Krila 3 1984

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL) Dashi kmalu

na pot

19. marca po večletni prekinitvi je Mostar spet dobi.lletal~ko "NeW z Beogradom in Zagrebom, za katero bo poskrbel ljubljanski letalski prevoznik Inex-Adria Aviopromet. Na teh progah bodo vozila nova kanadska letala dash 7 s 50 sedeži. V Beograd in nazaj bodo letala vsak dan razen nedelje, v Zagreb pa za zdaj samo ob sredah in sobotah. Že za april načrtujejo polete vsak dan tudi v glavno mesto Hrvaške.

(Tanjug)

Proti gozdnim požarom tudi z letali ZlOS ZLOS se že od leta 1980 dalje aktivno prizadeva, da bi odgovorni v republiki in regijah za to področje vključili v sistem preventive za odkrivanje gozdnih požarov tudi letala ZLOS. Udeležili smo se vseh posvetovanj za Primorsko regijo (v Ilirski Bistrici leta

Kljub naš im naporom nismo uspeli športnega letalstva na področju Krasa vključiti v sistem preventive za odkrivanje gozdnih požarov, čeprav imamo prednosti v tem, da točno lociramo mesto požara in tudi smer širjenja . To velja za Primorsko regijo , kjer odgovorni za to področje iz neznanih vzrokov nimajo posluha za to sodelovanje. OLC Portorož je v ta namen s pom o čjo CZ in LO nabavil radijske postaje za Sežano, Koper, Izolo, Piran in Buje za hitre inter vencije v slučaju odkritega požara iz zraka . Vse to se danes ne uporablja, razen v Bujah v SRH, s kater o OLC Portorož v tem oziru zelo aktivno sodeluje na osnovi vsakoletnega dogovora.

Se tretii DC-lO Flota našega najveletalskega prevoznika Jata bo od 20. marca večja še za enc potniško letalo tipa DC-lO, tretje, ki ga bo Jat premogel. Letalo bo na progah medcelinskega prometa , jatovci pa so si ga sposodili za deset let: po petih letih imaj e možnost, da letalo odkupijo. Prva letalska proga nove desetke be v Kanado. Če bo letalc zasedeno, se bo 282 potnikov z njim prvič napotilo čez lužo 1. aprila letos. Tako bodo na tej progi zamenjali letalo boeing 707, ki ni bilo tako udobno, kot je nova desetka. čjega

(VEČER)

Posojilo za A-320 Zahodnonemška vlada je odobrila konzorciju Airbus (v njem sodelujejo izdelovalci . letal iz Francije, ZRN, Velike Britanije in Španije) do leta 1990 skupno 1,5 milijarde mark brezobrestnega posojila za razvoj novega tipa letala A-320 (s 150 sedeži), ki naj bi ga začeli izdelovati 1988.

(PO DELU)

1980, v Novi Gorici leta 1981, v Postojni leta 1982, v Kopru leta 1983 in v Ajdovščini leta 1984) ter dokazovali prednosti odkrivanja gozdnih požarov iz športnih letal. ZLOS ima namreč cca 150 motornih in jadralnih letal, ki letno naletijo preko 20.000 ur in to prav v času, ko je največ gozdnih požarov.

V notranjosti Slovenije pa je to vprašanje rešeno le v SI. Gradcu s pogodbo med aeroklubom SI. Gradec in SlS za gozdarstvo GGO SI. Gradec ter v N. mestu med DLC N. mest o ter GG N. mesto, GG Brežice in GG Kočevje tudi pogodbeno. V ostalih devetih letalskih centrih v Sloveniji to vprašanje ni rešeno.

Naše športno letalstvo je dobilo pred dnevi veliko mednarodno priznanje, ko so na skupščini mednarodne letalske zveze (FAI) v Los Angelesu izvolili za podpredsednika te organizacije našega znanega letalskega delavca Staneta Menegalijo, ki bo to odgovorno funkcijo opravljal š tiri leta_ Stane Menegalija je bli doslej predsednik Letalske zveze Jugoslavije, dva mandata pa je bli tudi predsednik Letalske zveze Slovenije_ Novi predsednik FAI ježe dolga leta pilot in je član Alpskega letalskega centra v Lescah_ Mednarodna letalska zveza, ki Ima sedež v Parizu, združuje 78 držav, podpredsednik te organizacije pa ima med drugim na skrbi športne programe zveze, mednarodni tekmovalni koledar, obenem pa tudi vsklajuje Interese posameznih članic. Stane Menegalija je bil doslej med drugim dalj časa član komisije za mednarodne odnose pri jugoslovanski letalski organizaciji, zato je znan v mednarodnih letalskih krogih.

