Krila 6 1983 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA Koliko bo stal sod nafte? Ameriško ministrstvo za energetiko pričakuje, da bo leta 1985 stal sod nafte 25 dolarjev. Predsednik "British Petroleuma" meni drugače; po njegovem mnenjubotedaj stal sod nafte tol iko kot zdaj - cene naj bi bile v prihodnjih dveh letih stabilne.

KAJ DELA ZVEZA

KAJ DEL)

Letalsko modelarstvo - osnova usmerjenega izobraževanja za letalsko smer Tako smo deklarativno zapisali v vseh dokumentih na vseh nivojih letalske zveze Jugoslavije. Nekoč mi je pokojni revolucionar Regent dejal, da je od besed do dejanj zelo daleč. Te njegove misli se

PRIPRAVLJAMO PRIROCNIK ZA JADRALCE V Sloveniji fe več kot trideset let nismo izdali nobene strokovne knjige o letenju. Prav gotovo niso Iz trte zvlta razmiAljanja, da se ta vrzel odra!a tudi pri varnosti letenja. Pomanjkanje strokovne literature za letalce je zato spodbudilo delovno skupino pri ZLOS, da začne z akcijo za Izdajo Priročnika zajadralce, ki naj bl slufll tudi kot učbenik za opravljanje Izpita za dovoljenje jadralnega pilota. Skupina je sestavila osnutek načrta za pripravo ln Izdajo priročnika, ki naj bl obravnaval vsa najpomembnejAa področja Iz jadralnega letalstva: zgodovina jadralstva v svetu in pri nas, aerodinamika, gradnja, materiali, instrumenti, tehnika jadranja in preleti, meteorologija, navigacija, radlofonija, Instrumentalno in nočno letenje, akrobacije, padala in njih uporaba, letalski predpisi, Skupina predlaga v uredniAki odbor priročni ka tovarlAe Roka Goloba, Dominika Gregla, Marjana MoAkona, Vlada Hočevarja, Crtomirja Rojnika ln Cirila Trčka, hkrati pa vabi vse zainteresirane, naj pismeno sporoče pisarni ZLOS, če so pripravljeni sodelovati pri pripravi posameznih poglavij priročnika ln pod kakAnimi pogoji. Seveda so dobrodoAli tudi predlogi za dopolnitev vsebine ln urednlAkega odbora. Priročnik člmprejl

naj bl izlel Ae letos, zato se oglasite MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

vedno spomnim, ko berem deklaracije o pomenu in razvoju letalskega modelarstva. Pedagoška praksa je potrdila resnico, bolje rečeno prirod no zakonitost, da se strokovnjaki za posamezna področja rojevajo le tedaj, če znamo pri otroku odkriti naravno dispozicijo, jo gojiti in usmerjati skozi celoten sistem šolstva. To je tudi bistvo usmerjenega izobraževanja . Vse to nam je znano in vsega tega se tudi zavedamo. V praksi pa delamo drugače.

Ce pogledamo odnos širše družbe do vzgoje mladih, potem ne moremo dati pozitivne ocene. Takšen odnos do te vzgoje se resno in negativno odraža prav danes, ko smo, se znašli v težki ekonomski situaciji, ko še kako potrebujemo lastno znanje in lastne strokovnjake. Teh pa ni dovolj prav zaradi takšne politike. tehnične

Tudi letalski modelarji kot bodoči letalski strokovnjaki so bili vsa leta nazaj v enaki situaciji. Trenutno je njihov položaj še slabši. Doma namreč ni modelarskega materiala. Preko meje ga je dovolj, vendar je polog za prehod meje prevelik davek za mlade modelarje. Tako zgubljamo korak z napredkom v svetu tudi na področju letalstva. Le kako si zamišljamo priti do letalskih strokovnjakov iz vrst motiviranih otrok, če jim nudimo samo teorijo brez praktične ustvarjalnosti. To ni stimulativno. Denarja za te namene ni, odnosno gaje zelo malo. Letal skega modelarstva noče nihče financirati ali vsaj sofinancirati iz združenih sredstev . TKS Slovenije je celo zapisala v svoje dokumente, da letalskega modelarstva ne bo financirala. Vse, kar dobimo na ravni republike za razvoj letalskega modelarstva, je 60.000 din, ki jih bomo dobili od ZOTKS. In če povem še to, da smo premostitveno za modelarski material vsega 1,16m3 balze iz uvoza plačali 45 starih milijonov din, potem ni čudno , da je ta dejavnost v upadanju. Takšno je trenutno realno stanje letalskega modelarstva v ZLOS. Perspektiva ne bo rožnata, dokler širša družba ne bo spremenila odnosa do tehnične vzgoje mladih. MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII

ST. 6-7

JUNIJ-JULlJ '83

naslovna

stran 18

stran 26

stran 28

Do polovice junija, ko smo zaključili to številko, je bila za nami že večina republiških, pa tudi nekaj državnih prvenstev. Z atoje današnja vsebina skoraj v celoti zasedena s poročili s teh tekmovanj, zlasti jadralskih in zmajarskih. Med tem pa tečejo glavni boji motornih pilotov in padalcev ter ni bojazni, da jih v avgustovsko-septembrski številki ne bi mogli pohvaliti. Cakatanas seveda še tudi državni prvenstvi jadralcev in modelarjev tercela vrsta drugih pomembnih tekem. Prizadevnim poročevalcem (ki so letos dosti bolj marljivi kot kdajkoli prej!) se zato priporočamo za čimprejšnje in čimbolj zanimive reportaie. Vse ti$te, ki na dopustu ne bodo imeli kaj početi, pa že zdaj prOSimo, naj začno s serijami jesenskih strokovnih prispevkov, saj vedo, kolikšna je potreba po takem gradivu! Ce ne verjamejo, lahko vprašajo predsednike strokovnih komisij! - Vseeno pa vsem skupaj lepo vreme in veliko športne in počitniške zabave! Posnetek na naslovnici opozarja na zmajarsko problematiko, ki jo prinašamo na 4. strani, narejen pa je bil na letošnjem državnem prvenstvu zmajarjev na Kriški gori, o katerem poročamo na 21. strani. (Foto: arhiv Posočja)

Kam plove zmajarstvo Pošta V osmih dneh - sedem tekmovalnih Uspešen nastop slovenskih raketnih modelarjev Prvo popoldansko mladinsko prvenstvo 9 srečanje letališč Jugoslavije Zmaji gredo na prelete PO Primorski in Notranjski Republiško prvenstvo F 3B Padala za zmajarje Visoki C nad Ljubnom 33 rdečih nageljev za Nado Dimnik Vestnik "e'LIJ

Izdala Zveza letalskih organizacije Slovenile v Ljubljani . Lepi pot 6

4 6 8 16 18

20 21

24 26

30 36

Revija izhaja vsak mesec. razen

julija in avgusta ·t: Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IjubiteJji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar . naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje, raketarstvo . zmajarstvo in balonarstvo. UredniMvo si pridržuje pravico skraj~ati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1:: Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden,

Juril Franko. Dominik Gregl. Belizar

Keršič .

in odgovorni urednik). Jože Perhavc,

Srečo

Leon

Mesarič.

Petric

Jure

(tehnični

Mežnaršič. Franček

urednik) in Ciril

slov uredništva: Marjan Moškon . poštni predal 33. 68001 Novo mesto

Trček

Mordej. Marjan Moškon (glavni <:r Lektor: Marjan Bauer <:r Na-

Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v

uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi

znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA. lelefon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter

stran 36

obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno <:r Letna naročnina 300 din , cena posamezne številke 25 din Lektoriranje rokop'iSov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Kam plove zmajarstvo • letalska proga Trst-Genova - Maja so opravili prvi polet na novi letalski progi med Trstom in GenoV(). Pr-ogo je odprla novoustanovljena letalska družba Aligiulia. Na prvem letuje bilo v letalu s 26 sedeži dvanajst potni'kov. Vsak delavnik bodo opravljali po dva leta. Konec meseca so odprli še redne letalske proge med Trstom in Firencami. Trstom in Torinom ter Trstom in Bologno. Predsednik rimskega letališča je ob odprtju nove proge Trst-Genova omenil prizadevanja deželne uprave. da bi letališče povezali tudi z mednarodnimi leti proti Jugoslaviji. Avstriji in Bavarski. (PO DELU)

Odkar sem predsednik komisije za tudi uspelo. Največja ovira so bili uvožeprosto letenje pri PS ZLOS . sem dokaj ni materijali ter preveliki stroški razvoja. dobro spoznal razmere na tem področju. Če si hotel narediti dobrega zmaja. si skušal bom opisati razmišljanja in moral izdelati več prototipov. kar je bilo poglede na to zvrst letenja. Navadno se preveliko finančno breme. Obenem se je naše tržišče prehitro zasitilo. tako. da za začne z zgodovino in iudi jaz ne bom izjema. Pred skoraj desetimi letije skupi~ samogradnjo ni bilo pravega stimulansa . Naslednji problem je bilv zakonski aktina entuzijastov naredila prvega zmaja v Sloyeniji. Tudi v svetu je bilo zmajarstvo vih . Zmaje si že lahko izdeloval. vendar šele Jla začetku razvoja . Lahko s nihče ni vedel . kdo'naj jih homol ogira. ponosom ugotovimo. da nismo nič manj Tako so se vsi poizkusi organizirane spOS0hni in p odjetni kot drugi. saj so se gradnje zmajev končali že na zače tku takratni zmaji enakovredno kosali z tujipoti. Rezultat tega je. da danes sko raj mi na vseh tekmovanjih. Z'a začetnike nihče več ne izdeluje zmajev. čeprav vezmajarstva Rri nas, lahko štejemo brata' liko fantov "frizira" svoje "mašine". NeŠorn, Nika Žumerja. Karla Herleca ter kateri soaelujejo kot tes tni piloti tujih proizvajalcev . Če smo že zaostali na Staneta Kranjca, ki uspešno leti še danes ter s svojo prisotnostjo in entuzijaznom področju gradnje zmaj ev in opreme. tega spodbuja tudi ostale zmajarje. Gradnja ne morem trditi za letenje. Čeprav nas ni veliko (okrog 200). se enakovredno ko~ zmajev je v tujini postala donqsen posel. mnogi pionirji zmajarstva so se odločili. ' samo z ostalimi v svetu. Mislim da je da si bodo s tem služili kruh. Seveda so zadnje državno prvenstvo potrdilo' našo jih lahko prodajali le. če so zmagovali na kvaliteto. V štirih dneh je 37 pilotov tekmovanjih. bili kvalitetnejši od drugih preletelo 4600 km . To je rezultat. na ter predvsem varni. Pojavili so se še ostakaterega smo lahko ponos ni . In kako je li pripomočki, ki sodijo k letenju- paprišlo do take kvalitete? Ne z šolanjem in dala, instrumenti, ležalni pasovi itd. Ker strokovnim pristopom . ampak z praktise je zmajarstvo hitro širilo, -so v tujini čnimi izkušnjami . Na žalost so nekateri formirali posebne komisije in panogo to plačali s svojo glavo. ali pa so v invaobravnavali v okviru letalskih zvez. lidskem vozičku. Mislim . da si nihče več Predvsem so hoteli letenje narediti ne želi prehoditi takšne poti. V naših varno, omejiti pa ga le toliko. da ne ogrvrstah nas je vse h poklicev - od inžeoža ostalega zračnega prometa . nirjev. študentov in zasebnikov. do alpiIn kako je bilo pri nas? Prvi doma nistov. pilotov itd . Nič ni čudno. da je narejeni zmaji niso več zadovoljevali lanski državni 'prvak prav alpinist. saj v potreb zmajarjev. Sledili so pos kusi zraku odločata predvsem vztrajnost in gradnje boljših zmajev. kar je nekaterim mirni živci.Na mednarodnih tekm ova-

AKTUALNO

Spomenik Jatovi posadki 18. maja so v Srpski Kamenici odkrili spomenik umrlim potnikom in članom posadke letala DC-9, ki ga je nad Čehoslo vdko uničila fašistična ustaška organizacija. V nesreči je takrat izgubilo življenje 26 potnikov in 5 članov posadke, preživela je samo stewardesa Vesna Vulovjc. Odkritju skromnega spominskega obeležja sta prisostvovali delegaciji iz Češke in Srpske Kamenice ter predstavniki letalskih družb ČSA in JAT. (List JAT)

G-4 na svetovni razstavi Najnovejše šolsko bojno letalo jugoslovanske proizvodnje Galeb 4 je bilo na ogled na veliki mednarodni razstavni letalskih dosežkov v Bourgetu pri Parizu . Galeb 4 naj bi opravil pet poskusnih letov. Izjemne zmogljivosti tega našega bojnega letala sta predstavila poskusna pilota letalskega poskusnega centra v Batajnici Laslo Kolar in Marjan Jelen. Letalo Galeb 4 so pred enim letom uvedli v redno oborožitev jugoslovanskega vojnega letalstva. Konstruktor je inž. Ljubomir Gruborovic.

sprevideli, da je vrag vzel šalo, smo začeli njih smo nekje na srediqi lestvice. Če ne bomo deležni finančne podpore, se v pritiskati na ZLOS, da nas sprejme v svoje vrste. ZLOS nas je priznal kot bodoče ne bomo mogli udeleževati tekmovanj. Naj omenim, da znaša starpanogo letalstva, uradno pa nas mora tnina na letošnjem svetovnem prvenstvu potrditi skupščina, ko bo pravilnik o 450 OM ter da jo večina tekmovalcev letenju z zmaji sprejel zvezni komite za plača iz lastnega žepa. Moram poudariti, promet in zveze. Tukaj se je vsa zadeva zapletla . V pičlem tednu smo zmajarji da smo se do sedaj udeležili vseh napisali pravilnik po vzorcu tujih pravilprvenstev razen na Japonskem, v tujini nikov, vendar to ni zadostovalo. Na renas prav zaradi tega cenijo. Čeprav nipubliškem komiteju za promet in zveze mamo dresov z državnim grbom in ne so nam priskočili na pomoč, analizirali prenočujemo v hotelih, smo še vedno ponosni, da na mimohodu pred začet problematiko in dodelali pravilnik o letenju. Celotno problematiko je repukom tekmovanja vihra pred nami naša zastava . Ko je človek tako daleč od bliški komite posredoval zveznemu in domovine, začne na vse st'vari drugače tukaj so se aktivnosti končale . Na LZJ so gledati. In prav žalostno je, ko se počutiš trdili, da o tem nič ne vedo, da zmazapostavljenega glede na druge rejarstvo sploh ni registrirano kot panoga prezentance. Sedaj pa nekaj o zakonoda(čeprav je ZLOJ članica FAI) ter da ji. zmajarji ne morejo nastopati kot reKot sem že omenil, so se prvi zmaji prezentanca. ;ro zveš po skoraj desetih pojavili pri nas leta 1974. Niso vzbudili , letih letenja! Še sreča, da imajo tovariši posebnega zanimanja niti pri zveznem na ZLOS več razumevanja za naše komiteju za promet in zveze niti pri probleme. Tako bo letos spet po starem. ZLOJ. Res je, da so si nekateri predstavTekmovali bomo na svetovnem prvensniki ogledali letenje zmajev, vendar je tvupod imenom Jugoslavije, jedli koostalo le pri tem. Verjetno niso verjeli, da nzerve spali v iatorih, vendar tekmovali takšno skakanje lahko napreduje v kvabomo. V okviru ZLOS smo ustanovili litetno letenje, zato se niso kaj preveč komi!lije za prosto letenje, ki zdruwje trudili, da bi problem letenja in samogradele,at.e i~ enajstih slovensldh .d ruštev. dnja podrobneje analizirali ter zako,risko . Letos smo napJlali športni prilyilnik, kvalitetno regulirali. uredili seznam pilotov in društev, formiSeveda tako ni moglo dolgo trajati. rali komisijo za izpite, prevedli učbenik Pojavile so se prve nesreče s smrtnim za zmajarje, v .pripravi je pravilnik o izidom . Nekaj je bilo treba ukreniti. Ker šolanju itd. Dela je več kot d'ovolj. Nekaj na zveznem nivoju ni bilo nobenega pa me ,pri vsem tem zelo moti. Ali je res odziva, je republiški inšpektor za notpotrebno, da stvari rešujemo entuzijasti ranje zadeve leta 1977 izstavil odlok o iz baze? Ali ni urejevanje takšnih stvari letenju z napravami za prosto letenje, zadeva ,strokovnih sll:lžb,ki Zideve pričeprav ie za takšne odloke ko~,pctenten pravIJo, potem pa jih po predhodni obedino ZKPZ. Danes lahko trdIm, da ta ravnavi sprejmemo? Kot komunist in odlok ni ničesar rešil. Letenje zmajev je samoupravljalec ne morem mimo neodobravnaval preveč formalistično in govornega in indiferentnega birokratsko, ni pa se spuščal v osnove strokovnih služb, ljudi ki so dobro plača varnega letenja. Najbolj nepriljubljenaje ni, da rešujejo te probleme. Upam, da ne bila prepoved starta nad 1000 m absbomo čez par let ugotavljali, da v zmaolutne višine, kar se je v praksi izkazalo jarstvu ne pomeni mo čisto nič več. Tudi kot popoln nesmisel. Če se je kak zmajar entuzijazem ima svoje meje. ponesrečil, je to še nekako sprejemljivo, IVAN KONAVEC če pa zmajar ogroža letalski promet, je to predsednik komisije za prosto seveda bolj resna zadeva. Ker je kvaliteta letenje pri PS ZLOS zmajev in letenja napredovala, je včasih prišlo do tesnih srečanj v zraku. In tako (AP) - Belgijska vlada je sklenila kupiti v je zadeva prispela do zveznega inšpektZDA še 44 bojnih letal tipa F-16. Premier orja. Martens je sporočil, da bo treba za letala Rezultat je bil (v stilu predhodnih odlodšteti .695 milijonov dolarjev. Skupaj z zaočitev) tipično jugoslovanskih. Če hočeš dnjim naročilom bo Belgija kupila 160 lovcev problem rešiti, ga enostavno eliminiraj. F-16, s katerimi želi v celoti zamenjati zasTako je prišla na dan prepoved letenja z tarele francoske mirage. Hkrati gre tudi za zmaji. Kasneje je bila , dopolnjena z sestavni del tako imenovane prodaje stoletja, prepovedjo letenja na določenih terenih. o kateri so se sporazumele leta 1975 Belgija, Res je, da je Gajic napisal tudi osnutke Nizozemska, Norveška in Danska. Te države pravilnika o letenju z zmaji, vendar je bodo od ameriške firme General Dynamics ostalo pri osnutkih. Ko smo zmajarji kupile vsegll skupaj 348 lovcev F-16.

odnosa

,.,..

81A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI

Slike od zgoraj navzdol: Miro Ko čevar, vsestranski pilot ln učitelj, je vedno pripravljen pomagati - Učen ci čakalo pred blanikom na prve kontrolne itarte - tan PI!orn je tudi učl teljjadralnega letenja (na drugem sede!u)

Novice iz AK Celje

nja z veliko resnostjo. tako je bilo včasih enajst jadralnih letal premalo za veliko število kandidatov za tekme in osvajanje

V maju je letalska sezona v Celju dosegla vrhunec. Med najbolj aktivnimi so bili ponovno jadralci. dobro pripravljeni pa so sezono pričakali tudi motornjnki in modelarji. Jadraici so z letenjem pričeli že marca. ko so izvedli prve kontrolne starte. jadranja ter prelete. Fantje so se lotili lete-

značk.

