno maliot atom le`i beskrajno golema energija koja ~eka da bide oslobodena i upotrebena.2 Edinstvena doza e ona {to homeopatot naj~esto }e ja dade i potoa }e ~eka lekot da go razvie svoeto dejstvo. Dokolku lekot dejstvuva, dozata mo`e da se povtori, no vo nekoi slu~ai i ne mora, bidej}i samo edna doza }e go re{i slu~ajot. Na~inot na administracija e naj~esto oralen, no ponekoga{ lekot mo`e da se inhalira ili da se aplicira na ko`ata. Homeopatskite lekovi glavno se dobivaat od ~etiri izvora: Minerali - hemiski elementi i soedinenija od neorgansko i organsko poteklo (sulfur, zlato,kalcium karbonat, nafta, silicium i sl.), Rastenija - Beladona, Likopodium, Arnika, Kantarion, Ignacija i dr. @ivotni - Aranea diadema (pajak), Lachesis (zmija), Apis (p~ela) i dr. Nozodi - produkti od bolesti i zaboleni tkiva (Tuberkulinum, Psorinum i sl.)


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.