Takšno stanje je pokaza la analiza, ki smo jo naprav ili za leto 1983. O tej problema tiki in pobudi ZLOS smo pismeno obvestili tudi Zvezo samojic pravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požari (23. 8>1983 ter 31. 1. 1984) z željo, da tudi 'ZLOS Vključijo v sistem preventive za odkrivanje gozdnih požarov. Dne 16.9. 1983 smo prejeli odgovor, da bo naš predlog predložen v obravnavo odboru za tehnična vpraša nja in da nas bodo o odločitvi pismeno obvestili. Bliža se čas gozdnih požarov, ZLOS pa še ni prejela nobenega odgovora.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV

stran 4

MAREC '84

ST. 3

Vodstvu Zveze letalskih organizacij Slovenije je minula volilna in programska skupščina naložila močno nehvaležen posel: doseči vsaj tisto, kar smo zahtevali že na zadnji in na več prejšnjih skupščinah! Veliko dobre volje in vztrajnosti bo še treba, zato za "funkcionarske stolčke" ni bi/o nobenega pravega zanimanja ... Sicer pa preberite predsednikovo poročilo na naslednji strani in zapisnik skupščine v Vestniku. - Mojster Taras nadaljuje s predstavitvijo letal, ki jih lahko sami zgradite. Vse kaže, da nam bo pri današnjih, in zlasti pri jutrišnjih cenah, ostala komaj še ljubiteljska gradnja za obnavljanje našega zračnega ladjevja. - Naša dekleta in žene skušamo ob njihovih prizadevanjih za enakopravnost malce ohrabriti s prispevkom o pilotki Marjani, ki je prva med njimi dokazala, da se da devetko tudi z nežno ročico varno pripeljati na tla. - Za vse, ki se morajo ukvarjati z vremenom, bo prav gotovo zanimiv in koristen napotek za ceneno, hitro in enostavno uporabo dunajskega meteorološkega računalnika, oziroma njegovega spomina z bogato in izčrpno zakladnico podatkov. - Da ne bi prehitro pozabili na dve zgodovinski obletnici, še bolj pa zato, da bi se zavedli, kako hitro je pravzaprav človek osvojil atmosfero in stopil v vesolje, preberite spomine na pogumne brate Montgolfier in Wright. Si upate pomisliti, kje bomo ljudje čez nadaljnjih kratkih 80, ali celo čez 200 let?

Za padalce pa bomo kmalu potrebovali še močnejše (optične?) efekte, kot je ta z današnje naslovnice: če bi jih lahko tudi resnično vsaj podeseterili, bi bilo še vedno premalo! (Posnetek je naredil neznani gost iz Avstrije na padalski prireditvi v Sloveniji)

stran 8

stran 13 tiH

l b4 ~

IHE! U

im

wn

~

r.o.~IfCll!(, ~ ~ !; , ~ '(:~· . l ~S'" ~H Yel

. l Yl4 .l1

.• :~:I.ll 1IoC'> l l ~l9

l~

Al~LJU

/ClC rOG l l l ~H

lU! H II IIUS lIli 16"

i~ e,"

C~ i U ~

H~'O

J5C,"

l U , lu R bs un

I ~CU

~SC _ • •

E' U S~/J15N.

110U l ti ~ l U8U '999 Hk ) ~SC 11 5 ~'SI " . lIS A ln 1 YR eI ) ~ '\I '_BR 6SC ~ ~ . I! ~,o 1 H08 J1 It~PO 1?-1 UH u fG. SlTCIllSH tlSt IH H 9~9q ~SC I" SH t a) Hill 1' 11 LT U ~ n, j H U IU R 8SII 11 I lf t l 1 ~ !l ~ UDU \l U & S99~ 21P.(U 55'' '5 81S I ~5 11/

tiS)

~H~' 1I~ ~

In ~

stran 16

HC'St

I ~"f

11 1S

~

Ne siromašimo doseženega Letalska pošta Kako bomo leteli jutri Morala sem see dokazovati Kako priti do meteoroloških podatkov Kako je človek obvladal zračni" prostor Vestnik

"ett"

8 13 16

20

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 «; Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta «; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobel i pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo , zmajarstvo in balo:· narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji o(.; Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden , Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker~ič, Leon Mesarič, Jure Mežnar~ič, Franček Mordej , Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček «; Lektor: Marjan Bauer «; Naslov uredniMva: Marjan Mo~kon , po~tni predal 33, 68001 Novo mesto «; Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja !tevilka - Rqkopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami «; Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poMni predal496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, ~tev . 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi nas!9v, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno <:r Letna naročnina 500 din , cena posamezne Mevilke 50' din Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

'*

stran 20

4 6

Ne siromašimo doseženega Na volilni skupščini Zveze letalskih organizacij Slovenije so se 25. februarja v Ljubljani zbrale delegacije 28 od 40 včlanjenih organizacij. Skupščina je razglasila najboljše športnike za leto 1983, za dolgoletno delo pri napredku ZLOS pa je 16 članov prejelo zlate plakete. Podaljšala je mandat dosedanjemu predsedniku predsedstva skupščine Alojzu Gojčiču in obema podpredsednikoma Janezu Baumanu in Leonu Mesariču. Delegati so razpravljali o zadevah, ki jih naša organizacija zaradi zunanjih vzrokov že več let ne more uspešno rešiti. Zato je predsednik Gojčič na koncu skupščine še enkrat dejal: "Sklepov za našo prihodnjo usmeritev si torej ne kaže ponovno izmišljati, ostanimo pri že večkrat zapisanih nalogah s preteklih skupščin. Vsaj že doseženega ne smemo siromašiti!" Sicer pa njegovo poročilo skupščini o delu v minulem mandatu v celoti objavljamo: Seznam priznanj skupščine ZLO S boste našli na 12. strani revije, športnike 1983 na 2. strani, športni koledar 1984 na 4. strani, zapisnik skupščine pa na 6. strani Letalskega vestnika.