Jugozahodni veter. ki je pihal ves april. je omogočal celodnevna pobočna in včasih valovna jadranja nad Kunigundo in okoliškimi hribi. Tako so prišli na račun tudi tisti. ki jim je zagodel nov delovni čas. Mlajši jadraici pa so takšno vreme izkoristili za osvajanje prvih značk. Aleš Kranjc in Teodor Mernik sta osvojila pogoj za C značko. Z vztrajnostjo pa se je posebej izkazal veteran Milan Rošič. kije zjadranja prihajal med zadnjimi. V prvih dneh maja je vreme omogočilo prve resne prelete. tako je Leon Bauer prvi preletel slovenski trikotnik in s tem osvojil pogoj za zlati "C". Sašo Matelič in Bojan Plevčak pa sta s preletoma Celje - Ptuj kompletirala srebrni "C". Seveda so bili najbolj zanimivi "boji" za nastop na republiškem in državnem prvenstvu. Kandidatov je bilo veliko. letal pa premalo. Da bi opravili objektiven izbor. smo letos organizirali klubsko tekmovanje. na katerem je v dveh dneh tekmovalo osem pilotov. ki so imeli v sezoni najboljše rezultate. Prvi dan je bila diSCiplina hitrostni prelet v trikotniku Celje - Maribor Lesce - Novo mesto - Celje. 302 km. Nalogo so vsi uspešno opravili. najhitrejši pa so bili: l. Bogdan Lilija (84.74 km/h) 2. Frane Peperko (84.35 km/h) 3. tan Pižorn (80.53 km/h) Drugi dan je bil hitrostni prelet v trikotniku 500 km. Zaradi neviht v popoldanskem času tekmovalci niso mogli obrniti nad zadnjo točko. tako je bil tekmovalni dan priznan kot daljinski prelet. Večina tekmovalcev je preletela več kot 300 km. najdaljši pa so bili Pižorn. Lilija in Habjan. Tekmovanje je popolnoma uspelo. menimo. da moramo podobna tekmovanja organizirati tI/di v bodoče. Motorna dejavnost se v klubu razživi običajno šele v poznem poletju in začetku jeseni. Kandidati za republiški rally so začeli nabirati prve štarte ob vlekujadralnih letal. Prvi in edini pravi trening je bil tradicionalni klubski rally. na katerem je nastopilo deset tekmovalcev. ki so se pomerili v reševanju navigacijskih Ilalog. časovni točnosti in natančnem pristajanju. V kratkiJn dokaj zahtevni disciplinije bil najboljši Zan Pižorn (305 točk). sledila pa sta Slavko Lakovič (291 točk) in Peter Ravnik (286 točk). Omeniti je treba. daje obe klubski tekmovanji uspešno izpeljala tekmovalna komisija pod vodstvom upravnika Petra Karnerja. Komisija je delo

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI opravila dobro. tako dasta tekmi omogvarno in kvalitetno letenje. Letenje so v tem času spremljale tudi druge dejavnosti. V začetku maja je bila redna skupščina članov kluba. Organizirali smo tudi prvi seminar motornih pilotov Slovenije. Delovne so bile tudi druge komisije. tako je komisija za varnost priskrbela vsem pilotom motornih letal priročnike. gospodarska komisija pa je začela modernizirati klubsko delavnico. Pred kratkim smo dobili novo štanco. Tudi za stezo je poskrbljeno. po utrjevanju z valjarjem smo jo označili z novimi mejniki. PETER RA VNAK očili

naša letošnja dejavnost: vso zimo smo se teoretično pripravljali v prostorih strojne Jakultete v Ljubljani in pri terit pridno razmišljali. kje bomo sploh leteli. Takoj po novem letu smo namreč zvedeli. da do nadaljnega v Lescah sploh ne moremo leteti. Sezona se je hitro pričela in tako smo sredi aprila poskusili leteti z jadralnimi letali na glavni stezi Aerodroma Ljubljana na Brniku. Tu smo ostali do konca meseca. ko' so nas ponovno sprejeli tovariši iz ALe v Lescah. Letenje na Brnikuje potekalo brez zapletov. čeprav je ves drug promet običajno potekal. Krst smo preživeli tako letalci. kot tudi kontrolorji letenja. ki zaslužijo vso našo pohvalo. tal se je vse skupaj končalo s prepovedjo jadralnega letenja na Brniku. Milan Korbar Ljubljana

PONUDBA & POVPRASEVANJE

Ljubljančani s svojim upravnikom

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki nilO deijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje, Oglase poliljajte .. naslov uredhiltva: Marjan Molkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Težave ljubljanskih letalcev Kljub temu. da Aeroklub Ljubljana že nekaj let nima svojega letališča (ali vsaj močvirja) še vedno ni izumrl. O tem priča

CVETKE Z JUNIJSKIH IZPITOV V NOVEM MESTU Vprašanje: vpliv atmosferskega pritiska na možnosti za jadranje? Odgovor: visok zračni tlak ni ugoden, ker se zrak tam useda, ni dobro za jadranje. Nizek zračni tlak paje ugoden za jadranje, saj se zračni tlak tam dviga! Vprašanje: definicija pravilnega zavaja! Odgovor: zavoj je letenje okoli krožnice, pri vse sile na letalo izenačene .

čemer

Vprašanje: pojasnite polarni diagram! Odgovor: pri dobimo fineso!

največji

razliki vzgona in

čelnega

upora

Vprašanje: centraža letala, kaj vpliva na njeno spremembo in kakšne centraž~ poznam~? . Odgovor: letalo lahko centnramo s tnmerJem.

Prodam napravo za daljinsko vodenje - MULTIPLEX - COMBI - 80 (5 kanalov), original komplet, nerabljeno, po želji skupaj z modelom jadralnega letala Roitelet. Matjaž Menclj, Medvedova 3, 61000 Ljubljana. Tel. (061) 322-536. Prodam zmaja tip PIRANHA, informacije na naslov: Mlakar Borut, Senovo, Titova 88, tel. (068) 79-322. Prodam odlično ohranjenega zmaja, primernega za začetnika (teža 24 kg, zloži se na 3,8 m). V 2 letih sem z njim naletel 40 ·ur. Boštjan Bernik Stara c. 8, 64220 Ško Loka.

21. PRVENSTVO SLOVENIJE V JADRALNEM LETENJU 13. 5. - 23. 5. 1903

Ivo SImene

Janez Starlha

Miha Thaler

V nedeljo, 22. maja dopoldne, je bilo na letališlu v Lescah slovesno končano 21. prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju in prvo mednarodno tekmovanje za Elanov pokal DG - 100 - ELAN, za katerega so se potegovali tekmovalci na Elanovih letalih DG - 100 - Elan. Vseh osem dni tekmovanja je bilo vreme kot po naročilu. Sedem lepih in kvalitetnih tekmovalnih dni je kar lepa bera za tako tekmovanje. Trideset tekmovalcev, od katerih dva nista končala tekmovanja, je zastopalo Il slovenskih aeroklubov in letalskih centrov, dva gosta pa sta tekmovala za Elanov pokal, Švicar Thomas Mosberger, ki je pravi alpski letalec, in Miodrag Gatolin, državni reprezentant iz Novega Sada, specialist za letenje nad ravninami. Tekmovanje je po oceni tekmovalcev in gostov lepo uspelo ne samo zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer, ampak tudi zaradi solidne organizacije, ki paje bila v Lescah letos tudi že boljša. Žirija ni prejela niti ene pritožbe, kar je na takih tekmovanjih prava redkost. Izreden uspeh je bila velika zemeljska ura, ki so jo tekmovalci fotografirali na štartni liniji z višine do 2000 metrov. Leško uro predstavlja šest platen, ki jih je možno s sistemom vrvic razvleči ali zložiti v dveh sekundah. Velikost enega

platna je dva in pol krat dvajset metrov. Razdeljeno je na pet segmentov po štiri metre, kar omogoča razvlačenje v izredno ' kratkem času. Kombinacije platen so se spreminjale vsakih trideset sekund. Posebna povečeval na naprava, izdelek Jožeta Primožiča, je omogočala tekmovalni komisiji lahko delo pri razpoznavanju kombinacij platen na filmih tekmovalcev. Verjetno v Jugoslaviji ne bo več tekmovanj brez take ure. Prednosti so izredno pomembne zaradi bistveno povečane varnosti letenja pri prehodu štartne linije. Komisiji ni potrebno razpoznavati številk letal na štartu. Tekmovalci lahko štartajo na višinah do dva tisoč metrov, po stari metodi pa so morali startati pod višino tisoč metrov. Odpadli so tudi vsi dvomi o pristranosti tekmovalne komisije pri zapisovanju start nega časa. Z novim sistemom je čas dokumentiran na filmu. Med tekmovanjem ni bilo niti enega spora zaradi startnega časa. Največ zaslug za noviteto imajo leški letalci Jože Fon, Franc Štrukelj, Ivo Šimenc in Mišo Kranjc. Slednja sta pripravila elektronski del merjenja in signaliziranje časa na veliki uri, kar so preko zvočnega signala v radiu lahko spremljali vsi t!!kmovalci v zraku in na zemlji.

lCet'"

JADRALSTVO

Žan Pižorn

Franc Peperko Celjani tankajo .. potlsno silo"

I.\.i

Tone eerln

Igor

Kolarič

Maks

Berčič

Žal organizatorjem zaradi lastne površnosti in nedoslednosti v programu ni uspelo izpeljati računalniške obdelave podatkov in izdajanja biltenov, zato so se po "peš" metodi za kazen trudili vsak dan precej ur pozno v noč . Ob koncu tekmovanja je bilo zadovoljstvo največje v leškem taboru. Ivo Simenc je ponovil lanski uspeh iz Ptuja in ponovno povsem zasluženo postal republiški prvak . Pobral pa je tudi štiri posamične dnevne zmage (po eno Thaler, Pižorn in Pristavec). Postal je zrelejši, preudarnejši, zna tudi bolje brzdati živce, izkušnje in teoretično znanje o skrivnostih jadralnega letenja so mu postale bolj domače . Vse to pa je tisto, kar omogoča biti najboljši. Šimenc je doslej prebil v jadralnih letalih nad tisoč ur in preletel nad 40 tisoč kilometrov, to pa so že izkušnje, ki ga lahko vodijo k vrhu tudi na prihodnjih tekmovanjih. Šimencu sta bila najsrečnejša tekmeca Janez Stariha in Miha Thaler. Stariha postaja izredno zanesljiv in vztrajen tekmovalec, kar ga bo morda kmalu pripeljalo v sam vrh . Ob tej trojici se je izluščila skupina enakovrednih tekmovalcev, ki so se razvrstili do 10. mesta. V prvih disciplinah je kazalo, da se bo v borbo za kolajne vmešal Celjan Peperko, ki pa je po dveh napakah (napačno slikanje točke v Celju in nev ključen barograf) z 200 kazenskimi točkami izgubil pravo boljo za ostro borbo za vrh. Enako dobrega tekmovalca imajo Celjani v Pižornu, razočaral paje Rojnik, ki bi

po svojih sposobnostih moral biti med prvo trojico. Prijetno presenečenje je bil mal di Boštjan Pristavec z zmago v prvi disciplini in z odlično povprečno hitrostjo 124,12 km/h. Tudi dru.8i dan se je dobro držal. Bil je drugi za Simencem in po dveh dneh vodil v skupni razvrstitvi. To je bil prevelik zalogaj odgovornosti za mladega neizkušenega letalca, ki leti šele tretjo sezono. Pričel je delati napake. Kljub temu je z desetim mestom ob koncu prijetno presenetil. Leščan

Prvenstvo je imelo tudi svoje nesreMartin Petkovšek je bil po petih dnevih enajsti, paje v zadnjih dveh disciplinah ostal na zemlji zaradi okvare zgloba na krmilu svojega letala. Zglob se je poškodoval pri trdem pristanku, ko se mu je letalo nepričakovano odpelo od motornega letala pri vračanju iz Maribora. Nesrečnik (bolje srečnik)je bil tudi Velenjčan Napotnik, ki je že prvi dan napravil izredno nevarno pilotsko napako, zaradi katere mu tekmovalna komisija ni več dovolila nadaljnjega tekmovanja. Napaka je tudi na strani njegovega kluba, kjer ga niso dovolj poučili in pripravili za tekmovanje. Drugih nezgod ali poškodb ni bilo, kar je tudi eden vidnejših uspehov tega prven' stva. Tekmovanje za pokal Elana je imelo poseben čar zaradi štirinajstih Elanovih "DEGEJEV" in dveh gostov. Švicar Mosberger je bil vedno med najboljšimi čnike . Novomeščan

mUf 10

JADRALSTVO

Marjan Medič

Boitjan Pristavec

ertomlr Rojnik

Leopold

inje pokazal, da mu alpsko jadranje prav leži. Lahko pričakujemo, da bo prihodnje tekmovanje obiskalo več tujih tekmovalcev. Drugi gost Miodrag Gatolin pa je pokazal mlajšim, kako se je treba boriti. Bil je vzor borbenosti in vztrajnosti, za kar zasluži posebno pohvalo. Skupno je bilo na tekmovanju preletenih 43.936,5 km, od tega sta gosta v tekmovanju za Elanov pokal preletela 3427,6 km. To je doslej največ, kar smo dosegli na republiških tekmovanjih (verjetno tudi na državnih še ni bilo nikoli več?). Naletenih ur je bilo nad tisoč.

danskem času. Zato je bila spet izbrana hribovska disciplina, ki večini tekmovalcev ni najbolj pri srcu, še posebno ne obratna točka v Kranjski gori. Svoje izkušnje v gorah je izrabil Šimenc in s hitrostjo 104,11 km/h zmagal pred Pristavcem, ki je tako po dveh disciplinah obdržal vodstvo. Peperko je napravil svojo prvo nerazumljivo napako pri slikanju domačega hangerja v Celju in zato izgubil 50 točk, tako je s tretjim časom zasedel četrto mesto. Rojnik je s pristankom v Celju napravil prvo napako, zaradi katere se do konca tekmovanja ni več pobral. 3. dan - 17. maj: hitrostni prelet cilj povratek: Lesce - Krvavec - Slovenj Pregled tekmovalnih disciplin: gradec - Krvavec - Lesce (2x) - 319,2 1. dan - 14. maja: hitrostni prelet v km. trikotniku Lesce - Krvavec - Kr. gora . Vreme je bilo izredno ugodno za oblet - Lesce (2 x): 244,8 km. "slovenskega trikotnika". Žal je bil ves Bila je to značilna alpska disciplina z zračni prostor Slovenije prepovedan za vetrom iz jugozahodne smeri. To je letenje s športnimi letali. Dovoljeno je omogočilo leteti brez kroženja v vzgornibilo leteti samo strogo nad hribi do kih, ker so vsa pobočja od Krvavca do Slovenj gradca in nazaj do Lesc. Žal še Kranjske gore imela močna pobočna vedno doživljamo kratke stike v dogovodviganja. Najbolje je znal to izrabiti rih z vojnim letalstvom. Leščan Boštjan Pristavec in z zmago ugŠimenc si je priboril drugo zaporedno nal vse rutinirane alpske leta lce. Dosegel zmago s hitrostjo 88,47 km/h, drugi je hitrost 124,12 ,mih, kar je bila tudi Pižorn (78,10) in tretji Peperko (76,52) rekordna hitrost za slovenska prvenstva. sta že kar precej zaostala. Do cilja je Nalogo je v celoti opravilo 25 tekmopriletelo samo sedem tekmovalcev, od valcev, štirje pa so obleteli trikotnik tega kar štirje Leščani (Čerin, Mohar, samo enkrat (122,4 km). Thaler) in Ljubljančan Stariha. Vreme je 2. dan - 15. maja: hitrostni prelet v bilo vzhodno od Velike planine proti cilj povratek v lomljeni liniji: Lesce Slovenj gradcu bistveno slabše kot v AlKr. gora - Celje - Kr. gora - Lesce pah, zato je večina tekmovalcev predčasno pristala. Vodstvo je prevzel 295,2 km. Meteorologi so napovedali jugozahoŠimenc, Pristavec pa je zaradi pristanka v Slovenj gradcu zdrsel na 4. mesto, Stadni veter, ki naj bi se pojačal v popol-

Ambrožič

Bogdan Lilija

Prvi kontrolni posnetek na filmu tekmovalca je nadziral sodnik Kost ja Kolarič (Foto: Ivo Šimenc)

mLII 11

JADRALSTVO

Srečo

Mohar

S potegom vrvice so se segmenti platen zlo!i1i ali razgrnili v dveh sekundah,

če je zadeva primerno podprta s pivom ali kokto, pa celo veni sekundi ... To je

Niko Slana

Janez Poglajen

Andrej Cas

Janez Habjan

v Lescah brezhibno klapalo (Foto: L. Mesarič) tiha in Peperko pa sta tesno sledila Simencu. 4. dan - 18. maj : hitrostni prelet v trikotniku : Lesce - Krvavec - Hoče Krvavec - Kr. gora - Lesce - 305,4 km . Ugodno vreme z največ težavami v Mariboru je omogočilo, da je priletelo do cilja kar 14 tekmovalcev. Ponovna, že tretja zaporedna zmaga, je Šimencu povečala prednost pred Starihom na 185 točk. Drugo največjo hitrost je dosegel Peperko, ker pa je pozabil vključiti pred štartom barograf, je s kaznijo 150 točk zdrsel na osmo mesto. Drugije ostal Rojnik, kar pa mu po vseh slabih dnevih ni veliko pomagalo. Zaradi premajhnih hitrosti Berginc in Berčič kljub doletu na cilj, nista prejela točk za hitrost. 5. dan - 19. maj - hitr'o stni prelet v trikotniku: Lesce - Maribor - Novo mesto - Lesce - 305 km . Spet je bila vremenska napoved ugodna za vso Slovenijo, vendar z jačanjem vetra iz jugozahodne smeri v popoldanskem času. Upali smo, da bo ta dan komu uspelo obleteti "slovenski trikotnik ". Žal se je vreme razvijalo močno po napovedih. Na območju od Mariborskega Pohorja do Novega mesta so imeli tekmovalci čelni veter s hitrostjo do 50 km/h. z.ato kljub ugodn im dviganjem do višine 2000 metrov tekmovalcem ni uspelo Qpraviti naloge. Nekateri so predčasno pristali na letališčih v Mariboru (12), Celju (2) in Novem mestu (7), vsi ostali pa po njivah in travnikih med temi letališči. Razen Gatolina, ki je uspel

prileteti ceJo do letališča Brnik in je imel ta dan najdaljši prelet. Naslednji najdaljši je bil Thaler, ki je priletel do Ivančne gorice in v tem dnevu zmagal v republiškem tekmovanju, Gatolin pa v Elanovem pokalu . Ker so vsi ostali favoriti pristali v Novem mestu, se skupna razvrstitev ni spremenila. Šimenc je še obdržal prednost pred Starihom za 195 točk, Thaler pa se je na tretjem mestu približal Starihu na samo 25 točk in ušel Peperku na črtrtem mestu za 274 točk. 6. dan - 20. maj : hitrostni prelet v mnogokotniku : Lesce - Celje - Slov. gradec - Kr va vec - Kr. gora - Lesce - 255,4 km . Vreme je ostalo tako kot v preteklih dneh, le z blagim vetrom iz jugozahoda. Rahla cirusna oblačnost ni motila. Dviganja so bila kar do 3 mis. Disciplina je bila pisana Celjanom na kožo. Dobro so se organizirali in dokazali, da so sposobni velikih podvigov, če dobf"O sodelujejo v zraku in z ekipami na zemlji. Dosegli so popolno zmago, posamično in ekipno. Najhitrejši s 87,55 km/h je bil Pižorn, sledila sta mu Lilija in Poglajen, na 6., 7. in 8. mesto pa so se uvrstili Peperko, Rojnik in Berginc. Med Celjane sta se vrinila samo Thaler (4.) in Stariha (5.). Vodilni Šimenc se je z velikimi težavami rešil v Slovenj gradcu , ko se je že pripravljal na pristanek. To ga je veljalo veliko časa, uvrstil se je šele na 13. mesto, ostal pa je še na čelu s 75 točkami prednosti. . Borba za prva tri mesta je potekala povsem negotovo, ker je tudi Thaler

BaIII

'l'ekllnale.

1. §iaeDO I~

2. 3. 4. &. O. 1. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 11. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 26. 20. 21. 28. 29.

Starih. J ..ea 'nI.ler Miha Pilom ŽaD Paperko Prane Čerin toDe Kolaril! !cor Berl!1l! Maka Medil! Marj.. PrbtaTe. Boltj.. BojDik Črioair AIl1trolil! Leopold Lilij. BoCd.. Mobar Srel!o SI... Niko PoclajeD Jan.. čas ADdrej lla1tjan Janea BrodDik Branko Nonk Aloja Bereinc T.aI Petkoriek Martin PUek ViDko KerlU! Jole P&Ddel Mri.. Jeril!ek MaMj Steconc Srel!ko "dolt BoUeI. . Liporiek toDe

Aeroklull Au: Lea.e

Ljulllj... Au: Lea.e

Celje Celje Au: Leece

'fOČI:

letalo DG lel DG 101 DG 100 Cirrus Cirrus DG 101 DG 100 DG 100 Cil'fta DG 101

G G G at at G G G at G

Ptuj Lju1tlj... Lju1tlj ... Au: Lea.e Celje Cirrus at . JlIDtar at Ptuj Cil'fta at Celje Au: Lea.. OO 101 G Lju1tlj_a Cirrua at Cirrua at Celje DG 101 G S. Gradec C.LilIeUe Celje DG 101 G Au: leace N••ellto Cirrua 11 Celje C.Li1teUe Jantar at N••eato Ptuj Vrhnika S. Grade. N. . .ato N. Goric. Postoja Marillor

Jantar at DG 101 G Jantar •• B-4 B-4 DG 101 G Cil'fta a.

4848

4134 4111 4399 43&0 424& 4192 4083 38116 3118 3512 3387 3330 3266 3108 3035 298:$ 2134 2644 26se 2M2 2:$14 2468 20M 2021 1861 16:$1 1013 11122

1. 4aIl 9 3 2 O 1 4 10 12

2. d..

11 1

018 10& 182 124 111 140 OTl 144 :$21 821

1 198 114 4 on 8 13/1:$ &10 ose 3 13/15 516 10 005 :$ 668 9 006 2 1M

646

551 3&1 400 083 611

18/20 293 506 18 1188 11 282 22

26 22 8 14 21 16 13 18 26/29 6 26/29 20 19 23 28/29 26/29 24

404 1188 036 &14 U8 131 198 416 483

413 i". 198 198 391

23/26 18/20 13/16 21 1 23/20

1 4/& 1 2 3 4/& 8/12 8/12 8/12 8/12 25/28 14/18 23/24 O

268 293 :$16

8/12 19/22 18

28l$

11 19/22 14/16 25/28 13 14/10 25/28 23/24

035 2:$8

293 648 662 401 23/20 268 91 18 29 80 21 24e 23/28 268 18/20 6 12 11

_ 3.d..

25/28 19/22 19/22 29

112

080 000 133

120

080 514 514 514 &14 162 418 201 013 614 216 224 388

216 416 102 498 416 162 201 162 216 216 69

4 O 8 & 10 13/14 9 24/28 2 11 1 12 16 lO 11 24/28 18/20 24/28 13/14 22 18/20 24/28 24/28 18/20 23 21 29

O. 4aIl

&. 4aIl

4. d.. 802 OH 084

OT4 039 081 012 &e9 014 223 11& 321 860 616 44e

342 689 223 314 223 &69 273 314 223 223 314 267 298 117

2/8 2/8 1

03& 03& 110

14/11 18/29 9/10 2/8 2/8 2/8 14/11

40&

2/8 2/8 18/29 18/29 18/29 14/11 18/29 14/11 18/29 18/29 13 18/29 . 18/29 18/29 18/29 11/12 9/10 11/12 18/29

301 483

63& &35 635 40&

63& 63& 307 301 301 406 301 40&

301 301 429 301 361 361 387 432 483 432 381

1. 4aIl

13 &

00& 12&

4 1 O 9

14e 810 098 641 632 63& 630

10 12 16 1 14 2

488 6901

681 111 18/20 488 18/20 400 3 7118 15 610 11 483 21 244 18/20 48e 8 660

23/26 23/26 23/26 22

200 200 200 221 200

23/28 27/28 27/28

O O

1 4 & 2 8 O 3 12 11 1 1:$

&eo &21 &e8 &31 409 498 523 418 329 48&

381 300 402 432

10 9 19 14 24 20 23

434 453 295 382 233 282 241

18 13

lO 25 21 20/28 26/28 26/28 22

351 225 20T 224 224 224 264

Sestavil: Stane Bizilj

RfLP 13

JADRALSTVO zmanjšal razJiko od Starihe na samo štiri Zato je o vsem odločal sedmi dan. 7. dan - '21. maj : hitrostni prelet cilj povratek v lomljeni liniji: Lesce - Krvavec - Kr. gora - Krvavec - Lesce179,2 km . Izredno močna cirusna oblačnost je skoraj povsem zakrivala sonce. Sonda ob 13. uri še ni dala odgovora za začetek poietanja . Ob 14. uri so se pričeli ci rusi izgubljati, pričel je pihati dokaj ugoden jugozahodni veter na pobočja Karavank in odločitev tekmovalne komisije je bila, da se izpusti obratna točka v Škofji Loki, tako je nastala lomljena linija. Pričako vali smo, da bo razdaljo možno obleteti v dveh urah. Ko pa so bili tekmovalci v zraku, je vreme izbruhnilo do pogojev, kakršnih na jugoslovanskih tekmovanjih še ni bilo. Vsi brez izjeme so se s startom na 2000 metrih dejansko odstrelili z največjimi hitrostmi in obleteli nalogo ne da bi opravljali kroženja v dviganjih . Kdor je v celotnem letu napravil samo dva zavoja v dviganjih, je napravil veliko napako.

točke .

Branko Brodnik

Alojz Novak

Bila je to dirka kot na formuli 1. Komaj so zadnji tekmovalci odleteli s startne linije, že se je javljal prvi tekmovalsc pred ciljno črto. Presenetljivo je bil to Simenc, ki ni poletel med prvimi. Ura je pokazala, da je potreboval za pot samo eno uro in osem minut. Bilo je prav neverjetno. Dosegel je hitrost 156,96 km/h! Nihče niti v sanjah ni upal, da bomo na jugoslovanskih tekmovanjih

kdaj dosegli hitrosti, ki jih beležijo samo na nekaj mestih na svetu. Za Šimencem se je izkazal Švicar Mosberger s hitrostjo 155,33 km/h, nato pa so sledili Pižorn, Kolarič in Stariha, vsi s hitrostmi nad 150 km/h . Do desetega mesta so vsi

Miodrag Gatolin iz Novega Sada je prislužil pohvalo za najvztrajnejšega in najbolj borbenega tekmovalca (Foto: L. Mesarič)

Tomaž Berginc

Martin PetkovAek

Vinko Pišek

Zmagovalci 21. RJP - Lesce 83: 1. Ivo Slmenc, 2. Janez Starlha ln 3. Miha Thaler (Foto: L. Mesarič)

nt",

JADRALSTVO

Poljska kmetijska letala Tovarna letal WSK v Mielicu na Poljskem edina med socialističnimi državami izdeluje mala poljedelska letala. Poleg Dromaderjev M-18 in M-24 bodo serijski proizvajali tudi večnamensko kmetijsko letalo AN-28, katerih bo največ kupila Sovjetska zveza.

ELANOV POKAL DG - 100 - ELAN KLUB SKUPAJ RANG TEKMOVALEC 1 ŠIMENC I. 2STARIHA J. 3 THALER M. 4- ČERIN T. 5 MOSBERGER T. 6 KOLARIČ r. 7 BERQIČ M. 8 GATOLIN M. 9 PRISTAVEC B. 10 MOHAR S. 11 ČAS A. 12 BRODNIK B. 13 KERŠIČ J. 14- RUDOLF B.

ALC LJ ALC

ALC SGB PT

LJ NS AIlG ALC SG ALC VRH POS

TEK M O VAL I

TOČK

5115 4-973 4-918 4-389

708 807 826 785 752 700 668 583 871 1+58 463 659 4-77 193

4-33~

4-301 4-160 394-0 3852 3337 2922 263419941550

854 882 738 796 615 777 4-60 796 804 629 585 605 673 605 254 777 789 605 251 789 4-60 263 626 '254357 194211 254

DAN

799 656 64-4638 571 547 4-90 614193 4-98 516 271 193 256

577 577 64-44-39 31i12 577 577 771 368 332 332 332 332 392

658 610 832 567 859 553 728 54-3 591 600 717 570 721 4-4-6 624- 317 538 529 4-97 4-71 566 322 238 254195 24-6 O 24-4-

Begunjska orhldeja OG-300-Elan je pred lelkim hangarjem pozlrala samo eno uro nato pa v vozu odpotovala v Zah. Nemčijo ln naprej v ZOH (Foto: M. Korbar)

Ameriško-evropska koprodukcija Saab-Fairchild 340 je dvo motorno turbopropelersko letalo za 34 potnikov in namenjeno regionalnemu prometu in poslovnim poletom. Prvič je vzletelo letos na letališču Saab-S cania v Linkepingu na Švedskem po dveh in polletih dela pri razvoju tega prvega civilnega letala v a meriško evropskem sodelovanju . Ta polet je prvi v seriji poskusov, v katerih naj bi tri taka letala do spom ladi 1984 opravila 1000 ur.

PREGLED PRELETENIH KILOMETROV TEKMOVALNI DATUM DOLŽINA DO CILJA PR ILETELO DISCIPLINE DAN Vkm

1 2 3 4 5 6 7

14.5. 15.5. 17.5. 18.5. 19.5 •. 20.5 . 21.5. I

244,8 295,2 319,2 305,4 305;0 255,4 179,2

25 16 7 14 O

20 28

SKUPAJ PRELETENIH km

7.098,6 7.102,4 6.248,4 6.961,8 4.835,8 6.313,1 5.376,0

'U .~

IQ III

GI ~ C

GI ..J

SKUPAJ

43.936,5

cii GI

til

nt". 15

JADRALSTVO

Jože

Keršič

Matej

Jevšček

Srečko

Stegovec

dosegli hitrosti nad 140 km/h. Tekmovalec na 26. mestu je dosegel hitrost 102,55 km/h za to ni dobil nobene točke, ker je bil v prevelikem zaostanku za najboljšimi. Danes lahko rečemo , da v Lescah prav gotovo izpu ščamo take priložnosti za doseganje rekordov. Premalo še poznamo vrem~nske pogoje in spremembe v Alpah . Za Svicarja Mosbergerja ni bila to nikaka posebnost. V osrednjih Alpah znajo letalci kar dobro izrabiti take vremenske pogoje. Zato velja poziv in izziv vsem letalcem, da je že čas popraviti državne rekorde izpred 20 in več let. LEON MESARIČ

Banane za letala? Adrian Pandeli

Boltežar Rudolf

Tone Lipovšek

(Vse fotografije: Leon Mesarič)

Miodrag Gatolin

Thomas Mosberger

Avstralski list "Sydney Morning Herald" piše, da bi novozelandska letalska družba rada svoja potniška letala DC-lO s širokim trupom zamenjala za boeinge 747, vendar ima malo kupcev. Letala so tako draga, da ga skoraj ni kupca, ki bi lahko v gotovini odštel potrebno vsoto. Dobila pa je dve zanimivi ponudbi: najprej je Ekvador ponudil zameno za letala določeno količino nafte. vendar je za radi spreminjajoče se cene kasneje ponudbo preklical in ponudil kot plačilno sredstvo banane. Letalo DC-lO stane toliko. za kolikor bi prodali sedemletni ekvadorski pridelek banan. z dvema letaloma bi si Nova Zelandija priskrbela dovolj banan do konca stoletja. Na koncu se je izvedlo le. da se je letalska družba odločila. da obdrži svoja letala.

ttfLII16

Izstrelili raketo Ariano (A FP) - S francoskega vesoljskega centra Curu v Gvajani so 16. junija izstrelili raketo Ariano,s katero si Zahodna Evropa prizadeva odpraviti ameriški monopol na področju transporta komercialnih satelitov. Raketa bo vtirila dva telekomunikacijska satelita .

XVI. akrobatsko prvenstvo Jugoslavije XVI. akro prvenstvo Jugoslavije bo od 7. do 10. jUlija na aerodromu Davidovci v počastitev Dneva vstaje SR Srbije. Pričakujejo naše znane motorne piloteak robate, leteli pa bodo tudi mladinci in ženske. (A VlO revija)

Francoski lovci in rakete za Irak (Reuter) - Le Monde piše, da je sklenila Francija posoditi Iraku pet reaktivnih lovcev, opremljenih z raketami exaucette. za rakete, ki so se izkazale. . med mal vinskim spopadom. Francoski funkcionarji niso hoteli komentirati omenjenega poročila, ki objavlja celo serijske številke petih reaktivcev in podrobnosti iz dveletnega sporaz~ma z Irakom.

Najboijii V Kosir, Mandelc ln M. Cuden po svečanem zaključku tekmovanJa S~6-B:

RAKETARSTVO

Uspešen nastop slovenskih raketnih modelarjev Letošnja tekmovalna sezona se je za raketne modelarje začela v soboto, 16. aprila, z zveznim tekmovanjem za V. memorial Miroslava Jambriška. Tekmovanje je bilo na športnem letališču Lučko pri Zagrebu . Na startu v sezono se je zbralo več kot 50 tekmovalcev iz skoraj vseh republik in pokrajin. Že po tradiciji dosegajo slovenski rokometni modelarji na tem tekmovanju dobre rezultate. Letošnje tekmovanje je bilo še posebej uspešno za ekipo ARK Komarov iz Ljubljane. V kategoriji S-4-C (raketoplani do 10,00 Ns) so po izenačenem boju z vselej izvrstnimi Splitčani osvojili ekipno 1. mesto s prednostjo skoraj 150 točk. Med posamezniki je bil najboljši Miha Kozjek iz ARK Komarov, ki je opozoril nase že lansko sezono. Zmagal je z maksimalnim številom točk iz treh poletov pred izkušenim reprezentantom Egonom Engelsbergerjem (ARD Split). Lep uspeh predstavlja tudi 4. mesto Primoža Kuharja, še mladinca v ekipi ARK Komarov. Ekipna zmaga v kategoriji S-6-B (rakete s strimerjem do 5,00 Ns) je tudi letos pripadla slovenski ekipi. Tako kot

pri raketopianih so zasedli prvo mesto ljubljanski komarovci, drugo pa vojaška ekipa ARK Bratstvo in enotnost iz Ljubljane. Uspeh tekmovalcev iz Slovenije so zaokrožili še posamezniki . Prvi je bil Janko Mandelc iz Sevnice, drugi Marjan Čuden (ARK Komarov) tretji pa Damir Kosir (ARK Bratstvo in enotnost Lj .). JOŽE ČUDEN Rezultati: S - 4 - C posamezno: 1. Kozjek Miha, ARK V. M. Komarov 1, 720 2. Engelsberger Egon, ARD Split 1, 656 3. Butterer Nikica, ARD Split III, 655 4. Kuhar Primož, ARK Komarov 1, 638 5. Engelsberger Maja, ARD Split 1, 592 6. Mandelc Janko, ARK Vega, 520 7. Bešic Mirsad, ARD Split III, 517 8. Žerjal Marko, ARK Komarov 1, 506 9. Bunčic Nikola, AK Nova Pazova, 496

mLIf 17

RAKETARSTVO

Izstrelili Exosat (AP, AFP) - 27. maja so iz ameriškega oporišča v Wandenbergu v Kaliforniji uspešno izstrelili evropski satelit za znanstvene raziskave Exosat. Satelit , ki naj bi se ohranil dve leti , bo v vesolju proučeval izvor zraka, na Rimski cesti in drugod. Sprva je bilo predvideno, da bodo satelit izstrelili z evropske. rakete Arianne konec lanskega leta. Toda zaradi nekaterih okvar je evropska vesoljska agencija zaprosila za pomoč ameriško N aso; tako so Exosat poslali na pot v vesolje z rakete Delta.

JO. Papic Vladan, ARD Split IV, 495 Il. Duževič Lovro, ARK Komarov II, 477 (37 tekmovalcev)

14. maja je bilo v Subotici tekmovanje motornih pilotov v natančnem pristajanju, ki šteje za prvenstvo Jugoslavije. V skupni uvrstitvi je bil najboljši Aeroklub Osijek s osadko Ban-Tominac, najboljši trije posamezniki pa so: 1. Mijo Ban, Osijek (87,7 toč ke), 2. Nijaz Delic, Borovo (94,1) in 3. Oto Verbančič, Maribor (171) ..Ocenjevale so se discipline: navigacijski test, izvidovanje in pristajanje. (A VlO revija)

Neškodljiv slepi potnik Potniki ameriške družbe TW A so v Parizu dve uri s strahom čaka li na polet boeinga 747 proti New Yorku, kajti izkazalo se je, da je v letal u slepi potnik z neznanimi nameni. Ko so strokovnjaki temeljito pregledali vse letalo, so ugotovili, daje slepi potnik mačka, ki se že dva dni potika po oddelku za prtljago. (PO DELU)

C ekipno:

1. ARK V. M. KOMAROV Lj . 1, 1864 2. ARD SPLIT 1, 1718 3. AK NOVA PAZOVA, 1379 4. ARD SPLIT III, 1172 5. AK OSIJEK, J085 6. ARD SPLIT IV, 735 7. ARK V. M. KOMAROV II, 637 8. ARK ZAGREB, 597 9. ARK VEGA, 520 JO. AK NAPREDAK S. Pazova, 363 Il. ARD SPLIT II, 38 12. AK VOJKA, 15 13. AR AK DUBRAVA Zg., O 14. AK RADOŠEVO, O

sIV. memorial .. Ivan Sarie"

6 -

B posamezno:

1. Mandelc Janko, ARK Vega 1, 540

2. Čuden Marjan, ARK Komarov, 504 3. Kosir Damir, ARK Bratstvo in enotnost Lj., 434 4. Engelsberger Maj!!, ARD Split 1, 365 5. Indžic Pera, AK Vojka, 360 6. Stančevic Miroslav, AK Napredak, 346 7. Subic Vladimir, AK Napredak, 335 8. Orešek Robi, ARK Vega II, 324 9. Georgievski Georgi, KRM Feniks Sk.,309 JO. Kozjek Miha, ARK Komarov, 303

•(53

tekmovalcev)

ekipno: 1. ARK V. M. KOMAROV, 1017 2. ARK BRATSTVO IN ENOTNOST Lj ., 927 3. AK NAPREDAK, S. PAZOVA, ·897 4. KRM FENIKS Skopje, 664 5. ARK VEGA 11,622 6. ARK VEGA 1, 620 7. AK VOJKA, 540 8. ARD SPLIT 1,513 9. ARD SPLIT III, 510 JO. ARD SPLIT II, 473 (18 ekip)

5 -

C posamezno:

1. Hofman Berislav, AK Osijek, 1008 2. Georgievski Georgi, KRM Feniks Sk ., 1001 3. Ivanovski Sašo, RAD P. Grnarov Sk.,803

(13 tekmovalcev) ekipno:

1. KRM Feniks Sk., 2359 2. RAD P. Grnarov Sk ., 2178 3. ARD Split, 2041 4.' AK Osijek, 1944

Modernizacija španskega vojaškega letalstva (Tanjug) - Španska socialistična vlada je uradno sporočila, daje sklenila kupiti britanska vojna letala harrier v vrednosti 370 milijonov dolarjev. Gre za prvih 12 letal tipa "hurrier". Vlada je že plačala tudi predujem za nakup 84 letal "F-18-A" ameriške proizvodnjeJ" katerih cena presega tri milijarde dolarjev. spanija je začela največjo akcijo za posodobitev oboroženih sil v svoji zgodovini, ki bo stala več kot 20 milijard dolarjev. Zatrjujejo tudi, da namerava Španija kupiti 30 vojaških hilikopterjev in rakete "roland" in !l.exocet" francoske izdelave. Poleg tega bosta spanija in Francija začeli skupaj izdelovati ene najmočnejših tankov "AMX-32".

"Razgaljen" motor Prebivalci Jacarepague, predmestja Ria de Janeira, so se pošteno prestrašili, ko so kot strela z jasnega prileteli z neba trije kosi ploče vine. En zelo velik je pristal na strehi neke vile druga dva pa na ulici. Na srečo niso nikogar ranili, škode pa je kar precej. Dogodek se je razjasnil kasneje, ko je letalska družba Trans Brazil objavila poročilo o nenavadnem poletu svojega letala, ki je vzletelo z letališča Galeao in bilo namenjeno v Curitibo, medtem pa muje odletela obloga na motorju, ki jo je bil mehanik očitno preslabo pritrdil. Letalo je srečno pristalo v Curitibu, kjer so ga popravili, in se še isti dan vrnili s 120 potnikov v Rio de Janeiro. Strokovnjaki menijo, da so imeli vsi izredno srečo, da letalo ni strmoglavilo, saj je polet brez obloge na motorju zelo nevaren: vožnja je počasnejša, še huje pa je, da se lahko prekine dotok goriva v motor.

Zatožil jih je satelit Las~iki gozdov v švedski provinci Dalarna so posekali več hektarov gozdov, ne da bi o tem obvestili oblast. Mislili so, da inšpekcijska služba ne bo nikoli odkrila, kaj se dogaja globoko v gozdovih. Brezskrbno so sekali les na črno in ga preprodajali, dohodka pa seveda niso prijavljali. Kako naj bi si tudi mislili, da njihovo početje od zgoraj spremlja ameriški satelit "Landsat", ki vsak dan pošilja na tisoče natančnih fotografij švedskega ozemlja in jih pošilja v vesoljsko središče v Kiruni. Nezakonite drvarje so seveda poklicali na odgovornost.

"II. Mladinsko prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju - IV. Memorial Cvetke Klančnik - Belinove" tako se je uradno imenovalo tekmovanje, ki je bilo na novomeškem letališču v Prečni od 5. do 8. maja. Poleg starega naziva "Pokal Pilatus" in letošnje ideje o "B prvenstvu Slovenije" bi mu lahko dali nov, zelo ustrezen naziv ,,1. popoldansko prvenstvo v jadralnem letenju". Pri tem pa naziv "popoldansko" nima opraviti z uvedbo poletnega časa. Kljub temu, da je bilo letenje na tekmovanju za vse tri dni najavljeno kontroli (najava je bila sprejeta), smo v petek ob najavi začetka letenja izvedeli, da je letenje prepovedano do 14. ure. Dejansko se je lahko začelo že dvajset minut kasneje. V soboto se je zgodba ponovila, le da smo tega dne dobili dovoljenje za začetek letenja šele pet minut po tretji popoldne seveda. Vodstvo tekmovanja se je v soglasju z vodji ekip odločilo, da tekmovanja ta dan ne bo , saj je bilo kljub poletnemu času vendarle prepozno. Ko je v nedeljo (zelena luč za letenje je ~orela že od zjutraj!) okoli desetih dopoldne začelo deževati, je postalo jasno, da je bilo tekmovanje zaključeno že v petek. nič

Zelo okrjeno tekmovanje je torej imelo eno samo disciplino - hitrostni prelet na cilj s povratkom Novo mesto Višnja gora - Novo mesto v dolžini 46 km. Ker je do zapiranja ciljne linije od 21 tekmovalcev disciplino izpolnil en sam

JADRALSTVO Slike na levi od zgoraj navzdol: med razglasitvijo rezultatov - delegat Aportne komisije Rok Golob izroča odličja zmagovalcem - v računskem centru tekmovanja, inA talira nem na letaliAču (Foto: Mirko Vesel)

KONCNI

mesto 1 3 4 5 6 7 8 9 18 11 12 13 14 15

Programi so napisani v programskem jeziku BASIC. Obdelava je koncipirana tako, da se vnaprej vnesejo podatki o tekmovalcih, vključno s podatki o jadralnem letalu in handikap faktorju, ter podatki o disciplini. Sprotno se vnašajo podatki opreletanju startne in ciljne črte oz. podatki o preletenih kilometrih posameznega tekmovalca (ključ je tekmovalna številka). V kateremkoli trenutku je računalnik, ki je bil postavljen v zgradbi na letališču , lahko izračunal trenutne rezultate in jih seveda tudi izpisal na papir. Programsko se izvaja kontrola in opozarja na to, kdaj so izpolnjeni pogoji, da je priznan tekmovalni dan oz. disciplina. Po izbiri lahko izpišemo rezultate posameznega tekmovalnega dne ter, rezultate po večih disciplinah oz. končne rezultate. Tokrat je bila računalniška obdelava rezultatov bolj zanimivost kot korist, upajmo pa, da bomo lahko program uporabili kdaj drugič, ko bosta vreme in predvsem KVL bolj naklonjena tekmovalcem. JOŽE UHAN

REZULTATI

teK.st. E2 78 58 61 00 37 78 59 94 73 El 87 95 96 97 M7 22 71 89 4e 57

(Pavel Ahčin, ALC Lesce-Bled), drugi (Boštjan Vovk, AK Ljubljana) pa je preletel ciljno linijo nekaj sekund prepozno , disciplina ni bila priznana, točko vala se je le preIetena razdalja. Ker so rezultati tega tekmovalnega dne ostali tudi končni rezultati, je prišlo do zapleta, saj je bilo treba razglasiti zmagovalca, pravilnik tekmovanja pa za tak primer ni dajal rešitve, kdo od obeh tekmovalcev z enakim številom točk je to. Po posvetu s športnim funkcionarjem ZLOS, čigar pokal je bil podeljen, je bil za zmagovalca proglašen Pavel Ahčin, ki je edini izpolnil disciplino v predvidenem času. Grenkega priokusa, ki so ga zaradi pokvarjenega tekmovanja čutili tekmovalci, še bolj pa organizatorji tekmovanja, ni mogla popraviti niti prijetna novost. Prvič so bili v Jugoslaviji kolikor nam je znano - rezultatijadralnega tekmovanja obračunani računalni ško. Uporabili smo mikroračunalnik NEC 8000 BE z 32 Kbyti spomina, barvnim zaslonom, dvema enotama magnetnih disket in matričnim tiskalnikom.