Kruta rea ln ost družbeno-ekonomskih razmer v Jugoslaviji, nas je tako v preteklem 1983. let u, kot I udi Icto poprej, postavi la v po ložaj, da nismo uvozi li niti enega motornega ne jadralnega letala, prav tako nobenega padala.

Na področju obnavljanja naš ih osnovnih sredstev sod im , da bomo vse težje zadrževa li tako imenovano enostavno

reprodukcijo. M oto rna let a la še kar uspeš n o nad o m ešča m o z UTVO-75 iz pr og rama združe nih sredstev republik in po krajin. Tre nutn o le ti v na ših klubih 14 letal tega tipa. Žal smo zataji li v proizvodnji jadralnih leta l prvič s tc m , ko ELAN ni prišel v poštev, da bi sodelova l pri koriščenju zdn;ženih s red stev in drugič, z zakas ne lo pr oizvodnjo često­ krat ob ljublj e nih Košav, Vukov , v katerih kvaliteto se še ni s m o mogli prepričati.

Pri padal sk i op remi je stanje brez dvoma najtežje, tako z iornega kota športnega padalstva kot z vidika uporabe padal za jadralno in motorno letenje.

Vse bolj se kaže nujnost , da gremo v obdobje 86-90 pred pristojna republiška in pokrajinska telesa s predlogom, da se ponovno podpiše DD o krepitvi materialne baze leta lstva in pada lstva za potrebe in v interesu ZLO.J, Vojnega leta lstva in teritorialnc obrambe. Naša sugesLija današnje skupščine je lah ko, da RSTO ostanejo nosilci sporazumevanja in podpisovanja takšnega sporazuma, kot je bilo to v pretek lem (75-80) srednjeroč n em obdobju. V primeru , da do podobncga DD, kot s m o ga že imeli v .Jugoslaviji ne s r ednjeroč n o

SKUPščiNA priuc. se bojim izgovoriti beseuo , da se bo jugoslovansko športno letalstvo znašlo pred katastrofo.

K leml: pa šc dodajmo pou obo finančne slike naših članic-un.štev v ZLOS. ko se približujemo številki 100 milj. potrebnih sredstev za naše delo in obstoj. ki smo jih že doslej preko 70% ustvarj a li sami z lastn im delom in žu lji , pa .Je podoba razmer. v katerih smo se znaš li dovolj zgovorna.

V ktu 1983 smo še kar zadovolj ivo reševali potrebe po gorivu, nadejajmo se, da IL.di v ktl. 19 114 ne bo težav z gorivom , verjetno bodo mnogo večji problemi z nakupom goriva. ker ne bo denarja.

Alojz Gojčič, predVarnosti letenja . jauranj a in skakanja sednik predsedstva smo v zadnjih dveh letih posvetili precej skupščine ZLO S pozornosti. Ni bilo sestanka predsedstva. ne sem inarja v okviru ZLOS, ko ne bi ana li zira li naše uejavnosti z vidika Usposabljanje za varnosti.

Naj pOudarim, ua smo imeli obrambo pred edo uve izredni seji: enkrat predsedstva ZLOS in 5-1n.gič posvet z upravniki let a ltočo sk ih šo l. Za l ne moremo biti zadovoljni s Kot so povedali 1. tem. kar se dogaja v naših vrstah. lzmarca na S.kl:pščini k ušnje zadnjih let zgovorno dokazujejo. sa mOli pra VIlC IIlten:snc da je "zimska" sezona slabo izkoriščena skupnosti za obrambo in ua slabo pripraVljeni pričakujemo pred točo v osrednji Sloveniji. bo pravoča­ prve l.re ktenja, jadranja in skakanja. sno poskrbljeno za Ponovno naglaša m. da naj bodo spom laučinkovito obrambo v danski kontrolni leti dovolj veliko vseh 22 občinah. na jamstvo za vse naše aktivnosti. da piloti . vo lj o bo l:strono štezmajarji in padalci te oretično in prakvi l;) raket. nared pa tično obvladajo sredstvo. ki ga uprabodo Il:di strelci. Na Vljajo. Preverjanje zna nja v letenju in Lisci. kjer je radarsko skakanjl' naj bo naša stalna naloga. računalniški center. so pričdi z l:sposabljanjelll Vestnejc sledimo analizi nesreč in kablizI: ISO članov potastrol". Varnostne komisije. upravniki in sadk. k i bodo ml Illa ja l.čitdji naj prevzamejo več odgovornosti da lje s k rbde I.a org;l- . za nespoštovanje predpisov. ki opredeni/.irano obrambo pred ljl.jejo naše ddo. Takšno početje izziva loČo. Na obrambo prt.:d nesreče in katastrofe v naših vrstah.

10:':0 se pri pra \'ljajo \lidi na Primorskem, I.a-

to predvidevajo. naj bi bil v Sevn ici sedež k (H}n..tinacijskcga odhnra l .lI področje osn.:dnje. I.a lwdnc in severov/.hodnc Slovenije.