SAOP Novo I es

pri lmeK in ime

aeroKlub

tip letala

Ahcin Pavel Vovk 80stjan Jezernik Danilo Dular Peter JevsceK Matej Ravnak Peter Petkovsek Mar tin Spacapan AleKsander Kovac Dani I o Vrsic Ivan Mohar Sreco Pristavec 80stjan Vranc RiKo Srsa Miran Vugrinec Igor PusenjaK Ernest Perse Rudi Ambrozic Polde Krajncic Janez PiseK Vinko NapotniK Joze

ALC Lesce Ljubljana T. Velenje OLC N. mesto OLC N. mesto Celje OLC N. mesto Nova Gorica LC Maribor LC Maribor ALC Lesce ALC Lesce LC Maribor LC Maribor Ljubljana LC Maribor OLC N. mesto Ptuj Ptuj Ptuj T. Velenje

OG HHI Cirrus st. Pilatus 8-4 Pilatus 8-4 Cirrus 17 Ubell e Jantar st. Pilatus 8-4 Cirrus st. Cirrus st. OG 188 OG 188 Cirrus st. Cirrus st. Cirrus st. OG 18e Pilatus 8-4 Jantar st. OG lee Jantar st. Pilatus 8-4

tocKe 760 760 496 476 447 435 481 338 293 268 194 143 89 29 0 e 8 e 0 8 8

.m LIf20

LETALISKA DEJAVNOST

9. srečanje Alitalia kupuie~ 30 DC-9-80s Alitalia je podpisala končni sporazum za nakup 30 letal DC-9-80 s v vrednosti milijarde ameriških dolarjev. Ameriška Export-import Bank bo pokrila 85 odstotkov stroškov izdelave teh letal.

Prizor s tekmovanja gasilcev .... ... In prtlJafnlh delavcev

letališč

Jugoslavije

Tekmovalna sezona je pred vrati, aerodromci smo ta vrata že prestopili. To smo pohiteli! Kot že devet let zapored smo se delavci jugoslovanskih letališč zbrali tudi leto~ tokrat v Ohridu. Od 21. do 23. aprila. Ze beseda srečanje pove, da tu ne gre samo za tekmovalne disci~ pline, temveč tudi za medsebojne pogovore, izmenjave izkušenj, dogovore, nova poznanstva itd. Danes se bomo malo več pomudili pri tekmovalnem delu srečanj. Na letališču Ljubljana smo sestavili "reprezentanco" 22 članov. Najti je bilo treba najustreznejšo varianto poti do Ohrida. Izbrali smo letalski prevoz preko Sarajevo do Skopja. Vmes smo zamenjali letalo in si ogledali obe letališči . In potem v Skopju avtobus, udobna setra in nočna vožnja gor in dol, levo in desno po Makedoniji, kar naenkrat pa

avtobus s ceste, ne v jarek, temveč pred gostilno. Notri pa 2 (dve) pevaljki, pesmi, "samo za DC-lO iz Ljubljane," mastika, vzdušje, ki ga redko doživimo. Točno opolnoči smo prispeli v Ohrid. Naslednje jutro je bila na mestnem štadionu, ki je mimogrede rečeno zelo urejen, slavnostna otvoritev . Zatem so se začela tekmovanja najprej v športnih potem pa še v delovnih disciplinah. Tekmovanje je namreč razdeljeno na ta dva dela, za skupno uvrstitev pa štejejo le delovne discipline. Tekmujejo naslednji službe: gasilci, prtljažna, gostinci, stevardese, loadsheet , HTZ ter tekmovalci za SLO. Ljubljančani smo se udeležili samo delovnih disciplin. Stabilizacija! Naslednji dan so bila na sporedu tekmovanja aerodromskih delavcev .v delovnih disciplinah. Stevardese in delavci loadsheeta so pisali test, gostinci so pripravili pogrinek in obrok za catering, pripadniki SLO so streljali, metali bombo in se preizkušali v razstavljanju puške. Najbolj zanimiva so bila tekmovanja prtljažnih delavcev in gasilcev. Trije prtljažni delavci morajo pretovoriti več kot 2 toni balasta v vrečah, med tem ko voznik traktorja montira in snema kolo, povrhu pa še vozi slalom s kompozicijo treh natovorjenih vozičkov. In to vse skupaj v nekaj več kot treh minutah. Gasilci z objekta, visokega 2 metra, naložijo vrečo težko 75 kg na nosila in potem štirje nosijo ta nosila v teku na razdalji 100 m - v času 22-23 sekund. ' In še uvrstitve: Ljubljančani so se uvrstili na naslednja mestaLoadsheet - 4, Gostinci - 4, SLO - 4, Gasilci - 6, prtljažna - 7, Stevardese - 9, HTZ - 9. V skupni uvrstitvi smo zasedli 8. mesto med 14. nastopajočimi . Dobršen delež k tem rezultatom so prispevali tudi sodniki, zakaj bi bili različni od svojih kolegov pri nogometu in košarki . Zvečer podelitev priznanj in "fešta". A kaj , zjutraj smo morali zgodaj na pot , tokrat z majhnega, a s imp a tičnega ohridskega letališča. Srečanj je bilo konec, najboljši ocenjevalci dela letaliških služb pa so v vsakdanjem življenju potniki in letalske posadke. JURE MEŽNARŠiČ

Po Primorski in Notranjski FIZIR kup v Cakovcu 21. maja so se v Čakovcu pomerili jugoslovanski motorni piloti na tradicionalnem Fizir kupu. Nastopil o je 33 tekmovalcev iz II aeroklubov Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Slovenije. Zmagal je Oto Verbančič iz Maribora (79,5 kazen. točk), za njim pa sta Nijaz D elic iz Borova (83.2) in Slobodan Pukanic iz Višje zrakoplovne šole v Zagrebu (94,6). Ekipno je bila najboljša posadka Ivan Pagarič-Branko Strugar iz Aerokluba Zagreb , druga je bila ekipa Višje zrakoplovne šole Zagreb, tretja pa ekipa Aerokluba Osijek. (A VlO revija)

XIX. REPUBUSKO PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV Letošnje republiško prvenstvo je organiziral aeroklub "Josip Križaj" iz Ajdovščine . Prvenstvo je trajalo tri dni (od 3. do 5. junija), v lepem in ugodnem vremenu za tekmovanje v vseh disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 19 dvočlan skih ekip ter 6 tekmovalcev "solistov" iz vseh letalskih šol Slovenije. Žal je že v prvi doletni maršruti nesrečno končala tekmovanje ekipa AK Postojne, tako da se v listi rezultatov ne omenja. Prvi tekmovalni let je bil 3. junija. Za vse tekmovalce je bilo izhodiščno letališče Postojna. Na 42,5 km dolgi maršruti do Ajdovščine, so morali piloti opraviti nekaj tekmovalnih nalog, na "neznanem " mestu se je merila vmesnll časovna točnost, nad let a liščem točnost doleta in pristajanje. Po prvem dnevu so bile vodeče posadke: 1. Hojnik Danilo, Ptuj, 277 2. Majhen Jože, Maribor, 270 3. Krepil Karel, Ptuj, 269

Drugi tekmovalni dan (4. junij) je imel dopoldanski in popoldanski tekmovalni let. Dopoldne so tekmovalci leteli na 122,5 km dolgi ruti: Ajdovščina-C ol-Idrija-Hotederščica (Kalce) Logatec-Cerknica-Postojna - (Senožeče) Divača-Podnanos-Ajdo vščina . Med letom so morali opraviti precej nalog, skupaj 20, tako da niso utegnili počivati vse do·pristajanja. Najboljše rezultate so v tem letu dosegli: 1. Bauer Leon, Celje, 476 2. Verbančič Oto, Maribor, 444 3. Krepfl Karel, Ptuj, 440 Popoldanski let je bil nekoliko krajši, po doseženih rezultatih pa verjetno težji, ali pa so bili tekmovalci že utrujeni od dopoldanskega leta. Tekmovalni let je bil dolg 95 km inje potekal na ruti: Ajdovščina- Vipava-Podnanos - (Razdrto) - Divača-Sežana-Dutovlje (Štanjel) Komen - (Renče) -

ICRfL422

MOTORNO

Zmagovalci v disciplinah: Sorn, Verbančič ln Krepil

LET~NJE

Dornberg-Branik-Ajdovščina . V oklepaju navedeni kraj je bil v tekmovanju navigacijska neznanka. V tem letu so morali tekmovalci opraviti 22 nalog. Najbolj so se uvrstili: 1. Florjanc Andrej, Celje 452 2. Verbančič Oto, Maribor, 448 3. Krepil Karel, Ptuj, 440 Po vseh treh tekmovalnih letih pa 1. Krepil Karel, 1160 2. Verbančič Oto, 1156 3. Bauer Leon, 1148 Zadnji tekmovalni dan (5. junija) je bil odločilen za končno uvrstitev, saj so bile razlike med prvimi majhne. Disciplinaje bila točnost pristajanja z višine 300 m z odvzetim plinom brez kasnejših popravkov. Vsak tekmovalec je opravil tri pristajanj"a, za rezultat sta veljala boljša. Poleg tekmovalca je bil v letalu vsakokrat navzoč tudi sodnik . Najboljši v pristajanju so bili s po 200 točkami: Hojnik, Lukanc, Verbančič, Greifin Vogrin. Vsa tri pristajanja s po 100 točkami je opravil le Hojnik. Disciplina je bila istočasno tudi tekmovanje motornih pilotov primorskih aeroklubov za prehodni pokal Klavdija Repiča , za katerega se je potegovalo 8 pilotov. Končni rezultati republiškega prvenstva oz. prvi trije za pokal in medalje so bili: 1. Verbančič Oto, LC Maribor, 1356 točk

Zmagovalci v generalni uvrstitvi: Krepil, Verbančič in Bauer

2. Krepil Karel, AK Ptuj, 1350 točk 3. Bauer Leon, AK Celje, 1328 točk Najboljše uvrščeni po disciplinah so bili : - časovna točnost 1. Šorn Miha, Ljubljana, 426 točk 2. Kos Slavko, N. mesto, 425 točk 3. Verbančič Oto, Maribor, 424 točk -

navigacijske naloge

1. Krepil Karel, Ptuj, 453

točk

2. Bauer Leon, Celje, 452 točk 3. Kodrič Matija, N. Gorica, 449 točk 1.

točnost pristajanja Verbančič Oto, Maribor, 490 točk Krepil Karel, Ptuj, 480 točk

2. 3. Polenec Janez, ALC Lesce, 470 točk

V memorialu Klavdija Repiča pa so se najbolje uvrstili: 1. Greif Avgust, AK Ajdovščina , 200 točk

2. Kodrič Matija, AK Nova Gorica, 180 točk 3. Fras Emil, AK Ajdovščina, 160 točk

Zmagovalci Memorlala Klavdija Fras

Replča: Kodrič,

Greli ln

Vsi rezultati po dnevih in disciplinah, (celotna lista rezultatov) je v tabeli orvenstva.

pilot -

kopilot oto - Medlarac Darko

VerbanUč

Krapfl Karel -

Bauer Leon - ŠeiDroY jl'llu F10rjuc Andrej - Li~ija Bogdan

4. '&.

Pekolj Idok Ilo jnik Danilo-'

Kodri~

II.

Ver~i~

Tomo

letalo

Maribor

Robin C 172 U 711 U 711

118

90 90

118

80 60

44 60

90 100

118

119

60 30

60 112

ptuj

U 711 U 711

56 117

N. Gorica

pa 18

Ljubljana

ptuj

Celje Celje

100 60 cal

64 611

Ilo

N• •e.to

Srečko

60 80 70 a2a3b

•

200

•

180

100

200

1356

100 100

119

411

112

191i

100

111

210

190 180

13110 1328

60 411

Ilo

180 170

1261 1232 1177 11611

113 1511

193

30 80

156

138 11111

117

l5&

119 42

60 60

80 112

186 1811

30 70

112

Ilo

114

l5&

70 100

119 118

119 60

190 2011

118

188 174

80 30

1911 170 119 205

200 180 120 180

215

100

160

100

170

1139 1118

118

1i2

180 142

80 100

160 180

1104

112 23

41i 30

1i2 60

1411

160

30 30

200 1110

1104 1078 1029

203

90 100 30

Matija - StegOYeG Šorn Miha - Hren Danijel

Kralj Milu - Pilek Vinko

ptuj

U 71i U 71i

112

80 o

60 111

Mo.etič

N. Gorica

pa 18

118

63 67

10.

80 411

11. 12.

Kos SlaTko pras Emil - Štokelj Stojan

N. . . . to

pa 28

119

411

119

118

110 163

AjdoriHna U 711

80 70

60 30

123

U 711 U 711

Ilo

149

411

90 100

89 39

80 30

Maribor Maribor

pa 38

80 Ilo

80 60

47 70

112

Ilo

90 161

Ilo

111 -

124

100

118

124

32 80

29 57

90 30

120

411

1311

100 30

130 200

185 1411

100 30

903

100

o 44

160

108

117 42

200

882

Ili

80 100

o o

38 32

o Ilo

80 o

211 21

Ilo 100

30 30

Elon

13/14 lakOYi~ Sla~o - Ra.nak Peter 13/14 Greif AYgU.t - Aabro!i~ Boadan 111. 1&.

l'I1čko zYonko - Štrucelj Sreh

Majhan Jo!e -

Jakli~

Andrija

Celje Ajdori~ina

pa 38

17. 18.

lukanc Jole

Velanje

pa 38

Li~or

Porto rol

U 711

19. 20.

Voerin Inn - Brodu Pnnc Pilo.. žan - Glinlok »raco

M. SoltoM

U 711

21. 22.

Pot~nik

23.

Bonj. .in - Zornada Vojko

Celjo

U 711

o 23

Velonjo

pa 38

Poleno. Janos - Ko. Tune

ALe Les.o

U 711

Portorol

pa 18

116

Ocopek Jole - VOIlu nado PoUOYi~ Juo. - BDltina Sla~o

l'tIlJ

C 152

80 o

211.

šaJ'-r

N. . . .to

pa 38

SMuislay

Adolf

1 ••• aarll'Ilta Y prihoda 3.8.

II .. aarll'Ilta dopoldne 4.8.

11M 11411

11111

933

60 60

118

30 o 0110

140 911

30 30

120 100

8112

116

97 114

100

14 54

100

111

311

118

Ili

180 80

833

120 140

18 112

822

100 109

100

1111 9

111

o 12

105 80

120 100

687

o 80

III ... maril'llta popoldne 4.6.

časo.na točnost

Y odleta

IV ••• prista,janje brez plina

a2 a3

časoyu točnost

Y prileta

_esna

časoyu točn08t

70 90

838

732

naYigacijske naloge c

točnost

pristajanja

Sestavil: S. Bizilj

Z leve proti desni: Ivo Volarič, (2. mesto), Ivan Brovč, POSOeJE (1. mesto), Borut Pestotnik, KAMNIK, (prehodni pokal Tomaia Kofelja), Ivan Konavec, POSOeJE (3. mesto ln Marko Hočevar (4. mesto)

XII. repubIlAko rvenstvo V slleku

5. junija je bilo v

Osijeku končano XII. republiško prvenstvo v jadralnem letenju. V treh disciplinah trikotnik 304 km, trikotnik 230 in trikotnik 180 - je med jadralci s plastičnimi letali osvojil prvo mesto Nenad Tepeš iz Velike Gorice, med kovinskimi pa Zlatko Zemljič iz Aeroklub~· Zagreb. (AVIO revija)

Zmaji gredo na prelete CETRTODR2AVNO PRVENSTVO ZMAJARJEV NA KRISKI GORI Člani društva Let iz Škofje Loke smo si zastavili nalogo organizirati DP v preletih. Opustili smo zastarele tekmovalne discipline. Nismo namreč hoteli ponoviti napake, da bi ob najbolj ugodnem vremenu za prelete pristajali na piko. Obvezno je bilo fotografiranje obratnih točk. Kriška gora je s svojo ugodno lego, s kočo in tovorno žičnico zagotovo najbolj primeren kraj za tovrstna tekmovanja pri nas. Spomnimo se, da je bilo tu že leta 1981 državno prvenstvo, na katerem je Tine Kos prvi pri nas preletel razdaljo 50 km in pristal v Ratečah ob državni meji. Do zdaj je ta prelet ponovil le še Viktor Vreš v začetku letošnjega aprila. Tako smo nestrpno čakali, kaj nam bo prineslo DP. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno. Zahodni oziroma jugozahodni višinski vetrovi so sicer preprečili prelete od Jesenic proti Kranjski gori, vendar smo glede na vremenske pogoje izbrali ustrezne tekmovalne discipline. V tednu dni smo izpeljali štiri tekmovalne dneve in tri dni "nabiranja ur" nad grebeni Karavank. Priznati moramo, da .s.e je prilegel tudi kak dan počitka, saj je bilo tekmovanje precej naporno. Večur no letenje, prevozi in vzponi vsak večer nazaj na Kriško goro so povzročili, da so bile ob koncu tedna hlače v pasu kar

malo preši roke. A utrujenost ostane v nogah, ne pa v očeh in srcih. V koči so se zvečer oglasile kitare, razvezali so se jeziki in s pesmijo smo se poslovili od dneva. 1. tekmovalni dan (23. 4. 83) Tekmovalna disciplina je bila prelet s povratkom: Kriška gora - Kališče Kranjska gora - Križe. Zaradi zahodnega vetra nihče ni uspel priti do Kranjske gore. Najdlje je priletel Ivo Volarič, do vasi Belca. (50 km) Za njim so se zvrstili: 2. Brovč Ivan (48,5 km) 3. Krajnc Stane (35,5 km) 4. Bečan Viktor 4. Hočevar Marko (33,5 km) 2. tekmovalni dan (25. 4. 83) lsta tekmovalna disciplina 1. Pestotnik Borut (52 km) 2. Pompe Stanko (42 km) 2. Simeri Miran (42 km)

3. tekmovaln"i dan (26. 4. 83) Hitrostni prelet: Kriška gora - Ka- jezero Završnica - Križe (43 km)

lišče

Najhitrejši je bil Ivan Kovanec, ki je prelet s povratkom preletel veni in 16 minut.

Clani društva LET so bili marljivi organizatorji letošnjega državnega prvenstva

URADNI REZULTATI mesto priimek in ime 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

lO. Il. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23 . 24. 25. 26. 27. 28 . 29 . 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38.

Brovč Ivan V o larič Ivo

Ko navec Ivan Hočevar Marko Konj a r Franček Pestotnik Borut Po t o čnik Brane Hrabar Bogo Breza r Matjaž B e č a n Viktor Sim eri Miran Ku štrin Franc Smodej Stojan Fajfar Jank o Po mpe Stane Grde š ič Sandi Anderle Libor Biza nt Vojko Škulj Brane So teljše k Andrej Vreš Viktor Br o vč Emil Skurj eni Sr e čk o Kra njc Sta ne Svo ljša k To ne Pavc Franc Gra š i č Dušan Ko lendo Matjaž Fl o rj a n č i č Vili Svatovše k Kl emen G rud en Bo ris G ra helj Drago Kl e m e n č i č Bra ne La kn er Mitja Kl ač i č Miro Ml akar Bo rut Fra nk o Jurij M eg li č Mirk o sk upaj

klub Posočje

Let Posočje Posočje

Šmarna gora Kavka Šmarna gora Delta Prepih Prepih Delta Posočje

Delta Let Krila A. K. Ljubljana Prepih ~marna gora Smarna gora Krila Prepih Prepih Zagreb Let Let Krila Prepih Prepih Posočje

Let Let Po s očje

Po s očje

Šmarna gora Zagreb Kril a Let Prepih

točke

v 4. dneh prelet. km

6306 6121 6003 5652 5536 5485 5445 5333 5075 5003 5001 4916 4843 4771 4745 4713 4667 4568 4221 4206 3966 3825 3643 3620 3158 3069 3064 2856 2658 2455 2309 2101 1505 1505 1304 1199 580 305

189 173,5 180 152,5 156 212 150,5 148 146,5 144 155 147,5 139,5 139 158,5 148,5 139 135,5 133,5 148 155 117 119,5 111,5 116 104,5 83,5 67 83,5 63,S 88,5 84,5 32,5 32,5 44 27 24 17,5 4465

sledijo : 2. Pestotnik Borut 1.25 3. Hočevar Marko 1.36 4. Brovč Ivan 1.37 5. Potočnik Brane 1.44 4. tekmovalni dan (28. 4. 83) Tekmovalna komisija se je odločila za trikotnik : Kališče - Sv . Peter - Letenice, ki naj ga piloti preletijo čim večk rat. Borut Pestotnik je štartal prvi in se pošteno namučil v slabih dviganjih, še zlasti po prvem obletu trikotnika. Okrog 16. ure so se dviganja okrepila in šele takrat je startala večina tekmovalcev. Držalo je tja do noči in kot za stavo so fa ntje nabirali kilometre in presegali svoje osebne rekorde. Nova najdaljša preletena razdalja je 117 km . Preletel jo je v šestih urah Borut Pestotnik iz Kamnika in s tem osvojil prehodni pokal Tomaža Koželja, ki se podeljuje za najdaljše preletene razdalje na DP. 2. Vreš Viktor (80,5 km) 3. Sotelšek Andrej (80 km) 4. Pompe Stanko (73,5) 5. Konavec Ivan (72 km) Zadnji dan DP ni bil tekmovalni. "Oposto letenje", smo dejali in razpeli smo tiha krila, da pomahamo v pozdrav Kriški gori, ki nas je tako prijazno sprejela. BOŠTJAN BERNIK EKIPNO: l. 2. 3. 4. . 5. 6.

Posočje

Prepih Šmarna gora Let Delta Krila

25535 22536 21275 20125 15177 13219

Martin

Klančliar

(v sredi) Je zasedel 1 .. mesto

Prireditelji letošnjega republiškega prvenstva radijsko vodenih modelov letal kategorije F3B smo bili letos člani aerokluba Kranj. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. maja, na travniku pri Prebačevem. Omeniti velja zelo korekten odnos vodstva in delavcev ekonomije KŽK Kranj, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji prvenstva, nesebično so nam odstopili travnik in ga tudi pokosili. Za tekmovanje se je prijavilo trinajst tekmovalcev iz treh slovenskih aeroklubov (AK Ljubljana, LT EMO Celje in AK Kranj), ki so izpolnili normo na klubskih ali regijskih tekmovanjih,

sodeloval pa je tudi en tekmovalec izven konkurence. Odločili smo se, da bomo poizkušali čim bolj odstraniti vremenske vplive, zato smo sklenili, da bomo izvedli pet turnusov. Skupino sestavljajo štirje tekmovalci, zmagovalec vsake skupine dobi po 1000 točk. Ta sistem smo izvedli v disciplini trajanja in preletov. S tem smo dosegli enako - vrednejše vremenske pogoje. Ta sistem tekmovanja se je po mišljenju udeležencev zelo dobro obnesel, priznati pa je treba, da smo imeli nekoliko nevšečnosti v prvem turnusu pri disciplini preleti. Nesporazume smo s pomočjo tekmovalcev hitro rešili. Prednost tega sistema tekmovanje je zelo velika - to namje potrdil tudi potek tekmovanja . Tekma sama je enakovrednejša, ker so pogoji za letenje v posamezni skupini skoraj enaki . Do izraza pride, kdo leti dobro in kdo malo manj dobro. Element sreče je odstranjen v veliki meri. Tekma dobi tudi na zanimivosti. saj je izid tekmovanja negotov do konca . To se je tudi zgodilo, saj je šele zadnja disciplina (hitrost) odločala o prvem mestu. To je osvojil član L T EMO Celje Martin Klančišar, ki je zbral 14 353 točk. Na drugo mesto se je uvrstil tekmovalec AK Kranj Borut Perpar s 14188 točkami, tretji pa je bil Marko Malec, prav tako iz AK Kranj, ki je zbral 13755 točk . Na četrto mesto se je plasiral Otokar Hluchy iz AK Ljubljana. Ti štirje tekmovalci so se tudi ves čas borili za vodilna mesta .

RC MODELARSTVO

VJordaniji odprli novo mednarodno letališče

(AP) - Jordanski kralj Huseinje 25. maja ob razglasitvi dneva neodvisnosti odprl novo mednarodno letališče Queen Alia. Letališče je stalo 225 milijonov dolarjev, na leto pa bo lahko sprejelo dva milijona potnikov. Poimenovali so ga po tretji ženi jordanskega suverena, ki se je leta 1977 ubila v helikopterski nesreči 40 kilometrov jugovzhodno od Amana.

Marko Malec med startom (3. mesto) Borut Perpar je zasedel 2. mesto

Oa ostalih udeležencev so se odlepili po prvih treh turnusih, ko sta odpadla iz borbe za višja mesta Milan Lenart dvakratni republiški prvak in Tone Perčič - drugi na republiškem prvenstvu leta 1981. Milan Lenart je naredil napako pri disciplini hitrost, enako tudi Tone Perčič. Lenart pa je imel še to smolo, da je zlomil model pri zadnji disciplini tega prvenstva - hitrosti, vendar

. je kljub temu osvojil solidno šesto mesto. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je vsak tekmovalec naredil kar petnajst startov, tekma je bila v hudi vročini. Do izraza je prišla psihofizična vzdržljivost pilotov, o najvišjih mestih je odločala zbranost ter letenje s čim manj napakami. Člani aerokluba Kranj

RtL~28

Challenger opravlja naloge Petčlanska

posadka ameriškega vesoljskega letala challenger je uspešno izstrelila dva komunikacijska sa telita. potem pa spremenila vesoljsko ladj o v pravo o rbital no tovarno in začela vrsto poskusov. katerih rezultati bi morali biti "zelo pomembni " za morebitno "industrializacijo" vesolja. Vse naprave so delovale normalno in posadka. ki soji Američa ni pridružili svojo prvo žensko Sally Ride . je bila nenehno v stiku s kontrolo na Zemlji.

ZMAJARSTVO

Padala za zmajarje Že nekaj let imamo zmajarji posebna reševalna padala . katerim se ima marsikateri zmajar zahvaliti za rešitev iz nepredvidene situacije. Ta sestavek je namenjen vsem letalcem z zmaji. v nekaj besedah bomo spregovorili o uporabi padal. njihovemu shranjevanju in nazadnje še o pakiranj!l.

Vrste zmajarskih padal Danes obstaja v svetu na desetine vrst padal, vendar bo v tem sestav ku govor samo o padalih, ki so v uporabi pri nas. Naši zmajarji uporabljajo predvse m padala, ki jih imajo pritrjene na posebnem pasu, s katerim so pripeti na zmaja. Ločimo dva načina odpiranja padal, vendar je prvi že začel izgubljati na veljavi.

Gre za način direktnega odpiranja. Ko akti= viramo padalo, se odpre torba padala in kupula se začne ta koj polniti z zrak om (glej sliko 1). Ta sistem omogoča hitro polnjenje kupole. vendar ima slabost. Obstaja namreč možnost za petja kupole in vrvic ob ogrodje zmaja, kar preprečuje normaln o od piranje padala.

ntL429

VARNOST LETENJA

Strela ubila

letali Ika

delavca

Zvečer 18. maja je v letalo na titograjskem letališču udarila strela in ubila delavca JAT Nikolo Božoviča in

Čedomira Dabanoviča,

ki sta se pred neurjem zatekla pod trup letala. Letalo s potniki iz Beograda je tik pred nevihto pristalo na stezi v Golubovcih. Božovič in Dabanovič sta šla k letalu, da bi prevzela prtljago, ker pa se je začelo bliskati in močno deževati, sta se skrila pod trup, potniki pa so počakali v letalu. Ko je bila nevihta mimo in so potniki izstopili, so zagledali, da pod letalom ležita dva človeka . Božoviča in Dabanoviča so odnesli v letališko poslopje, na poti v bolnišnico pa sta oba umrla. (Tanjug)

Druga vrsta padala je takozvani sistem "Container". Ta vrsta padala je danes najbolj razširjena, skoraj vsi proizvajalci se poslužujejo tega sistema. Ta sistem je mnogo zanesljivejši, saj preprečuje zaplete ob konstrukcijo zmaja. Vreča s padalom ali kontejner leti pri aktiviranju približno deset metrov od zmaja, trak (gurtna) se zategne, izvleče se zatič, prične se faza odpiranja. (glej sliko 2) še nekaj o hitrosti odpiranja, oziroma fazi, ko je padalo napolnjeno z zrakom. Pri normalnem letu (rahlem poniranju) potrebuje to padalo za polno kupolo okrog 10 ~ kund, v strmoglavnem letu (hitrost je takrat mnogo večja) pa je čas polnjenja 1-2 sekundi.

Praksa je pokazala, da zmaja po poletu še nekako pregledamo, na padalo pa se ne spomnimo. Zelo malo pilotov ve, kdaj so nazadnje pregledali svoje padalo, ga oprali, prezračili in ponovno prepa kirali. Sam sem kolegom velikokrat prepakiral padalo (ne obvladajo te veščine), vendar sem v večini primerov naletel na slabo vzdrževana padala. Nekatera niso bila prepakirana po več let, čeprav predpis pravi, da je rok prepakiranja 3 mesece. V padalih sem dobil stvari, ki sploh ne spadajo vanja. Najpogostejši obiskovalec padal je zemlja, ki pride v padalo ob pristanku na trebuhu, pa pesek, trava ... Zatič ali špiljka so slabo vzdrževani in še bi lahko našteval. Vsi ti faktorji so potem vzrok, da padalo ne odpre pravilno. Naštel bom nekaj točk, ki se jih velja držati! l. Padalo prepakiraj vsake 3 mesece. Najbolje je, da ti ga preloži športni padalec, ki je tega vešč. 2. Pred poletom preglej, če je špiljka dobro nameščena, da se padalo ne odpre brez potrebe! 3. Padalo imej na suhem mestu, kjer ni kislin in maziv. 4. Ko ni sezone za letenje, padalo odpri in ga imej shranjenega v kartonaski škatli. Tako mu povečaš življenjsko dobo, saj je material tako ves čas na zraku. 5. Tudi ta točka je važna, čeprav se bo nekaterim zdela malce humoristična. V navadi je, da zmajarji kupujemo opremo na tekmovanjih v tujini. Tako pridemo sorazmerno poceni do instrumentov in nazadnje tudi padal. Ko kupite padalo, ga odprete in pogledate, kaj je v njem, oziroma v kakšnem stanju je padalo. Zahtevaj te knjižico padala, v kateri so vpisani vsi podatki o proizvajalcu in o padalu. Poznam zmajarja, ki je kupil padalo. Ko pa ga je doma odprl, v torbi ni bilo ne duha ne sluha o padalu. Za kup starih cunj je odštel kar lepo število deviz ... Mislim, da je komentar tu odveč.

Na Kitajskem strmoglavilo letalo !Xinhua) - 5. aprila je nekaj minut po vzletu z letališča Baiyun blizu Guangzhouja v LR Kitajski strmoglavilo majhno letalo, najeto pri neki francoski naftni družbi. V njemje bilo pet francoskih državljanov in trije Kitajci. Vzroki nesreče, ki je nihče ni preživel. niSO znani.

dalu, ki je ravno tako pomemben del opreme, čeprav se mnogo pilotov tega ne zaveda.

Sklep Shranjevanje padal Zmajarji bi morali posvetiti malo več pozornosti ne le zmaju, am'p ak tudi pa-

Ker se število zmajarjev veča, z njim pa možnost nesreč, predlagam, da se o zmajarskih padalih organizirajo pred"a~L EDI BRUS A-K. IDRIJA

Visoki C nad ljubnom Aplha Jet v Egiptu Ob petdesetletnici egiptovskega vojnega letalstva, lani 4. novembra, so v Heluanu ob prisotnosti najvišjih vojaških in državnih funkcionarjev in predstavnikov letalske industrije svečano izroči li prvi Alpha Jet, ki je bil narejen v Egiptu po licenci Dassault-Breguett-Dornier. Licenč na pogodba predvideva 45 letal te vrste, od tega jih bo 37 narejenih v tovarni v Heluann. Z uspešno osvojitvijo licence za proizvodnjo tega najsodobnejšega in najkompleksnejšega šolsko-bojnega letala na svetu, je domača letalska industrija dokazala, da se bo lahko lotila tudi predvidene licenčne proizvodnje nadzvočnega lovca Mirage 2000. (Revija VIDICI, Mostar)

Novomeščani smo pri vsakem močne jšem jugozahodniku dolga leta nazaj vznemirjeno opazovali lentikularise, ko so se zableščali nad Kočevskim Rogom, včasih tudi nad Gorjanci in še v kakšni drugi, popolnoma nerazumljivi smeri. Vedeli smo, da pomenijo valovanje zračne gmote, ki bi spretnemu jadralcu lahko prinesla zlato, če ne celo diamantno višino. To pa je bilo tudi skoraj vse .. . Zgledovali smo se po modelu PIješivice pri Bihacu in raziskavah posebne skupine Letalske zveze Jugoslavije iz let 1957 in 1958 ter se večkrat zagrizeno poskušali ujeti v skrivnostna valovanja nad Rogom, saj bi po vseh pravilih morala biti tam nekje ... Razen poročila bihaške skupine in dokaj skromnih drugih zapiskov, ni bilo kaj vzeti v roke. Seveda tudi uspeha ni bilo pravega, čeprav so posamezniki že pred skoraj 15 leti na zavetrni strani Roga, včasih popolnoma nepričakovano, doživeli enakomerna vzdolžna dviganja celo do 2 m/sek. Ker je šlo za izjemno ozka in dolga področja dvigovanj, ni nihče dvomil, da gre res za "valove". Tako se je Ivan Štrasner s skoraj 4000 metrov "odpeljal" v Zagreb, Adolf Šuštar je moral odnehati na 3500 metrih, ko je učenca, s katerim stajadrala v blaniku, začela neznosno tiščati plomba v zobu,

tretji srečnež jebil brez barografa, četrti je z 2 m/sek zlezel do 2500 metrov, potem pa je val v trenutku odnehal, peti .. . , da Jože Barbo pa je pred dvemi leti vendarle dosegel 4624 metrov absolutne višine in 3350 efektivnih metrov ter imel tudi barograf s seboj. Sreča, znanje, slučaj? Vse skupaj je bilo preveč ugank, premalo vedenja, pa najbrž tudi eremalo poskusov in raziskav sploh. Se zlasti, ker so trije naši piloti na severni strani PIješivice dosegli diamantne višine in še več! Medtem so se (1978) tudi Zagrebčani lotili posla v Titovi Korenici na južni strani PIješivice ter osvojili zlate in diamantne pogoje s kombinacijo pobočnega in valovnega jadranja. Tam so, po Rainovem poroči lu, lahko že v pobočnem položaju splezali na 4000 metrov, preskočili PIješivico in nadaljevali na zavetrni strani na valovih, brez tvegane severne poti skozi rotorj e. Nato so še Leščani leta 1981 dokončno pogruntali svoje valove, prav tako v kombinaciji s pobočjem , in Dolenjci že nismo več vedeli, kam kreniti . V Bihac, v Titovo Korenico, na Gorenjsko .. . Potem se je vendarle nekaj premaknilo : Andrej Zore in Martin Petkovšek sta se lani spet odpravila v negotovo roško turbulenco. Oba sta dosegla zlato višino in oba sta imela - ba rografe.

VALOVNO JADRANJE

Nov rekord JOSEF STARCKBA· UM, devetinštiridesetIetni avstrijski pilot, je dosegel nov svetovni rekord v letenju z balonom, napolnjenim s toplim zrakom. povzpel se je na viši no 13. 900 metrov. Prejšnji svetovni rekord, ki ga je dosegel Francoz Michel Arnouly, je znašal 12.300 metrov. Starckbaum je svoj rekord postavil med dveurnim poletom v bližini Eferdinga na Gornjem Avstrijskem . (PO DELU)

Leteča

bolniinica

Mednarodna leteča bolnišnica za očesne bolezni je z velikim uspehom k o nčal a prvo turnejo po dvl!.isetih državah sveta. Clovekoljubnega potovanja se je udeležilo okoli sto znanih oče s nih strokovnjakov, ki so pov rnili vid več sto slepcem. Bolnišnica je vreaktivnem letalu DC-8, v njej so predavalnica. ambulanta za di agnos tiko in operacijska dvorana z najnovejšo lasersko mikrorurško opremo. Operacije snema devet TV kamer. posnetke pa lahko gledajo zdravnik i po vse m svetu in se tako sez nanjajo z najnovejšimi metoda mi zdravljenj a. Na koncu turneje so na leta lišču Are pri New Yorku priredil s veča nost. ki so se je udeležili stalni predstav niki številnih držav v OZN . Ogledali so si letalo .. Orbis" . se pogovarj ali z zdravniki. medicins kimi sestrami. in že nirji in piloti. Letalo bo zdaj nadaljevalo svojo pot in delo. Pred njimi je izredn o ambiciozen n ač rt : v nasled njih desetih letih naj bi ozd rav ili 12 milijo nov očes nih bolnikov po svetu.

Martin je že takrat sestavil prispevek za KRILA, in čeprav pozno, ga danes, vsaj zaradi popolnejše slike roških valov, objavljamo: Bilo je 27. avgusta. Že navsezgodaj sem iz službe skozi okno lahko opazoval velike lentikularise, ki so se raztezali kakšnih 6 kilometrov na široko od Dolenjskih Toplic do Uršnih sel. Pojavljali so se od kočevske strani, prvi je bil morda nekje nad Kočevjem, drugi nad Toplicami in tretji nad Otočcem (valovna dolžina torej okrog 15 kilometrov, po čemer bi se dalo sklepati, da: so nastali zaradi orografske prepreke jugozahodno od Kočevja na Kočevskem Pogorju nad Kočevsko Reko in Gotenico, ali morda še bolj proti SW med Čabrom in Delnicami - opomba M. M.). Ob dveh se nas je zaradi teh oblakov kar precej zbralo na letališču . Ugibali smo, kje naj bi bil priključek, ko se je okrog treh popolnoma zjasnilo -lentisi so izginili! Veter pa se je celo pojačal. Nemalo razočarani smo vendarle izvlekli blanika in pilatusa, saj smo hoteli vsaj poskusiti. Prvi je poletel Andrej v Blaniku. Kos gaje potegnil čez Ljuben in Toplice na 1100 metrov. Odpela sta nad Sotesko v močnih rotorjih. Takoj za njim sem poletel še jaz. Utva se je usmerila naravnost v veterproti vrhu Roga. Vse do 1100 metrov naju je razmetavala močna turbulenca, potem sem nad vrh o m odpel v rahlem dviganju . Nekaj časa sem se mučil nad pobočjem Baze 20, potem pa na isti višini poskusil še proti Koče vju, vendar brez uspeha. Odločil sem se za povratek na let a lišče in na novomeški strani Roga, na planoti, ki rahlo visi proti To plicam, za bredel v močne rotorje in hitro izgubljal višino. Če ne bi vedel za prehod med griči , bi moral po ravnati kar tam, na kakšni zakrivljeni košenici , kakršnih sicer ni manjkalo ... Ko sem preletel rob nad Podturno m, sem im el samo še 600 metrov, tam pa se je pra vi .. kevder " šele začel! Tudi do 15m /se k! N ad Toplicami sem se znašel že na 200 metrih, ko variometer nenadoma ni več kazal tako mo č nega padanja, in se z a čel rahl o pomikati proti ničli . Na des ni sem zagledal dva kragulja, ka ko mirno krožita v dviganju . Zapeljal sem se k njima - kaza lec se je dvignil za eno črtic o nad ničl o in nadaljeva l proti Ljubnu . Bil o je popolnoma mirno, vari o meter pa še vedno spodbuden. Ko me je bliže hribu spet začel o premetavati , se m hitro obrnil nazaj . Spet pol metra gor. T a ko se m se nekajkrat zapeljal sem in tj a ter kar mimogrede zlezel na 500 metrov. Medtem se je tudi Andrej priključil na val v višini 700 metrov. Do tedaj se je

mučil v rotorjih nad Sotesk o in ves čas izgubljal višino. Kot jaz, je tudi on našel dviganje bolj po srečnem naključju . Moje dviganje je bilo od 500 do 1700 metrov trajno med pol in enim metrom. Med 1700 in 2000 metri je bilo slabše, nad 2000 metri pa spet boljše, meter do metra in pol. Veter se je na tej višini precej pojačal, pihal pa je z zahoda. Ko sem dosegel 4000 metrov višine, se je začelo na zemlji že skoraj mračiti. Upravnik me je začel klicati dol. Ko sem zapustil dviganje na 4020 metrih,je šlo še vedno meter gor. Nad letališčem sem se l20stavil v veter in odprl zračne zavore. Ze po desetih minutah sem bil spet na zemlji, kjer se je zbrala velika družba tovarišev, ki so nama veseli ob uspehu, hiteli čestitat. Tako piše Martin, ki je s to višino kompletiral zlati C. Ali naj to pomeni, da je roški val mogoče zajahati že na 200 metrih nad domačim le.tališčem in to brez pobočne ga vzgornika? V letnem načrtu smo imeli tudi Titovo Korenico. Dobro pripravljena skupina se je oktobra vseeno odpravila tja, vendar deževje in megla nista ponudila kaj več, kot nekaj trenaže. Tudi letošnja pomlad se nam je kazala bolj v dežnem plašču kot s sončnikom, proti koncu aprila pa smo imeli veliko dela s kontrolnimi leti in pripravami na obe republiški prvenstvi in zato bolj malo časa za razmišljanje o poletnem in jesenskem valovnem jadranju. Šele praznične dni okrog prvega maja smo smeli upati tudi na kakšen resen start. Pravzaprav se je nekaj pomembnega zgodilo že prej. 19. aprila smo poleteli na jadranje pozno popoldan. Mučili smo se na umirajoči terrniki, ki jo je močan jugozahodnik vztrajno odnašal. Baze oblakov so bile na okrog 1300 metrih in zdelo se mi je, da se stalno znižujejo. Že tako slaba dviganja so bila raztrgana in obdržal sem se na posameznih močnejših sunkih, za katere sem mislil, da so "bal o ni ". Nedaleč od mene je na isti višini izginil za zaveso scefranega kumulusa Matej v cirrusu OO. Minilo je nekaj minut , morda pet , morda deset . Nisem se prijetno počutil , saj sem nenadoma opazil, da se celo pri tej višini pod menoj pojavljajo fraktusi . Uma knil sem se od Mateja, na čistino, in še vedno strigel z živci, s kozi katero paro bo prižvižgal on ali pa kdo drug. V tem trenutku zaslišim vodjo letenja Slavka Kosa : "Nula-nula, pozicija, višina?" "Ljuben, ena šest. Grem lahko nad oblake? Nula-nula." Moral sem se uščipniti v bedro: baze so se znižale že skoraj na 1000 metrov, letenje brez zunanje vidljivosti ni bilo