(Po [)lLU)

Ko govor im o o varnosti na naših letane smemo prezreti srcustev. ki smo jih v zadn jih treh letih dobili iz zdn. ženi h sredstev SlS za letališko deja \"Il ost. V 1elL: 19112 so naše č l anice il. lega naslova dobile 2,2 milijona din. v Iew 19X3 3.1 milijona din in za leto 19X4 liš č ih .

:****************************************

*: LvrLA UTALSA"i/l OU(;ANIZACI.I SLOVI:·NI.IL *: * ILI'I I'OT o : : UU8UANA * * LilllI 'illjlljelll l'illIl ::ilIJOI'ilhilo //(/ l 'iI.~O .lkllp'ičil1o. Zelim * * l'illIl .~e /lilililIje \'eliko dohrih uspe/Uli'. Sp o"'lIik 0111, ki so ** pretekleIII le/II dosegli /(Iko dohre re::ul/{lte iII častilo ::asto- * * pali .),Iol'ellijo, iskreIlo čes titalII. ** ** S tOl'llri.~killl PO::dfl/l'OIlI, * * I'F NCI:1.J Jl:RA S : ******************************************* S('

v

l'

::

smo v planu S lS z 2,5 milijona din. Tudi ta sredst va so zlata vredna.

Da je naša osnovna najpomembnejša dejavnost kadrovanje, šo lanje in vzgoja, ni nobenega dvoma . pa tudi nekatera dejst va zgovorno pričajo. da smo v preteklih dveh letih sledili tej usmeritvi.

Kljub težavam, ki smo jih imeli na poti zagotav lj anja potrebnih denarnih sredstev za naš obs toj, delo in žiVljenje, smo zmogl i moči in v preteklih dveh letih izšolali 150 jadralnih, 32 motornih pilotov ter 37 padalcev. Zadovoljivo smo okrepili svoje učiteljske vrste z 12 učit e lji jadralnega, 13 učitelji motornega letenja in 9 učitelji pada1st va. Tako im a mo danes v ZLOS preko 130 učiteljev s 35 poklicno zapos len imi delavci: upravniki , inštruktorji . mehaniki. V pedagoškem kadru tiči j amstvo za naše uspehe tudi v prihounje.

O špo rtnih rezultatih ne bi posebej govor il , vsem. ki ste danes prejeli naša zla ta, srebrna in bronasta od ličj a iskreno česti tam , sočasno pa vam želim, da vam wui v bouoče ne izostanejo uspehi. Kvalitet o našega dela pa lahko podkrepimo tudi z 59 srebrn imi .. C", 19 zlatimi ,.C· in s 3 zlatimi "C" s trem i diamanti, osvojenimi v jadralnem let enju.

V padalstvu pa smo bogatejši za 12 srebrnih "C·. 13 zlat ih .. C" in 4 dijamant ne "C".

Ko ocenjujemo las tn e doscžke v preteklih letih . zlas ti pa v zadnjem mandatu , I]e smemo prezreti sodel o vanja z .JLA. Zeli smo uspehe pri usposabljanju pilotov in paualcev v sodelovanju z vojnlln leta lstv om, s terit orij a in o obra mb o smo bist veno razš irili trenažno območje .

V souelovanju z njimi pa tudi uspešno urejamo, pripravljamo za varno lete nj e nekatera' partizanska l e t a li šča.

K čemu pa težimo') prvič razširiti trenažno letenje na vse pilote iz padalce, ki lahk o bogatijo koncept SLO in DS; drugič več narediti na področj u izobraževanja in usposabljanja pilotov in padalcev; tretjič v večji meri kot doslej krepiti našo materialno osnovo v najtesnejšem soue lovanju z .JLA , vsaj na štiri h točkah bogatenja našega dela: skupnega reševanja potrebnih motornih leta l, padal, vzd rževa nj a letališč in za gotavljanje gOriva.

Zaključkov za našo prihounjo usmeritcv si ne kaže ponovno izmiš lj ati , teh je pri nas v letalstvu , še več pa v širši uružbi več kot preveč. Šibkejši smo pri temeljiti analIZI vzrokov stanja. še manj zavzeti pa pri uresničevanju že sprejc tih nalog.

Mi ostanim o pri že večkrat zap isanih naloga h na preteklih shpšč in a h .

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI prav to pOlljuje, čeprav v tretje in delno izvedena. Pozen jesenski datum in muhasto vreme nikakor nista hotela popustiti in dovoliti avstrijskim, nem§kim, švicarskim, italijanskim in domačim letalcem in padalcem, da bi se pomerili med seboj ter stk ali prijateljske vezi.

Nekateri vz tlajni so prileteli do Bovca, drugi iz Nemčije in Avstrije so se prebili do Brnika, nekaj jih je ostalo onstran Alp, najbližji iz Furlanije in Julijske krajine 50 ostali doma, ker so sproti spremljali meteorološke razmere v Bovcu.

Z nekaj več trme in vztrajnosti so prWi na svoj račun 16. oktobra 83 v tretjem poizkusu padalci.