V ALOVNO JADRANJE

mtL.432

Nov boeing 767

predvideno, ura je bila pol sedmih, o

termiki menda ni govora?! Razmišljal je - Novo letalo boeing tudi Kos. Končno: 767, proizvedli so ga v "Nula-nula, Novo mesto. Poskusi!" sodelovanju ameriških, Meni inštrument ni kazal nikjer bolje japonskih in italijanskih strokovnjakov, je kot meter dol. Kaj bi drugega kot proti prvič poletelo na doLjubnu?! Bolj ko sem tiščal,Proti jugmačih progah v ZDA. ozahodu, bolj počasi je šlo. Celni veter Letalo je popolnoma torej! Izgubil sem dobrih 300 metrov in avtomatizirano z raču nenadoma zašel v močno premetavanje. nalniki, ima 235 sedeHkrati se mi je nad glavo odprlo, roška žev, znjimpa upravljaplanota je bila čista, le zadaj nekje za ta dva pilota. Porabi grebenom so se v mraku kopičili temni precej manj goriva kot dosedanja letala te oblaki do tal. Za poglobljena meteorolovrste. ška opazovanja ni bilo pravega časa, če Japonska letalska sem hotel ostati v zraku . Veslal sem kot družba bo sedanjo za stavo, pa ni kaj dosti pomagalo. floto, v kateri so letala Mimogrede sem opazil, da tudi po deseboeing 727 in 737, nadtih minutah napornega semtertjametaomestila s 40 novimi nja nisem izgubil več kot morda 50 vrstami letal, šest takih metrov višine. 650 metrov je bilo še zmeletal pa bo konec leta letelo na domačih proraj preveč za domov in seveda premalo gah. Boeing 767 stane za kakršenkoli optimizem na tistem ma10 milijard jenov ozirokadarnu. Minilo je še 10 minut in čeprav ma 41 ,5 milijona dolar- . so vsi drugi instrumenti bolj noreli, kot jev. (PO DELU)

kazali, je višinomer vendarle zlezel na 700 metrov, v naslednjih 10 minutah na 750 in potem .. . Kot bi odrezal, je vse utihnilo, kompas 190, variometer meter gor, brzinomer 90

kilometrov na uro. Šele čez nekaj sekund sem okoli kabine zaznal rezek šum , pravi balzam v primerjavi s prejšnjim škripanjem nosilcev in pokanjem v kosteh. Kot da ne verjamem (in res nisem verjel!) samemu sebi, sem pričel skrajno previdno vleči palico nase: 80 km/h, 75 km/h.. . 2 m/sek! Palice nisem premaknil več niti za las (od strahu, da ne bi kako pokvaril tega fenomena) in buljil v variometer: 2 m/sek! Kazalec je ot rpnil. Kaj če se je zataknil? N arahlo se m potrkal po stekelcu . Nič, oziroma še vedno nepremično zakleta dva metra! T a trenutek se mi je posvetilo, dJl se trka (!) pravza prav po višinomeru! Ze sem hotel. Pa mi je roka zastala: 1450 metrov! Vidno je lezel navzgor. Kdaj , koliko časa sem za to rabi!...? Nula-nula je javil 2300! .. Še vedno gre dva metra! Nula-nula." Zdaj se m moral končno tudi jaz priznati, da je to V al. Ne Val dlsere, ne val od Bihac, ampak pravi, dobri domači, roški VAL! Madona! Hura! Trikrat hura! Kaj pa barograf? Doma. Pa dan? Pri kraju! Piši kuti: propala stvar! Kaj pa Kos: .. Fantje, ura je sto. Gremo v hišo.

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije

PrOPOStiC!na karta za 30. april 1983

Vreme in temperatun dne 29. aprila 1983 ob 13. uri

...,.

Jasno

kraj

poloblaeno

obialno

.-'-*

sneg '

LjubIjIna PIIniCa BmiI< KRdOriCa Maribor Mo soboca SI. GrDe Celje Ncwo mesto NeM Gorica

-.......-

.,....

nevihta

elel ,

portorof

megla

Reta PII1j

topla fronta

}Mr

hladno fronta

DOIIrOmik zopb

okluzlJa

BCOPI

sonjcw

ThOPI

.....11le Cclklana

stapje

Il antIciIdona SLOVfl\IIIA Bo precej.;.no s~ji\lO~ jo. Najnaje ju~je temperature bodo od 6 do 10. ob obali 12. najvilje dnevne med 18 in 24 stopinj. JtJGOSLA,VDA

Vjufncm ,delu drf.aw bo precej sončno CIrUaOd po dd.avi bo ipIemenIjivo oblačno,

ca.~SI.IKA

Nad SredozemIieII'!. Balkanom ir. Alpami je polje enakomernega zračnega pritiska. Z juaazahodnimi vetrovi priteka nad na!e kraje topel ZJ'ak. zahodno Evropo je dosegel nov frontalni val. KAKO KAŽE CEZ PRAZNIKE V nedeljo 6e:E dan se bo vreme od zahoda poisIablalo s padavinlUlli, v začetku prihodnjega tedna bo hladneje s krajevnimi padavillanli.

GrDe Dunaj

lIeneIkC MilInO <:iCnCM MiicbeD

....... delnoobWno zmernoobWno delnoobWno prei. ObWnO delnoobWno zmernoobWno _ObWnO deInoobWno rahloobWno zmerno obWno. demo ObIOlnO prei. ObWnO demoebWno jasno' zmernoobWno zmemoobWno zmernoobWno zmernoobWno deInoobWno deInoobWno zmerno ObIOlnO JRI. obWno JRI.obWno prei. ObWnO ObIOlnO

prel.obWno

SI.

23 17 21 1 24 22 21 22 22 21 18

20 21 21 24 22 26 24 27

26 22

23 20 19 IS 19

ZiiriCII Jbn l'IriZ

zmemoobWno prei. ObWnO

BCrIiD

ObIOlnO

SIOCtmIm McoIr...

ObWnO ObWnO

22 IS 16 8 17

...1 W

V ALOVNO JADRANJE

Pacifiško ladjevje dobi rakete (AFP) - Združene države Amerik e so obve~ti le Japonsko, da bodo svoje pacifišk o ladjevje opremi le tudi z raketami s kratkim dosegom. No sili jih bodo bombniki B-52. ki jih bodo leta 1986 stacionirali na pacifišk em otoku Guam , kjer je veliko amerišk o vojaško oporišče.

Emagram za 1. maj 1983 ob 01.00 ln 13.00 ter podatki o vetru za 1. maj ob istih urah ln 2. maj ob 01.00 (Radiosondažna postaja Zagreb)

Nula-nula je številka ena za stezo 23 ... " I mel sem 1650 metrov in res je šlo še vedno dva metra, kaj dva, dva in pol! Kot vedno takrat, kadar te pokličejo dol! No , vsaj nul a-n ul a gre pred mano ... Obrnil sem pro ti letališču, proti mestu, in zdaj šele zagledal oblake pod seboj v vsem njih ove m kipečem razkošju. Zadnjižar zahajajočega neba se je lomil na belih vznemirjenih kupolah in med njimi je kukala zemlja s svoj imi modrosiv o čr nimi luknjam i. Skozi eno se bom spustil, kot devetka, sem se od ločil , saj sem s te višine vendarle še ho tel nared iti en krog nad mestom. Zagledal sem morje p oč i tniških prik o lic na travniku ob Težki vodi. IMV. To je pravi trenutek . Izvlekel sem zavo re, 140 kil ometrov na uro bo dov o lj . Bilo je stokrat lepše kot z devetko! Vendar sloj oblakov ni bil tako tenak, kot je bilo videti. Če sem hotel ostati na čistem, sem moral zaviti. Še bolj in še bolj. Iz slavnostnega glide pathaje nastala samomorilska spirala, luknja pa čedalje ožja! Preklemansko sem si oddahnil , ko se je na 900 metrih nehala. Temnosiv razburkan strop je bil sedaj nad mano , midva z letalom pa spet v živahni turbulenci! Nič počitka za nas, furmane. Tudi kroži.ti ni bilo kaj dosti,

saj je bil čelni veter še vedno tako močan, da 900 metrov mo rda niti do letališča ne bo dovolj .! Jadrno sem se us meril proti domu . Dobro mi je spet pretreslo drob ov ino tja do zone , vendar sem jo le dosegel s 600 metri višine. Turbulenca je namreč z vetrom vred nenadoma popustila in po klobasi zraven našega "FlO" sem ocenil, d a je na tleh komaj kaj več kot 3 m/sek sa pe. Seveda, lepo vljudno v čelo, oziroma iz 225 ali iz jugozahoda, kot se temu lahko reče ... Ta polet za slovensko javnost ni · bil niti slaven, niti zgodovinski. Zame pa je bil zanimiv, saj sem prvič zares povohal valovanje in valovno jadranje. Opisal sem ga zato, ker je bil na las podoben poletom, ki smo jih opravili na istem območju, na enakem valu, komaj dobrih deset dni pozneje. V tistih startih (1. maja popoldne) je bilo namreč 9 naših pilotov višje od 4000 metrov nad tlemi . Lentikularisov z našega letališča tudi tokrat nismo mogli videti, saj se je vsa novomeška kotlina pokrila z rotornimi oblaki, svetlo je bilo samo nad roško planoto. Nina Bojanc in Franci Stariha, ki sta z blanikom jadrala na termiki že od zgodnjega dopoldneva,

- '"--- - - --, , --------\-0-\,------,.-----.------- -..

. .. _'. --_.. _..

V ALOVNO JADRANJE naj gre, s katero kišto .. . Še enkrat je vse skubiciral. Gremo! "Tiger" Jože si je resno zavihal brke, zapregel super-cuba in hitro so bili vsi razpoložljivi barografi v zra ku . Preklinjali smo le inšpektorja, ki pred dvemi dnevi ni znal podaljšati registracije pilatusom, za katere imamo prirejeno dihalno napravo. Veter pri tleh je dosegal hitrosti do 10 metrov na sekundo, pot skozi rotorske vice od letališča do Toplic nas je "oči š čevala" s petnajstmetrskimi

sta okrog pol treh nad Toplicami sporvišino 2300, potem 3200 in končno 4000 metrov. Zjadralskega potepanja po Dolenjski se jima je pridružil še Martin Petkovšek z jantarjem, kmalu javil 4000 in 5000 metrov QFE (še vedno je šlo meter in pol gor!) in spogledali smo se: zdaj gre zares! očila

Slavku Kosu, ki je vodil letenje, je zdrdral računalnik med ušesi: veter, barogram i, predpisi, odgovornost. Kdo

VALOVNO JADRANJE Povečanje

letalskega prometa vZDA - Večina ameriških letalskih prevozniških družb poroča, da se je ?račni promet v aprilu - v primerjavi z istim mesecem lani - znatno povečal. Nekatere dru· žbe , denimo "United Air", so ustvarile za 11 odstotkov večji promet. So pa tudi družbe, v katerih se je zaslužek zmanjšal, med njimi je slovita "Pan Am ".

dviganji in padanji, potem pa se je na 700 do 900 metrih (odvisno od sreče!) začela nirvana z direktnim priključkom ... Višje kot Mont Blanc! Efektivnih 3000 metrov smo dosegli vsi prej kot v 25 minutah, najmočnejše dviganje paje bilo 5 misek! Nihče ni imel težav z dihanjem, niti z nizko temperaturo (okrog minus 5 stopinj na 4000 m), le veter je na višini dosegal hitrost do 120 km/h. Sicer pa je za naše zdravje skrbel tudi Kos, ki nas je pred pravo blaženostjo pravočasno zbezal dol. Morje oblakov nad Slovenijo in Hrvaško, do Triglava , do PIješivice, do Lesc in Titove Korenice. Kongestus nekje nad Ljubljano. Za Rogom in kočevskimi hribi proti morju s ivočrna fenska gmota, nad njo pa bleščeče bela s ončna krogia na temnomodrem nebu . Globoko spodaj utripa srebrni zavoj Krke pri Meniški vasi kot Ariadnina nit. '

V Novem mestu zdaj zbiramo podatke o vseh ugotovljenih pojavih valovanj nad dolino srednje Krke. Iz tega gradiva bomo poskuiall izvleči kar največ podlage za resno spremljanje pojavov, ki povzročajo nastanek valov. Lažje jih bomo potem nalli in upamo, da le bolje izkoristili. 'f

hf!r1Jst' vdht

4?JO

ff lun/IJ

! i I

•

URŠNA SELA

Tlorlsna sklca poleta, kakrino je dolbn narediti vsak pilot

r/ /

11/

" ,1, /,1 ,' : /

i ; ;j ! 1/ "/1': ' i ,1 ' , ,J' " ' j J", / II I /" ' /I /' ;~ '

. ' "

•

"' /;" "V,/ '

Prerezterenav ,, " '!// ; ~ / ')/jji/;\'; /lk " II'I: ,/;' .: ,XI. , ',~ l'" , !j , smeri SW-NE čez , 1/.' . ,/1 ~,,'j.!.t..L:LJ4.1..J· -<-L.u."f.!.J.,-' .. .: I"' ~' " • ..tl, ' r ' , , vrh rolkega gre1 2. a 4 S bena (1100 m.n.m) Ni ' Merilo 1:50.000, =1100 ~19! ~'9?' kleflClGori<.č\

"i ' r• .',

4480

Vse drugo je ravno, modro, ,zeleno .. . Radio je spet odločno ukazal: "Smer 23, polne zavore, hitrost 140! " Družba je družba, služba pa služba! Kaj hočeš? V nebesa! Na tla ... Dol grede se je spet ponovila vznemirljiva slika z labirintom lentikularisov, fraktusov in penastih kumulusov. Drvijo proti tebi kot rahla prosojna krila gorjanskih vil in zdrsnil bi skoznje... Pa so v resnici škratje: vse neizmernejši in zahrbtnejši postajajo, široki in globlji od same Pendirjevke. V zadnjem trenutku se jim moraš izogniti . Švigajo mimo kot , plečate bele Columbije, naznanjajo vrtinčenje zračnih tokov, mečejo grozljive sence po drugih in tebi, pa spet vabijo v svoj nemirni, puhasti objem ... Na tleh se meje'lotilaotožnost. Minilo je mojih 63 minut. Ali ste že kdaj gledali jadralna letala štiri in pet tisoč metrov visoko na modrem nebu? Res so kot drobni diamanti, kot kristalne zvezdice v vesolju. Dvigajo se, potujejo, uživajo. In to je vse. Zlato višino so ta dan potrdili z barogrami novomeški piloti Matej Jevšček, Peter Dular, Rudi Perše, Lojze Novak, Marko Glavač in podpisani. Nina in Franci pa bosta morala še enkrat na pot, mogoče po rekord? MARJAN MOŠKON

SPOMINI

Vendarle letalec Znani

avstrijski skakalec Armin Kogler je bil v minuli sezoni ob svetovni pokal in svetovni rekord. vendar vseeno ostaja navdušen letalec. Na letališču Langenle ga imajo sedaj v šoli poklicni piloti avstrijskega letalstva . (Po DELU)

smučarski

33 rdečih nageljev

Nado Dimnik Za nesreCo je kriv pilot

Že tako majhen, vendar delaven . kolektiv Letalske zveze Slovenije se je pred nekaj dnevi "zmanJšal" še za ~~ega (Reuter) - Vladna člana : v zasluženi pokoj so spremili pepreiskovalna komisija dantno in vestno uslužbenko, administje sporočila. da je za ratorko in blagajničarko, ki jo najbrž nesrečo japonskega lepoznajo vsi povojni .Ietal.ci, N~do .Dimtala DC-8. ki se je febnik. Polnih 33 let Je bila DImnIkova ruarja lani zrušilo v Vključena v delo letaleev, v tem času se je bližini Tokia - umrlo je 24. poškodovanih pa spoznala' z vsemi problemi, ki tarejo leje bilo 142 ljudi - kriv talske organiza~ije . Prav zaradi nam je pilot; naknadno so navest "nare"ovala", da jo ob odhodu v mreč ugotovili. daje bil pokoj predstavimo bralcem "Kril ". shizofrenik. V poročilu Po obljubi, da bomo napisali sa~o preiskovalne komisije je rečeno.dabiselahko tisto, ki naj bi zanimalo leta lee, sem JO izognil nesreči. Japonpovprašal, če se morda spominja kakšnega sko letalsko družbo pa posebnega dogodka in ljudi, ki so vodili so obtožili. da ne ponašo organizacijo. sveča dovolj pozornosti rednim zdravstvenim pregledom pilotov. Pilot Seiji Katagiri (36 let) je bil do septembra lani v bolnišnici za duševne bolnike. Kot so ugotovili. se je zdravil za shizofrenijo že od leta 1976.

Satelit veC Agencija TASS spoda je Sovjetska zveza izstrelila satelit Kozmos 1455. ki sodi v okvir programa za raziskovanje vesolja. Opremljenje z različni mi napravami. med katerimi so tudi radijski sistem za merjenje oblike tira in naprave za pošiljanje zbranih podatkov na Zemljo. Satelit deluje normalno, njegov računalnik pa je že začel zbirati podatke. roča.

"Seveda se jih spominjam, saj sem bila z njimi v stalnih stikih in tudi mnogo jih ni bilo v teh 33 letih. Najbolj mi je ostal v spominu prvi, žal tragično. pr~minuli predsednik Branko Ivanuš. Bilje Izredno aktiven in zelo ambiciozen letalec in funkcionar. Povsod si je prizadeval, da bi postala letalska or~anizacija čim večj.a in čimbolj usposobljena za opravljanje nalog. Njegova prezgodnja smrt je prizadela slovenske leta lee, vendar je spomin nanj še vedno živ. Za Ivanušem so se zvrstili Marko Peršič, Venceslav Jeras, Stane Menegalija in končno sedanji predsednik Alojz Gojčič . Sedanji in najmlajši predsednik je prevzel vodstvo organizacije v dokaj zamotanem gospodarskem stanju, ki razvoju letalstva ne gre ravno na roke. Delo v ZLOS ni posuto z rožicami. Vendar so letalci z vztrajnim delom vedno premagovali težave, upam, da bodo tudi sedaj s skupnimi napori dosegli predvideni razvoj . Moram reči, da sem se z vsemi predniki dobro razumela, čeprav delo včasih ni bilo brez težav. Z dobro voljo in

potrpljenjem je bilo mogoče vs~ l?rebroditi." Kako je bilo delo organIZIrano v začetku?

"Zdaj so v ZLOS zaposleni samo štirje uslužbenci," je dejala Dimnikova, leta 1950, ko je predsedoval Ivanuš in je bila letalska dejavnost mnogo manjša kot današnja in tudi sredstev ni bilo toliko, pa je imel tedanji glavni odbor LZS veliko več uslužbencev. Za vsako vejo dejavnosti je bil zadolžen samostojni referent, vse skupaj pa je usklajeval sekretar odbora. V tistih časih je bilo samo padalstvo bolj množično, saj takrat še ni bilo padalskih licenc in drugih ,papirnatih' zadržkov, ki bi zmanjševali aktjvnost te veje letalstva. Seveda je pa bila tudi skupnost radodarnejša, denarnih problemov ni bilo. Se v dolgoletnem službovanju spominjate kakšnega posebnega dogodka? Posebno mi je ostalo v spominu prvo ev~opsko padalsko prvenstvo. v klasičnih disciplinah, združeno z IX. Jadr~nsk~m padalskim pokalom. Prireditev Je bila leta 1975 na letališču Sečovlje pri Portorožu. Ker je organizacijo teh prireditev prevzel 10 ZLOS, s.mo .se lotili "ril?rav vsi zaposleni. Organizacijski komite Je že v začetku delovanja ugotovil, da se bo treba spoprijeti s teža~ami, ki jih d,?slej ni poznal. Obsežna pnredltev s ~tevllnl mi tekmovalei iz tujine je zahtevala dokaj denarja. Tovariši Bitenc, Bizi~j, Brezar in jaz smo delali vpregretJh prostorih ZLOS od jutra do večera i!1 uspehi niso izostali . Seveda Je organizacIja na terenu tudi terjala svoje ljudi, poleg mene in mojih kolegov iz službe so sodelovali in pomagali tudi drugi. Uspeh ni izostal, sodelujoči so se po končani prireditvi zadovoljni vrnili v Ljubljano. Za vse iz ZLOS pa je tisto leto propadel redni letni dopust.