Tekmovanja so se udeležili padalci iz avstrijskega Freistadta in Celovca, padalci iz Zagreba in Reke ter dve ekipi iz A LC Lesce. Glede na to dajl? bil tudi ta dan nadvse muhast in vetroven so bili rezultati

Zmagovalci v Bovcu s pokali in prijatelji

Športno turistična letalska prireditev

Bovec 1983 Kot je narava v zgornji soški dolini kruta in obenem lepa, tako so tudi člani posoškega aerokluba iz Tolmina v svojih odločitvah vztrajni in neomajni. Lanskoletna športno turistična letalska prireditev

sledeči:

Ekipni zmagovalci: · (3 l.

2.

3.

4.

S.

skoki na cilj) ALe [1. [,SI m Avstrija 7,69 m Zagreb 1. [[ ,27 m ALe 1. [2,74 m Zagreb [1. 39,33 m

Najboljši posamezniki: 1. Božič ALe [1. 0,03 m 2. Intihar ALe [1. 0,11 111 3. Petranovič Zg. 1. O, IX 111 BOGO BAJC NOVice

Pobuda za akcijo Letalci .111/0 pač taki, da zelo radi hl'lllimo r('zllltate sl'ojega dela. Zelo redki pa so 1i.l'li, ki tudi kritizirajo svoje dc/o. lil pr{f\' III oj prispevek danes bo celo kriličelI do izobraževanja .športnih letalcel'. Zelo radi se hvalilIlo okvalileti šolallja pilotol'.

"PAJO", prvo domače kovinsko letalo, zgrajeno v društvu BLOKE s pomočjo AK Velenje in številnih drugih letalskih navdušencev iz vse Slovenije, je pripravljeno za preizkusne lete. Skonstruiral ga je Taras Krivenko iz $marja pri Grosupljem - o njegovih in društvenih prizadevanjih smo objavili daljši intervju že v junijsko-julijski številki KRIL 1980. Društvo pripravlja tudi gradnjo Colibrijev, kakršne smo opisali v predzadnji številki naše revije, hkrati pa si prizadeva, da bi stekla gradnja v aeroklubih, kar bi še bolj razširilo to dejavnost med ljubitelji letalstva.

Za .~olanje jJraktičnega pouka illlalllo .~(' kar zadovoljive pogoje (učitelje, letala iII ostalo predpisano tehnologijo).

Za t eoretičIli del .~olallja leli pilotOl' pa nima nili ena letalska .~ola O.I/lOI'llih pogojev. Učitelj, soba in nekaj .l'hl'lII, .~c Il<' pOllIeni sodobni nazomi pOllk :a /Jodo(c letalce - .fportnike. Sodo/mi teor('lic'lIi pouk ::ahteva mnogo več. In prm' lO, kajje tisto več, naj bi razmi.ii/jali na.fi 1I{ilc/ji iII upral'niki /e'talskih .~ol Ila tudi .\alllolllil'(!I'ni organi.

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI V ZRN

strmoglavilo vojaško letalo Na a meriškem voj aškem l e t a li š čl> pri Span ga d a le ml> je strmoglav il o vojaš ko leta lo F-4 . O b a pil o ta sta se rd il a s kat a pl> iti .

N ~s r eča se je zgodi la na vaja h. ko j e p il o t cno mo lo rnega stroja ne nado ma izgl;bil o blas t na d krmil o m.

(Tanju g )

Ž e na seminaJju v /'orl orožu smo bili vsi iznenadeni. k o sm o poslušali izvajanje m eleOl'ologa z Brnika o sodobnih pripom očkih za meleorološk e napo vedi. O videosislemih v naših lelah'kih šolah bolje da ne govo rimo. Po vsej veljetn osli pa 10 še ni vse kal' spada v u čilnico za sodobni nazorni pouk. Spoznanje inšpeklO/jev Z KPZ. da sm o prav na lem p odročju zelo lanki. j e l očn o.

Odločil ev. da bodo začeli delali nove normali ve in pogoj e za regislra cijo lelaIskih šol. j e pra vilna. Da pa nas ne bi novi normalivi doleleli nepripra vljene. predlagam. da ludi sami pričn em o aklivno reševali la problem.

MIRKO BITENC Ljubljana

Konec februarja je republiški center za obrambno usposabljanje priredil v Kopru tridnevni seminar o uporabi letal pri gašenju gozdnih požarov.

Ob tej priložnosti so prvič v Sloveniji predstavili Canadairov "vodni bombnik" C 215. Jugoslavija je pred 4 leti kupila 4 taka letala, ki imajo zdaj bazo na zadrskem vOjaškem letališču.

C 215 lahko pomaga gasiti s petimi tonami vode, ki jih spusti z višine 30 m na približno 1800 kvadratnih metrov površine. Za zajemanje vode je dovolj, da je globina vode dva metra, 500 m pa potrebuje letalo za to, da se brez nevarnosti spusti tik nad vodo in se potem spet vzdigne.

Clani posadk gasil nih letal pravijo, da so v dveh letih gasili približno 130 požarov, največ v Dalmaciji (Na sliki: prikaz sposobnosti Canadaira v Portoroškem zalivu - po DELU)

Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6, Ljubljana, p.p. 99 je izdala in založila:

"Niti pravi ultra lahki, niti pravo padalo!" pravijo za svoj novi PARAPLAN njegovi očetje pri Papillonu v ZDA. S pedaloma za noge ga je moč upravljati levo/desno ali pa s pritiskom na oba zalebdeti tik nad tlemi za pristanek. Z dodajanjem plina se paraplan vzpenja, z odvzemanjem pa spušča. Proizvajalci trdijo, da so laširali začetnike po 30 minutah. Krilo je standardno pravokotno padalo, na katerega je obešena enoseda gondola z dvema motorjema in dvema propelerjema na isti osi. Paraplan je težak 140 funtov (dobrih 60 kg) in ga prodajajo po 3750 dolarjev. (Po SPORT AVIATION, foto: ParaPlane Corp.)

II I

inž. Jože Perhavc - OSNOVE LETALS'K EGA MODELARSTVA (cena 100,00 din) in Robert Bourges - PROSTO LETENJE (cena 500,00 din)

Knjige vam bomo poslali po povzetju , če jih naročite na gornji naslov. Pri nakupu več kot pet izvodov posamezne knjige priznamo 20% popusta .

,,

. ........

. :

. ...... ..

:

"o

:

o"

AMATERSKA GRADNJA

AL PRAV SE PiŠE ...

Urednik revije je brskal po enciklopedijah. našel izraz avtožiro in tudi prvega Il'orca te letaIne naprave. pa se sprašuje. od k od beseda žirokopter.

Po drugi svetovni vojni je v ZDA živeči dr. Igor Bem'en izdelal letaIno napravo za šport in ji pozgledu na helikopter dal . ime žirokopter. Desetletja je bil Bensen vodilni izdelovalec. prodajalec. vnet zagovornik in predsednik ameriškega društva žirokopterašev.

Njemu gre zasluga za razvoj tovrstnih letalnih naprav v svetu. Njegov naslednik in sedanji predsednik Ken Broek proizvaja odlične žiroplane (Gyroplane). Prqvi. da tak naziv najbolj ustreza. Ziroplan pa ni nič drugega. kakor avtožiro ... ' Takole je napisal naš zvesti in marljivi sodelavec Taras Krivenko v uvodu svojega današnjega prispevka. Hm, kaj pa zdaj? Več znancev me je že prijelo zajezik, ki ga uporabljamo v Krilih, in priznati sem moral , da smo glede tega v uredništvu. pa tudi sicer v slovenskem letalstvu močno nebogljeni. Zanesljivo bo bolje, ko bo izšel naš novi priročnik za jadralne pilote, ki ga jezikovno obdeluje štude ntka slavistike Milena Cestnik, znana ptujska jadralna pilot ka (ali se sme reči "pilotka "?).

Do takrat pa se moramo nekako znajti. še zlasti. ko gre za izraze, ki jih v tem priročniku najbrž ne bo, čeprav je na primer avtogir neke vrste jadralno letalo ...

Pobrskajmo torej še po slovarjih. Kaj pravijo: The Merriam Webster: New International Dictionary, Second Edition 1953, stran 187: aulogiro, stran 1120: gyroplane.

The Concise Oxford Dictionarv 1954. stran 77: aulogiro (= vrsta gyroplana).

Slovar slovenskegajezika , 1970. stran 81: avlogir (tudi aviožir) je ..letalo. ki ima vrtljiva. velikemu propelerju podobna krila."

Opea enciklopedija JLZ, Zagreb 1978 (A-Bzu), stran 324: aulogir ali auložir.

Splošni tehniški slovar. II. izdaja. Ljubljana 1978 (1. del, A-O), stran 47: avlogir je "starejša. helikoptcrju podobna letaina naprava z vrtljivimi nosilnimi ploskvami " (posebej opozarja. d a izrazavtožir ni dovoljen!). Zanimivo je tudi. da prva izdaja tega slovarja iz leta 1970 na strani 28 še dovoljuje uporabo "ž" namesto "g", torej avložir, kar pomeni "zrakoplov z vrt-

ljivimi nosil ni mi ploskvami, ki pridejo v avtorotacijo zaradi strujanja zraka ". V prej omenjeni drugi izdaj i pa najdemo še izraz ci kložir (bolje: ciklogir), ki naj bi pomenil "zrakoplov z vrtljivimi krili na vodorani osi ". (Ta "vodoravna" os se zdi malce sumljiva?)

Kaže torej, da slovenski jezikoslovci vztrajajo, naj se v sestavljenkah grška beseda gyros (krog) piše in izgovarja kot gi ro in ne žiro.

Dovoljena izjema je morda samo pridevnik žirovni, npr. - račun (in ne žiroračun!?) , sicer pa velja: giroskop, girobus, girokompas in . morda giroplan, kar je skupno ime za vse vrste letal z vrtljivimi nosilnimi ploskvami.

Da bi imel čisto vest, sem preIistai še Dudna v nemščini , francošči­ ni in angleščini, ter sovjetsko in špansko enciklopedijo. O kakšnem žirokopterju (ali gyrocopterju ipd.) na žalost v nobeni od vseh naštetih knjig ni ne duha ne sluha.