SPOMINI

Douglas ponuja DC-9 super 83 MC Donnel Douglas se je odločil, da nada" ljuje s programom letal super 80. Novo letalo super 83 s 155 ' potniškimi sedeži bo imelo dolet 5400 k m, torej več kot dolet letala super 80. Letalo ·bosta poganjala motorja Pratt & Whitney tipa JT 8D-2l9. Kljub dodatnim rezervoarjem za gorivo in m očnejšo konstrukcijo bo tehtalo manj kot sedanje super 82. Jim Worsham (Douglas Aircraft) zatrjuje da želijo z verzIjamI letal družine super 80 ustreči številnim zahtevam letalskih družb. (ADRIA)

Posadka zavrnila polet v Bagdad (Tanjug) - Delavski svetJATseje konec junija odločil, da sproži postopek za prekinitev delovnega razmerja s tremi člani posadke letala DC-lO, ki niso hoteli leteti na progi Beograd-Bagdad-Beograd. Kapetan in vodja letala Jezdi mir Mrkovic. kapetan Aleksandar Adamovic in inženir leta Dragoslav Dragovicso kot razlog svojega dejanja navedli pomanjkanje meteorološk ih podatkov o pogojih pristanka na letališču v Bagdadu . Proti trem članom posadke so vložili tudi kazensko prijavo zaradi povzročene gmotne škode - po prvih ocenah je je za približno 60 tisoč dolarjev. Kot je povedal generalni direktor JAT Milan Radojčic, je v ozadju tega primera nezadovoljstvo. ker so posadkam na liniji za Bagdad marca letos ukinili denarni dodatek za "vojno tveganje".

Kdaj vam je bilo v času služboVanja najteže? "Če se dobro spomnim, je to bilo leta 1970, koje bilo na Bledu svetovno padalsko prvenstvo. Spričo tolikšne prireditve in ker nas je bilo premalo vključe nih v delo, sem bila resnično preobremenjena z administracijo. Tudi to prvenstvo smo uspešno speljali z največjo vnemo smo pomagali drug drugemu." Kaj menite o sedanjem delu v ZLOS? "Rekla sem že, je bilo nekoč v ZLOS mnogo več zaposlenih, bilo jih je enajst. Danes, ko so se povečali in zaostrili najrazličnejši predpisi in administracija, povrhu vsega pa je večja tudi gmotna osnova naših klubov in s tem tudi dejavnost, so štirje zaposleni v ZLOS premalo za opravljanje številnih nalog. Večkrat smo bili preobremenjeni z delom , z mojim odhodom pa bo na kolege padlo še večje breme. Dvomim namreč, da bo imel ZLOS v takšni finančni situaciji možnosti za zaposlitev novega administratorja. Prepričana sem, da bi ZLOS potreboval vsaj referenta za jadralni šport, ki se je v Sloveniji silovito razvil. Pred očmi je potrebno imeti tudi letalske nesreče, ki bi se ob pomoči ustreznega referenta najbrž zredčile. Denarne težave pa se odražajo tudi drugače. Prejšnja leta je bilo v ZLOS mnogo več sestankov, na katere so prihajali delegati iz aeroklubov. Da bi se dogovarjali o delu in problemih v organizaciji. Takih, po mojem mnenju zelo koristnih sestankov, je vsako leto manj, kar oži možnosti za usklajevanje stališč in predlogov. S tem se zmanjšuje tudi uspešnost dela v aeroklubih. Sicer pa mislim, da je bila naša letalska zveza vedno ažurna do vseh organizacij in ustanov." Priznati moram, da sem rada sodelovala z vsemi, s kolegi iz ZLOS ali pa letalci iz organizacij. V preteklihJ31etih sem imela dovolj časa in priložnosti, da sem se spoznala z vsemi problemi in težavami, ki tarejo leta lce, in z njihovim delom. Rada sem jim pomagala, kolikor je bilo v moji moči in pristojnosti. Želim, da se ZLOS in aeroklubi še naprejrazvijajo v korist vseh ljubiteljev letalstva, letalskim šolam pa želim čim večje uspehe in čim manj letalskih nesreč. Seveda bom z veseljem sprejela vest, da so se izboljšale finančne razmere in da nimate več težav v preskrbi z bencinom. Še enkrat se zahvaljujem kolektivu ZLOS, ki me je za slovo prijetno presenetil z darilom-kristalno vaza s 33 rdečimi nageljni. Seveda bomo še naprej spremljala delo in uspehe letal cev, saj so bili del mojega življenja." GUSTAV AJDIČ

"Sojuz-lB": osem let kasneje Osem let je moralo miniti od skrivnostne daje VASILIJ LAZAREV, sovjetski vesoljec, tudi za javnost povedal, kaj se je v resnici dogajalo s spodletelo vesoljsko od- ' pravo 5. aprila 1975. Lazarev je bil poveljnik vesoljske ladje Sojuz-18, ki so jo na ta dan izstrelili ,s kozmodroma v Bajkonuru. Komaj 261 sekund po izstrelitvi je, kot je pred dnevi napisal Lazarev v glasilu sovjetskih oboroženih sil Krasanja zvezda, vesoljsko ladjo preteesel močan sunek, vključile so se sirene za nevarnost, na zaslonih pa se je prižgal napis "okvara pogona". nesreče,

Lazarev in njegov sopotnik Oleg Makarov nista imela zaradi tega nikakršnega dodatnega opravila (razen to, daje bilo treba ohranjati hladno kri), ker je na vse potrebno mislila avtomatika: ta je vesoljsko ladjo odcepila od pokvarjenih pogonskih raket. Kabina z vesoljci je tako začela prosti pad z višine 192 kilometrov, pri tem pa so nastajali pospeški - dvajsetkrat no povečana gravitacija, ki sona robu zmogljivosti organizma. "V tistih trenutkih nismo mogli govoriti in tudi ne odpirati oči , naše veke so postale kot svinčene," .ie zdaj poročal Lazarev. Vesoljska ladja je obešena na padala pristala na snežnih pobočjih Altaja v južni Sibiriji, 1574 kilometrov Od Bajkonura. Ko sta vesoljca stopila iz ladjice, sta se do pasu pogreznila v sneg. Zaradi nedostopnosti kraja pristanka so ju reševalne ekipe dosegle šele naslednje jutro. Medtem ko je zdaj po osmih letih razkril skrivnost okoli Sojuza-18, pa še vedno niso znane podrobnosti o vesoljski nesreči, ki je imela hujše posledice in ki se je končala s smrtjo vesoljca Komarova. (PO DELU)

Zračna

ladja

Vsi, ki se navdušujejo nad zračnimi ladjami, spet lahko upajo na renesanso transportnih sredstev, lažjih od zraka. V Lakehurstu (ameriška zvezna država New Jersey,) le nekaj sto metrov stran od kraja, kjer je 6. maja 1937 eksplodiral cepelin .. Hindenburg", nastaja sedaj "Helistat ", zračna ladja, napolnjena s helijem, ki naj bi jo poganjali štirje stari helikopterji ameriške vojne mornarice. Več kot sto metrov dolg balon je z aluminijastim ogrodjem povezan s helikopterji, ki bodo plo- · vilo poganjali naprej. Konstruktor "Helistata" je letalski pionir FRANK N. PIASECKI, kije že v začetku , štiridesetih let iz rabljenih avtomobilskih delov sestavil svoj prvi helikopter, ki je lahko tudi letel. "Helistat" mij bi prevažal tovore do 25 ton, uporabljali pa naj bi ga predvsem za transporte lesa na težko ' dostopnih območjih. Načrtujejo, da bo plovilo, katerega stroški so od ' 6,7 milijona dolarjev narasli na 31,7 milijona, prvič poletelo letos poleti.

IVL~

1'~'6~

Modelarji so tekmovali

Alldru Šubarevi{u v spo1nin

Ugrabili ameriško potniško letalo Kot so poročale zahodne agencije,je letalo DC-8 ameriške letalske družbe Capital Air z 248 potniki inčla ni posadke, ki so ga 13. maja ugrabili - letelo je na redni progi San Juan-Miami - po kratkem postanku v Havani pristalo na letališču v Miamiju. Letalo je ugrabila neka ženska, ki je grozila pilotu s pištolo za izstreljevanje raket za pomoč . Nihče izmed potnikov ni bil poškodovan, ugrabiteljica pa je ostala v Havani. To je že drugo letalo omenjene družbe, ki so ga od začetka tega meseca ugrabili na isti progi. Prvo letalo so ugrabili I. maja, ugrabitelj pa je prav tako zahteval od pilota, naj pristane v Havani.

Letalo strmoglavilo na avto Kanadsko lovsko letalo F -104 je 22. maja strmoglavilo med letalskim mitingom vameriški letalski bazi pri Frankfurtu. Umrli so trije ljudje vavtomobilu, na katerega je padlo letalo, medtem ko se je pilot s pravočasnim skokom s padalom rešil.

Tekmovanja letalskih modelarjev za republiške naslove so za nami. V organiazciji aerokluba Ljubljanaje bilo republiško člansko prvenstvo v kategoriji prostoletečih modelov (30 aprila), v organizaciji aerokluba Kranj republiško prvenstvo RC - F 3 B (22. maja), vorganizaciji Aerokluba Celje pa republiško pionirsko prvenstvo prostoletečih jadralnih modelov in vezanih hitrostnih modelov (4. junija). Republiška selekcija v kategorijah prostoletečih modelov je tekmovalna na tradicionalnem zveznem tekmovanju za pokal "bratstv~ in enotnosti" v Prilepu (21. maja) . Clani ekipe, kandidati za državno reprezentanco, so morali norme potrjevati še na zveznem tekmovanju "Utva kup" v Pančevo. V organizaciji aerokluba Ptuj je bilo v Ormožu državno prvenstvo sobnih modelov in v Markovcih zvezno tekmovanje vezanih Jl1odelov za "Kurentov pokal". Ze v tem in naslednjih mesecih pa se prično državna prvenstva in nastopi repsezentantov v mednarodnem merilu. Se nekaj rezulmednarodnem merilu. Še nekaj rezultatov:

Republiško prvenstvo v Ljubljani: Kategorija F-1-A (jadralni modeli)

Bližali so se prvomajski prazniki, razmišljali smo in načrtovali, kako bomo preživeli praznične dneve. Koliko bomo naleteli, bomo proste dneve izkoristili za trenažo, morda za prelet, nekatere celo srebrni" C'? Nam bo vse pokvarilo slabo vreme ali kaj drugega? Nato drugo ni nihče sploh .pomislil, kot strela z jasnega neba je udarila novica, da je str.moglavil delfin. Med nami ni več Andra Subareviča.

Pravzaprav ne moremo verjeti, da je to res. Zlomila so se krila in z njimi tudi naša srca. Andro ni bil dolgo med postojnskimi letalci, vendar je bil med zelo priljubljenimi in aktivnimi člani. Vedno in zmeraj se je zanimal za delo v klubu, sodeloval v akcijah, prireditvah itd. Najraje pa je sodeloval pri vzgoji mladih pilotov, zlasti pri teoretičnem delu/'adralnega tečaja, ko je mladim predava "svoj" predmet gradnjo in konstrukcijo letal. Ljubil je letalstvo in veliko svojega prostega časa je namenil temu športu. V letošnji sezoni je mnogo več prihajal kot prejšnja leta. Leteti, leteti to so bili njegovi načrti in želje. "Sube" kot smo mu rekli, se bomo spominjali kot dobrega in delovnega tovariša, kot letalca, ki ni ljubil samo letenja, ampak vse, kar je bilo v zvezi z letalstvom. Člani AK Postojna

1. Leskošek Branko, EM O Celje, 1260 točk 2. Videnšek Tone, Ljubljana , 1195 točk

3. Žulič Damjan, N. mesto, 1193 točk

4. Bauer Darko, N. mesto, 1185 točk 5. Žagar Iztok, Ptuj, 1161 itd. skupaj 27 tekmovalcev iz 8 klubov. Kategorija F 1 B (gumenjaki) 1. Stankovič Dragan, N. mesto, 1201 točk

2. Varvoda Marjan, Ptuj, 1163 točk 3. Hribar Tomaž, Ljubljana, 1155 točk

skupaj 8 tekmovalcev iz 3 klubov . Kategorija F I C (vzpenjači) 1. Velunšek Oton, Ptuj, 1197 2. Zuran Maks, Ptuj, 1175 točk 3. Grošelj Janez, N. mesto, 1152 točk skupaj 5 tekmovalcev iz 3 klubov.

Republiško prvenstvo radijsko vodenih jadral nih modelov, Prebačevo pri Kranju Skupaj je tekmovalo 14 tekmovalcev iz 4 klubov - na osnovi izpolnjenih norm na klubskih odn. regijskih tekmovan jih.

MODELARSTVO

Kompozitni sklopi iz Avstralije Avstralska letalska tovarna Hawker de Havilland je decembra pognala nov obrat v Bankstownu, specializiran za proizvodnjo letalskih strukturnih sklopov iz kompozitnih materialov. Prvi izdelek nove tovarne, ki je stla 2 milijona dolarjev, bodo krilca za potniško letalo Boeing 737. Dobavljati jih bodo začeli letos septembra za skupno pogodbeno vrednost 5 milijonov dolarjev. Nova tovarna v Bankstownu je kupila potrebno opremo pri zahodonemški firmi Scholz. (Revija VIDICI, Mostar)

Viking 1 je verjetno "mrtev" (Tanjug) - Ameriški znanstveniki so 21. maja zadnjič poskusili vzpostaviti zvezo z Vikingom 1, ki je skoraj sedem let pošiljal na Zemljo signale z Marsa, potem pa novembra lani umolknil. Če Viking 1 ne bo odgovoril, na signale, ki mu jih pošiljajo iz laboratorija za jedrski pogon v Pasadeni, bodo znanstveniki ta robot oziroma računalnike v njem razglasili za .. mrtve." Viking 1, prva od dveh povsem enakih vesoljskih ladij. je po enoletnem potovanju skozi· vesolje pristal na Marsu 20. julija 1976. Viking 2 je prišel na .. rdeči planet" mesec dni in pol kasneje. vendar je že pred tremi leti izgubil sleherno zvezo z Zemljo. Dokler sta oba Vikinga delovala, sta brez uspeha iskala kakršnokoli obliko mikroorganskega življenja na Marsu. V tem času sta poslala na Zemljo številne fotografije in podatke.

1. Klančišar Martin, EMO Celje, 14353 točk 2. Perpar Borut, Kranj, 14188 točk 3. Malec Marko, Kranj, 13755 točk 4. Hluchy Otokar, Ljubljana, 13061 točk

5. Miholič Štefan, EMO Celje, 11831

točk

XIV.p,0kal "bratstva in enotnosti", Pniep, 21. 5. Republiška sekcija se je tekmovanja tudi letos udeležila v polnem številu, v vsaki kategoriji po trije tekmovalci. Kategorija F-I-A, 18 tekmovalcev 1. Blagojevic Radoje, Vojvodina, 1260+900 točk 2. Bauer Darko, N. mesto, 1224 točk 8. Mastnak Milan, EMO Celje, 1220 točk

10. Videnšek Tone, Ljubljana, 1195 točk

Ekipno: 1. Slovenija 3639 2. Srbija 3605 3. Makedonija 3584 Kategorija F-I-B, 18 tekmovalcev 1. Alujevic Nikša, Hrvaška, 1260+240 točk 7. Brudar Tine, N. mesto 1142 točk 15. Stankovič Dragan, N. mesto, 1011

točk

18. Grešak Bojan, N. mesto, 733 točk Ekipno: 1. BiH 3947 2. Hrvaška 6. Slovenija 2886 Kategorija F-I-C, 15 tekmovalcev 1. Pavlov Milan, Vojvodina, I 260+240točk 5. Velunšek Oton, Ptuj, 1142 točk 6. Grošelj Janez, N. mesto, 1106 točk 7. Žuran Maks, Ptuj, 1056 točk Ekipno- 1. Hrvaška 33842. Sloveniia 3304 3. Vojvodina 3104 Generalni ekipni plasma: 1. BiH 10275, 2. Slovenija 9829, 3. Vojvodina 9736, 4. Hrvaška 9722, 5. Makedonija 9290 6. Srbija 6614 (Sodelovali nista Crna gora in Kosovo).

XVIII. državno prvenstvo sobnih modelov, Ormož. Na prvenstvu, ki je bilo organizirano v tovarni sladkorja v Ormožu, je sodelovalo vsega 9 modelarjev. Organizator bi moral biti AK Karlovac, ki pa je prvenstvo odpovedal, vskočil pa je AK Ptuj . 1. Žagar Iztok, Ptuj, 40,02 min 2. Lovric Ratko, Karlovac, 35,34 min 3. Velunšek Oton, Ptuj, 34,55 min Na prvenstvu so tekmovali samo

modelarji Aeroklubov Ptuj in EMO Celje iz Slovenije ter Trešnjevke in Karlovca iz Hrvaške.

Zvezno tekmovanje V. "Kurentov pokal" vezanih modelov. 7. 5., Markovci pri Ptuju. Udeležba je bila v dveh kategorijah minimalna, nekoliko boljša v kategoriji ekipne tekme. Kategorija F+2+A (hitrostni modeli), 3 tekmovalci 1. Velunšek Oton, Ptuj, 259 km/h 2. Kajic Ivica, Vareš, 240 km/h 3. Borovac Nikola, F. Kluz, 193,5 km/h Kategorija F-2-B (akrobatski modeli), 2 tekmovalca 1. Zarič Sinjo, EMO Celje, 2118 točk 2. Robič Roman, EMO Celje, 2070 točk

Kategorija F -2-C (ekipna tekma), 5 ekip 1. Antic - Golubovic, AK Heroj Pinki, 9,02 min 2. Pažin - Pažin, AK N. Pazova, 9,15 min 3. Bezgovšek-Leskošek, EMO Celje, 69 krogov

Zaraščeno

letalo

Brazilsko letalsko ministrstvo je poslalo v pragozdove na severovzhodu skupino strokovnjakov z nalogo, da ugotovi, kako so tja prišli deli ameriškega letala. Novico so sporočili trije lovci, ki so zabredli v težko dostopni predel gozda in našli ostanke letala, ki gaje že vsega prekrilo rastlinje. Na enem od delov je še viden napis "US Air Force - XSM 62". Našli so še filmske trakove in fotografske aparate. Verjetno gre za izvidniško letalo, kakršna so na začetku šestdesetih let uporabljali v ZDA.

v SZ izstrelili

vesoljsko ladjo (AP, UPI, Reuter) - 'Kot je v začetku marca sporočila sovjetska časopisna agencija TASS, so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo brez človeške posadke, ki naj bi se združila z vesoljsko postajo Saljut-7. Vesoljska ladja Kozmos 1443 je po konstrukciji podobna Kozmosu 1267, ki so ga izstrelili leta 1981, in ki se je združil z vesoljsko postajo SaIjut-6. Hkrati so izstrelili tudi satelit Kozmos 1444, ki bo opravil različne znanstvene raziskave.

.7AT ·Floto JAT sestavlja 28 najmodernejših letal z več kot 4000 potniškimi sedeži. Največje letalo je DC-10. S svojimi letali JAT povezuje našo državo z Ameriko, Azijo in Avstralijo (New York, Chicago, Singapur, Sydney in Melbourne). Letala boeing B-707-320 so moderna inačica najbolj, množičnega potniškega letala za daljše proge. Z njimi nas JAT povezuje z Azijo in Kanado (Peking, Dubai, Toronto). Evropski in evropsko-sredozemski promet opravljajo z letali boeing B-727 in douglas DC-9, od katerih je prvi najbolj pogost za srednje proge, drugi pa je brez tekmeca v svoji kategoriji za krajše proge.

Poleg evropskega in evropsko sredozem· skega prometa uporablja JAT ta letala tudi za domače linije, zato so njihove storitve zelo kakovostne. V domovini JAT povezuje na· slednja mesta: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje, Ohrid, Dubrovnik, Split, Titograd, Priština, Tivat, Zadar, Pulj, Reka, Maribor, Osijek. Letala JAT letijo tudi v vsa večja evropska, bližnjevzhodna mesta, v se· vernoafriška, azijska, avstralska in ameriška mesta: London, Manchester, Birmingl:la\'l, Pariz, Lyon, Bruselj, Zurich, Amsterda!n, Frankfurt, Munchen, Dusseldorf, Berlin, Kobenhavn, Stockholm, Goteborg, Dunaj, Milano, Rim, Varšava, Praga, Sofija,Budimpešta, Kijev, Leningrad, Moskva, Atene, Tirana, Istanbul, Kairo, Bejrut, Bagdad, Tunis, Tripoli, Malta, Dubai, Peking, Karači, Singa· pur, Sydney, Melbourne, Chicago in New York. JAT organizira tudi čarterske polete v Los Angeles, Toronto in Detroit.