Gyrocopter morda res lahko velja za Amerikance, mi pa bi morali vsaj toliko počakati , da bo tudi pri nas uza konjen. ln kaj naj pomeni beseda "žirokopter"? Nedvomno si jo je nekdo zgradil v mislih na podobno besedo helikopter (franc. he~ !icopt~re - po Slovarju tujk, Ljubljana 1974), ki je sestavljena iz grških besed helix (zavoj) inpteroll (krilo). To bi lahko razumeli kot "zvito krilo", torej napravo, ki nima z motorjem gnanih nosilnih ploskev, kar pa za helikopter seveda ne drži. To ime bi resnično bolj pristajalo našemu avtogiru! ln če bi že morali sestaviti smiselcn izraz iz besed gyros in pterolI (krog + krilo), bi bilto liajbrž gyropter. ne pa gyro-ko- pter.

Vse na mreč kaže , da je 'Pri tt j "samogradnji" zlog "ko" ostanek pojma /7elix (heliko-), saj k pojmu pterol/ zanesljivo ne sliši, Il gyros pa tudi ne. Mislim, da načinu delovanja zaradi avtorotacije vendarle najbolj ustreza izraz avlogir (špansko: autogiro). ki ga priporočajo tudi tehniški jezikoslovci.

Pa se vprašam, zakaj bi se tako napenjali in na vso silo meša li že tako zmedene Slovence, če ves svet ve, kaj je avtogir. Mi bi jim nemara morali našo pogruntavščino še posebej prevajati . In če se je sl;lvni Juan de la Cierva odločil, naj se njegov izum imenuje autogiro, zakaj bi mu to pravico zdaj kratili prav mi?

MARJAN MOŠKON

Revija Krila je objavila dva kratka prispevka o avtogirih. V enemje seznanila bralce z avtogirom . kateregaje zgradil Helio Godnič, v drugem pa piše Egidij Gržinič o svojem žirokopterju. Nekateri bralci se še spominjajo lepo izdelanega avtogira, ki ga je zgradil Tone Magister še v času, ko amaterska gradnja ni bila dovoljena. Zaradi tega in zaradi nerazumevanja na katerega je naletel je to dejavnost opustil.

Omeniti je, da sta v Hrvatski eden ali dva avtogira, in da so Makedonci uvozili dve takšni letali v sestavljenki, oziroma "kitu". Tako pridemo do presenetljive ugotovitve, da je od vseh letal bilo amatersko zgrajenih naj,-:eč avtogirov.

Kaj pravzaprav je avtogir?

Po vrtečih krilih, ali kakor mu ~trokovno pravijo, po rotorju, je najbolj podoben helikopterju in vendar se od njega že v zasnovi in tudi po tehniki pilotiranja zelo razlikuje. Spomnimo se otroške vetrnice, kako se lepo vrti v vetru in še lepše če, jo pritrdimo na dvokolo, ko se z njim peljemo. Na tej osnovi deluje avtogir. Namesto otroške vetrnice so vrteča krila, ali rotor, ki se vrti zaradi toka zraka, namesto dvokolesa pa motor s propelerjem, ki potiska ali vleče avtogir naprej. Zaradi tega je rotor avtogira med letom rahlo nagnjen nazaj (nasprotno kot pri helikopterjih). Na fotografiji se razločno vidi, da se rotor svobodno vrti in ga ne poganja motor.

Rotorji so lahko izdelani iz lesa ali durala. Zadnje čase so v rabi v glavnem kovinski, saj imajo le-ti boljši izkoristek in daljšo življenjsko dobo. Resnici na ljubo, v Franciji in ZDA sem videl razmeroma veliko avtogirov z lesenimi rotorji . Velikost rotorja zavisi od teže letala. Na fotografijah je videti, da ima enosedi manjšega kakor dvosedežni in trisedežni večjega kakor dvosedežni.

Pri nekaterih izvedbah so rotorji povezani zgibljivo osjo in sklopko z motorjem tako, da s pomočjo motorja dobijo začetno vrtenje (približno 50 do 60 vrtljajev na minuto) in tako skrajšajo potrebno dolžino za vzlet. Bensen je razvil hidravlični motor z verižnim prenosom za začetno vrtenje rotorja. K. Brock

KB-2 na levi strani zgoraj zanesljivo sodi med najboljie avtogire - Ken Brock je z njim preletel od Los Angelesa do New Yorka. Ima pa tudi odlične performanse za poiirek cocacole, kot je . preizkusil na spodnji sliki avtor članka T. Krivenko

Enosedežni, dvosedežni, v ozadju pa trisedežni avtogir na zletu v Oshkoshu 1982 (Foto: T. Krivenko)

Kupčija za Douglas .

Ameriška letalska družba American Airlines je kupila pri proizvajalcu Mc DonneIl Douglas Corp. 67 letal tipa Super 80 in naročila izdelavo še 100 enakih letal v vrednosti 3,7 milijarde dolar-

jev.

(PO DELU)

uporablja najenostavnejšo metodo: rotor za vrti kar z roko. Tako postane avtogir cenejši, skrajša se čas potreben za gradnjo in kar je zelo, zelo pomembno, postane lažji. Zaradi tega so lastnosti KB-2 odlične .