.~ LETALSKI ·VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII. *številka 4. julij 1983

Predlog programa in

predračuna

PS ZLOS za 1984

Predlog programa in predraču ških tekmovanj in kotizacije za zvez na tekmovanja po tekmona PS ZLOS ' temelji na realnih valnem sistemu. Te stroške bomo predvidevanjih prihodkov v letu morali v bodoče po vsej verjetnos1984. Prihodki bodo vsekakor niti pokrivati iz kotizacije na repužji kot leta 1983. Struktura - , bliškem nivoju ter iz sredstev čla prihodkov bo s1edeča: nic udeleženk - na . zveznih - TKS Slovenije za vrhunski šport in Krila (za leto 1983 smo . tekmovanjih. Tudi ' režijske stroške .zLOS bo treba skrčiti na miprejeli samo za jadralni šport), nimum ali pa sprejeti dogovor čla - ZOTKS za modelarstvo, . nic Z[OS o participaciji za pokri- PIS PZ za izobraževanje in vanje teh stroškov, kar dosedaj ni Krila, bila praksa. Letna članarina čla pogodbene naloge za nic je bila v celoti namenjena za RSTO, fond solidarnosti članic. Sredstva, - pogodbene naloge za v. p. ki jih prejemamo od TKS Slove2050 Ljubljana, nije in ZOTKS, so strogo namen: - pogodbene naloge za KR V ska in relativno majhna za to preko VSJ, dejavnost. - pogodbeno sofinanciranje To so trenutno odprta vprašarevije Krila, nja tega programa in predračuna - ostali prihodki. PS ZLOS, na katera mora dati PSZa normalno delovanje OS pri ZLOS odgovor, .oziroma najti usPS ZLOS bomo v letu 1984 trezne konkretne rešitve. potreqovali za OD z dajatvami in Potrebna sredstva za realizacijo režijo cca 1,456.000 din. To je programa PS ZLOS v letu 1984 po manj kot v letu 1983, ker šteje OS sprejetem tekmovalnem sistemu v samo tri člane. Namesto Nade ZLOS in VSJ. Oimriik, ki je šla v pokoj, nismo 1. OD z dajatvami in režijo OS · iskali nove moči. Kljub temu nam pri PS ZLOS 1,456.000 din TKS teh stroškov ne prizna v celo2. revija Krila zvestnikom (10 ti. Razliko moramo pokrivati iz številk na 320 straneh) 1,300.000 10% od pogodbenih nalog. Za le.din to 1983 smo od TKS prejeli samo 3. republiško jadralno prvenstvo 300.000 din za vrhunski jadralni z~ organizacijske stroške 100.000 šport, 80.000 din za revijo Krila in din 1,282.000 din za delo organov. 4. rep'u bliško padalsko prven- ' Skupaj le 1,662.000 din. Z a leto stvo za organ iza cijs ke stroške 1984 predvideva,rno enaka mini100.000 din malna sredstva ali celo nižja. Ne 5. republiško prvenstvo motorizpolnjujemo namreč kriterijev nih pilotov za organizacijske TKS za vrhunski šport, ki so stroške 50.000 din osnova 'za sofinanciranje' republi6. republiško akrobatsko prških programov. Odpovedati bovenstvo za organizacijske stroške mo morali udeležbo na nekate50.000 din . rih zveznih tekmovanjih , ki niso 7. republiška mod elarska tezajeta v tekmovalni sistem (pokal I kmovanja za organizacijske strobratstva in enotnosti, zi et selenita ške 60.000 din in razni pokali) . 'O dprto bo tudi 8. zvezno jadralno prvenstvo za . vprašanje participacije PS ZLOS kotizacijo 10. tekmovalcev 150.000 za organizacijske stroške repu blidin v-

9. zvezni raely - JARza kotizacijo 5 tekmovalcev 75.000 din 10. zvezno padalsko prvenstvo za kotizacijo 10. tekmovalcev !50.000 din Il. zvezno akrobatsko tekmovanje za kotizacijo 3. tekmovalcev 60.000 din 12. zvezna modelarska tekmovarija za kotizacijo 10. tekmovalcev 80.000 din 13. za pokale in medalje republiških tekmovanj 50.000 din 14. za strokovni seminar upravnikov in mehanikov 100.000 din 15. stroški komisije .za varnos t -20.000 din 16. stroški izpitne komisije 40.000 din 17. tisk letne ga poročila ZLO S 50.000 din SKUPAJ 3,891.000 din To so 'minimalna sredstva za realizacijo predlaganega programa. Stroške naj bi pokrivali iz naslednjih virov: 1. TKS Slovenije za delo organov 1,382.000 din 2. TKS Slovenije za vrhunski šport 300.000 din 3. ZOTKS Za modelarstvo 80.000 din 4. PIS PZ 630.000 din 5. 10 od pogodbenih nalog 250.000 din 6. Krila -.: naročnina 900.000 din 7. Krila - pogodbena naročila 250.000 din 8. Krila - reklamni oglasi 60.000 din 9. takse za izpite 50.000 din SKUPAJ 3,902.000 din Rezerva bi potem predračunu prihodkov in odhodkov znašala 11.000 din. Ta program in predračun PS ZLOS dajemo v javno razpravo. PS ZLOS ga bo obravnavalo in sprejemalo v septembru. Sekr~tar PS ZLOS Mirko Bitenc

, I

Seznam 'strokovn~ strokovnJakov'

Predlog 'plana dejavnosti,ZlOS za 1984 Na osnovi pot reb, finančnih zmogljivosti, goriva in stabilizacijskih prizadevanj predlagamo PS ZLOS in skupščini ZLOS, da ,sprejme predlagani globalni plan strokovne dejavnosti ZLOS za leto 1984. .

JADRALNA DEJAVNOST

2. 1.020 ur po 30 ur na čiste motorne pilote, 3. 1.500 ur po lO - 15 ur za pilote", ki sb pvogodbeno na trenaži za RSTO, PSTO, KRV in V. P. 2050 Ljpbljana. ' Večina pilotov pot tr'etjo toč,ko 3' je že zajeto v točkah I in 2. Za realizacijo tega naleta potrebujemo 250 ton goriva ali 125.000 ali \2,500.000.-' din. Šolali naj bi samo 20 motornih pilotov - začetnikov izključno iz vrst najboljših jadralr;tih pilotov.

15.000 ur jadralnega naleta. To je 25 -ur po pilotu (600 pilotov), , kar je spodnji faktor varnosti. S tem normativom bi dosegli izkoriščenost 187 ur po jadralnemu letalu. To je tudi najcenejša va~ian PADALSKA DEJAVNOST ta trenaže pilotov z dvojnimi dovoljenji. Piloti s takim na)etom 5.600 skokov (iz AN -'- 2 cca na jadral nih .letalih resnično po3.000 skokov in 2.000 skokov iz trebujejo letno samo še 20 /ur ostalih letal - UTVA 66, cessna, naleta na motornih letalih. Del 'teAL-;-60 in PA-32). Povprečje ga nale'ta lahko koristijo za vlek ,: naj bi zq,ašalo 50 skokov po pajadralnih letal. Za tajadraini nalet dalcu . Solali bi , 40 pada\cepotrebujemo letno 3.000 ur mov-začetnikov. Za realizacijo tega tornega naleta. Ta številka pa programa bi potrebovali 250 ur je tahko nižja, če , bomo uvedli naleta na letalih ZLO S, kar je ' avto vitle .. Zanimiv je n'amreč povštet o v naletu motorne dejavnos- ' datek, da imamo od skupnega šteti, i[iJ 150 ,ur na letalu AN - 2 last - vila 316 motornih pilotov samo 34 KRV odnosno VSJ. Str6ški AN pilotov, ki so samo motorni piloti., - 2 za 150 ur naleta bodo ·znašali Vsi ostali so dvojni. 2,772.000.- din (gqrivo, 'resufz S takšnim naletom bi morali letala in stroški posadke letala).,. doseči 200.000 preletenih kilometrov (leta 1982 smo z 12.000 urami jadralnega naleta dosegli 150.000 , PQTREBNA FINANCNA' I preletenih kilometrov). ' Šolali naj bi samo 60 učencev SREDSTVA _ začetnikov (v povprečju 5 po centZa realizacijo tega programa ru). To je realno v odnosu na bomo potrebovali naslednja fimaterialne možnosti ~n osip starenančna sredstva: , j,ših. Osip pri praktičnem šolanju - stroški , OD z dajatvami bi moral biti minimalen (10-20), profesionalno zaposlenih v ZLOS a ne 80, kot imamo primere se14,550.880.- din r dai- Za to je še kako važna izbira -'- nakup aviogoriv~ 12,500.000.kandidatov in teoretična selekcidin ja. ' , - cistali režijski stroški za rell- , lizacijo strokovnega, programa MOTORNA DEJAVNOST 31,179.234.-din ' - stroški AN - 2 za paSkupni nalet naj bi znašal 8.160 dalstvo 2,772.000.~ din ur: Skupaj: 61,002.114.- dinarjev 1. 5.640 ur po 20 ur za dvojne DS pri PS ZLOS pilote,

SEZNAM STROKOVNJAKOV ZA PREVE RJANJA IN IZ,PITE PRI ZLOS (odlok ZKPZ št. 2052/1 , z dne 6. 4. 1983) ' . AJDOVŠČINA

GeFej Boris Kodrič Matija Lorencon Edvard Rot Alojz ALC LESCE Brodnik Brane Čerin Tone Kadunc Bojan' Fon Jože Hlatnik Vojteh Krašovec Darko Orožim Silvo Pesjak Gabrijel Pintar Janez Potočnik ' Pavel , §trukelj Franc Stular Bruno Žerovc Janez B\lnčič Drago Medven Srečo Štefarič Janez CELJE Arbajter Maks Berginc Franc Karner Peter Kočevar Vladimir Glinšek Drago Lakovič Slavko Mulej Maks Rojnik Črtomir Blažič Boris LJUBUJANA Ajdič Gustav Berčič Maks Gašper Anton Gorjup Janči Kralj Ivan Medič- Marjan Pipan Janez Pirc Marjan Turk Janez Brezar .Janez MARIBOR Erj~vc Rudi Kamplet Miha Kodrin Stanko ' MajcenuYič Zvonko Verbančič Oto , Vrečko Edvard Cesnik Tone Puhek, Silvo

B A A, B A A A A,B A aviomeh. A A, D A; B A, D A A B A' F F F A; B teor. A,B A A A, B B A F A,aviomeh. A, B D B D A A A D F , A A D aviomeh. _ B A,F F F

MURSKA SOBOTA Petrovič Stanislav ' A NOVO MESTO Kastelic Zmago A Klemenčič Pranc A, B Kos Slavko A, B Šl1štar Adolf A POSTOJNA Bratož Andrej A Drmota Drago A A Ferlež Dušan Golob Rok A, B Poljšak Jože A D Rupnik Franc Slanovec Nadja A \ v PORTOROZ Ličer Benjamin A, B A, B Možina Boris PTUJ Botolin Jože A Čuček Ivan B B Kralj Milan A, B Hojnik Danilo Kolarič Kost ja B KrepO Karel B '. A :rrop Milan Vules Milivoj D

Čuš Stanislav

F Janez F Vindiš Miroslav F SLOVENJ GRADEC Mithans Avgust A VELENJE Lukanc Jože B A Leskovšek Marko Vpisani pri OZD (IAA itd.) D (e-p) S'inžgar Jurij Cas Božo A, D Škrlec Matija B teor. Gregl Dominik D Korpar Karel Vaupotič MakS I} (e-p) J D (e-p) Golob Jože, Knvenko Taras aviomeh. v ' • OKRAJSAVE POMENIJO: A jadralno letenje B motorno letenje mot. let. prof. D F .. . padalstvo avio meh. za aviomehanike (e-p) ... eksploatacija letal in prisilni postopki teor. ... določe,ni teoretični predmeti

3. Vse letalske šole morajo voditi dnevnik "kritičnih točk". V ta dnevnik se beležijo vsi izredni dogodki letalskega dne in njihove analize, ki so bile opravljene s

Petrovič

Oo.

članstvom.

4. Strokovni sveti ,posameznih letalskih šol naj takoj izdelajo ocene usposobljenosti in pripravljenosti za letenje in skakanje svojih pilotov - padalcev ter z ocenami seznanijo predsedstva aerokl uba - centra ij) PS ZLOS .. 5. Pri 'kadrovanju novih letalcev se moramo držati načela, Ida sprejemamo na šolanje samo mladince. Odločitve o šolanju jadralnih, motornih pilotov in padalcev sprejema strokovni svet le, talske šole. 6. Učenci s lahko šolajo na osnovi registra do izpolnitve vseh pogojev za polaganje izpita za dovoljenje dve letalski sezoni. Če zaradi objektivnih razlogov šolanje ni moglo biti končano, se ta rok lahko podaljša na največ tri letalske sezone. 7. Vloga upravnikov hitalskih

17. -tock za vecvJ·,o· varnos't V

Zapisnik izrednega sestanka upravnikov ' letalskih šol ZLOS ; na katerem so obravnavali varnost letenja oz. letošnje letalske nesreče. Sestanek je bil v LjUbljani 10. maja 1983. ' , Navzoči: Gojčič Alojz-predsed nik PS ZLOS, Bitenc MirkoSekretar PS, Isakovic Miroslavinšp. SVI, Primožič-RKPZ, Kos Slavko-Novo mesto, Petrovič Stanislav-Murska Sobota, Lo,re nconEdvard-Ajdovščina , M ithans Avgust-Slovenj Gradec, Karner Peter-Celje, Leskovšek Marko-Velenje, Cuček IvanPtuj, Poljašak Jože in Jaklič Franc-Postojna,Erjavec RudiLC Maribor, Ličer BenjaminOLC Portorož, Kadunc BojanALC Lesce, Pirc Marjan-Ljubljana, Vules Milivoj-Kom. za varnost pri PS ZLOS, Brezar.Janez in Bizilj Stane DS pri PS ZLOS. Sestanek je vodil predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič. V uvodni besedi je opozoril na sklepe, ki jih je sprejelo predsedstvo ZLOS glede varnosti letenja . Objavljeni so bili v reviji KRILA Štev. 5/82.

Kljub vsestranskim prizadevanjem za varnost so nesreče precej pogoste. V letošnjem letLi smo imeli že tri , letalske nesreče, od tega dve katastrofI. Vse nesreče so bile v jadralnem letenju. Analizo in opis' nesreč so podali upravniki letalskih šol, kjer so se nesreče zgodile - Maribor, ALC Lesce in Postojna.

šol biti ponovno poudiujena mora na ' vseh predsedstvih aeroklubov-centrov. Upravnik le,talske šole ni edini odgovoren pred zakonom in družbo, je pa najodgovornejši za VARNOST LETENJA . 8. Glede na razmere, v katerih upravniki letalskih 'šol delajo, naj jim predsedstva aeroklubovcentrov omogočijo najboljše možne pogoje dela oz. jih v okvirih možnosti oproste administriltivnih opravil, da bi se bolj posvetili strokovnemu delu in s tem varnosti letenja.

V razpravi, ki je sledila, so 9. Odgovornost učiteljev letesodelovali vsi navzoči . Iz vseh nja - skakanja, republiških in mnenj, stališč in predlogov v razzveznih il}špektorjev mora biti vepravi so bili sprejeti tHe skfepi: čja, kriteriji korektnejši in strožji. 1. V vseh letalskih šolah naj v 10. Komisije za varnost, ki monajkrajšem času narede analizo rajo biti' po zakonu oblikovane v vseh dosedanjih nesreč. pri anavsaki letalski šoli, ne delujejo lizah morajo sodelovali vsi piloti, zadovoljivo. Komisije morajo tevzporedno naj obravnavajo tudi .sno sodelovati z upravnikom levse kritične točke, ki so se zgodile talske šole, biti v kontaktu z letos v letalski šoli. 2. Letno preverjanje strokov- , inšPl!kcijo SVI in poročati na vsaki seji aerokluba-centra svoje nosti v letenju in skakanju ne sme ugotovitve. biti samo enkratno. PraktiČno Il. Komisija za varnost letepreverjanje pilo.tov mora postati nja. ' stalna praksa tekom vse letalske sezone - ne glede na strokovno , pri PS' ZLOS mora biti v bodoče aktivnejša. Med letalsko sezono u,sposobljenost pilotov ali padalmora pregledati vse letalske šole cev.

,ZLOS ter o' ugQtQvitvah na vsaki seji PS ZLOS.

porQčati

12. Kriteriji zdravniških kQmisij za letalce sO' ,zelO' različni. Na ZLOS, naj se Qrganizira sestanek vseh predsednikQv teh kQmisij z zdravnikQm - inšpektQrjem S VI. Vsi motQrni pilQti-začetniki se v bQdQče PQšiljajQ na zdravniški pregl'ed na VLLK. Upravniki letalskih šO'l SO' primerih dvO'mljive zdravstvene sPQsQbnQsti SVQjih pilQtQV dQlžni PQrQčati SVI. 13. Vsem pilQtQm padalcem se . mQrajQ v letalske knjižnice vpisati njihQve ' nesreče in izrečene kazni. Pri prehQdu PQsameznega letalca v članstvO' drugega kluba, se' mQra nQvemu ~lubu dQstaviti kQmpleten dQsJe l1!\alca. 14. V pravilnikih letalskih tekmQvanj je PQtrebnQ PQQstriti krite(iJe, ki zagQtavljajQ varnQst letenja.

Finančni

Prihodki: Skupni prihQdki . SO' znašali: 87,040.313 din -

Tudi analiza odhodkov jel zelo zanimiva. Le 17,3% odhodkov se nanaša na OP profesionalno zaposlenih v ZLOS. Za strokovno dejavnQst (realizacijo programa) porabimo 37,2%. Modela-rski dejavnosti, ki je platforma celotnega letalstva, smo namenili le 3,1%. Tudi anuitete v višini 5,3% nas ne ' bremenijo. Vsekakor pa preveč investiramo. Stopnja 15,8% je v odnosu na zmogljivosti in potrebe previsoka. Tudi os't ali izdatki v višini 21,3% so previs~ki, če upoštevamo, da so premalo opredeljeni . Kljub kritični analizi pa lahko mirno trdimo, da smo bili v letu 1982 dokaj dobri gospodarji. Da bi bili vsaj taki tudi v letu 1983! Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

rezultati poslovanja ZLOS za 1.982

Te dni smO' dQkQnčnQ izdelali Qsnutek letnega PQrQčila ZLO S za letO' 1982. PQrQčilQ je sestavljenO' pO' metQdQIQgij i, ki JO' v praksi upQrabljamQ že dvajset let. Iz teh PQročil (prav zaradi nespremenjene medQtQdlQgije) lahkO' spremljam O' in analiziramO' vsa nihanja naše dejavnQsti v zadnjih dvajsetih letih. ' ZasledujemO' lahkO' tudi finančne rezultate PQsIQvanja ter strukturO' prihQdkQv in QdpQdkQv, ki je zelO' važen PQkazatelj napredka ali nazadQvanja. Na QsnQvi zaključni računov čla nic ZLOS s.o bili v letu 1982 sledeči finančni rezultati:

Struktura

15. Delni vzrQk za PQmanjkljivQ strQkQvnq uSPQsQbljenQst je tudi strokQvna literatura, ki je . ni. PredsedstvO' ZLOS naj takQj zadQlži strQ~Qvne kQmisije panO'g za izdelavO' učbenikQv dO' naslednje letalske sezone. 16. ' KQmisije za varnQst v letalskih šQlah, upravniki letalskih šO'l in učitelji naj takQj PQnQvnQ temeljitO' pregledajO' vsa tehnična sredstva za letenje-skakanje. 17. Vsa vQdstva aerQklubQvcent,Qv P9zivamQ, da skladnO' s temi sklepi in Qcenami V svojih QkQljih narede vse za varnO' letenje in'< skakanje. ' Ob kQncu sestanka 50 bili vsi upravniki letalskih šO'l QPQzorjeni, da je v izdelavi Qsnutek nQvega zakQna O' zračni plQvbi. DQgQvQrjenQ je bilO', da se pripQmbe na dQIQčila starega ZakQna PQšljejQ direktnO' na RKPZ Ljubljana, ParmQva 33. Zapis sestavil JANEZ BREZAR

prihod~ov:

lastna sredstva 37,467.568., ali 43% - sredstva TKS 1O,190,786. ~ ali 11% - sredstva TIS in PIS PZ 2,214.272.- ali 2% - sredstva TO, LO \o VL 9.301.148.- ali 10%

- sredstva tehnične kulture 2, 153.484.- ali 2% - Qstali viri 28,024.838.- ali 32% '

Odhodki Skupni QdhQdki SO' znašali : 76,298.91·7din

Struktura odhodkov: - OD zapQslenih -13,227.982 ali 17,3% - st'rokovna dejavnQst 28,344.759 ali 37,2% - modelarstvo 2,313 .352 ali 3,1 % ' -- anuitete 3,984. 189 ali 5,3 % investicije 12, 100.403 al i 15,8% 15,8% - ostali izdatki 16,273.086 ali 21 ,3% Analiza priho,d kov kaže, da 25% prihodkov predstavljajo namenska sredstva za realizacijO' šPQrtn ih prQgramov in pogodbe" ni h na log, kar 7SCfo prihodkov pa predstavljaj o: lastna sredstva v višini 43% iz dopolnilnega d ela član s tva za OZD in 32% sredstev iz ostali n virov , ki pa niso d o volj opredeljeni.