Tako kot pri vseh letalih, še posebej pa pri avtogirih je stremeti za čim manjšo težo. Že pri nosilni konstrukciji lahko dosežemo prihranek na teži če uporabljamo kvalitetne materiale. Primerno majhna kolesa, rezervoar v obliki sedeža, akumulator in druga oprema občutno vplivajo na težo letala . Največjo težo predstavlja motor. V ZDA upora-

bljajo zvečInoma dvotak t ne McCulloch motorje z močjo 72 KS . V primerjavi s VW 1600so občutno lažji in močnejši, pa nas performanse K B-2 ne smejo presenečati .

Pri nas so dosegljivi VW, ki so še vedno dovolj močni. Težo le tehje treba zmanjšati z uporabo enoj nega magnetnega vžiga, odstranit vijo zaganjača in dinama, uporabo Posa vplinjača, s pravilno izdelano prirobnico za propel er in t.d. Dobro izdelan propeler lahko tehta cca 4 kilograme. Zmanjšanju teže je treba posvetiti največjo pozornost.

Kako Bensen in Brock zagovarjata varnost letenja?

Pravita da avtogir ne gre v kovit. Pri ničel ni vodoravni hitrosti krmila še delujejo. Rotor ni občutljiv na to , če motor zataji. Letalo ni občutljivo na sunke vet-

ra, dobro se obnaša pri pristajanj u z boali hrbtnim vetrom. Ni zrušitve vzgona, ker so vrteča krila v nenehnem gibanju skozi zrak. Letenje v močnem vetru (30 do 40 knotov) ne predstavlja problema. Maneverska hitrost od nič do 90 milj na uro in t.d. čnim ,

Lepo izdelan italijanski avtogir je zaradi kabine pretežaktemu primerne so tudi njegove letaine sposobnosti (Foto: T. Krivenko)

Tehnika pilotiranja se močno ra zlikuje od letenja s klasičnimi letali, ali helikopt erji. Zaradi tega Ken Broek toplo priporoča začetno letenj e na brez motornem dvosedežniku na vitlo, ali z avto vleko. V primeru , da dvosedežnika ni na razpolago priporoča začetne vaje na

AMATERSKA GRADNJA

rere'L4

11

nj ~govem modelu K B-2G (glider). To je inačica

V zaliv namesto na letališče

DC-lO skandinavske leta ls ke družbe je v torek , 28. februarja, na mesto na newyorškem le tal i šč u Kennedy prista lo v za li vu Jama ica. Leta lo, v ka terem je bilo 177 potnikov,je zgrešil a pristaj aln o stezo. Nihče od potnikov ni izgubil življenja , pa č pa jih je bi lo ose m ranjenih.

(UPI)

njegovega avtogira brez motorja .

V takšni izvedbi je leta lo dosti lažje, bolj stab iln o in hitrost vleke obču tn o manjša, kar je za začet nika izredno pomembno.

Največ ne s reč se zgodi na samem pričet­ ku in zaradi tega so nepoučeni prepriča­ ni, da avtogir ni varno leta lo.

Avtogir naj bi bil opremlj en z . brzinol1'erom , va ri ometrom in višinomerom. Števec vrt ljajev ro torja ni potreben, ker se število vrtljajev skoraj samodejno uravnava.

Naj bo ta čla n ek spodbuda in naš prispevek za populariziranje prijetn ega letenja z razmeroma e nos tav nimi av togiri.

Za društvo "BLOKE" TARAS KRIVENKO

KB-2 Premer rotorja 22 ft~ Tetiva kraka rotorja 7 in . . Teža praznega KB-2G 120lbs Teža praznega KB-2 240 Ibs Največja vzletna teža 600 Ibs Količina goriva 9 gal.

Dolžina vzleta do 15 m. višine 300 fi.

Dolžina pristajanja O -20 fi.

Največja hitrost 85-90 milj/uro Potovalna hitrost 60-70 milj/uro Hitrost dviganja 1200 ftlmin.

Plafon nad 10000 ft.

Dolet 150 milj Performanse veljajo za KB-2 z vgrajenim McCulloch 4318 GX motorjem.

Spoznavanje tehnike pilotiranja z inAtruktorjem je zelo koristno. Iz sličic je razvidno, da gre za čisti jadralni avtogir, konkretno Brockov "Gyrogllder" KB-2G. K. Brock pravi na prospektu: "Nauči se na jadralnem, nadaljuj na motornem!" Start opravijo zvlečnim gvtomobllom S spodnje slike je videti, da jima gre potem kar dobro ...

"e'L412

AMATERSKA GRADNJA

Zlate plakete

ZlOS Skupščina ZLOS je 25. februarja 1984 podelila zlate plakete ZLO S tovarišem , ki so s svojo nesebičnost jo pripomogli k vsestranskemu napredku , razvoju, položaju in vlog i ZLOS v republiki Sloveniji in federaciji

Zlate plakete ZLOS je zaslužnim tovarišem izročil predsednik predsedstva skupščine Alojz Gojčič :

Vsakovrstna ljubiteljska gradnja letal se je zadnja leta po svetu straino razmahnila, o čemer ste nekaj lahko prebrali tudi v prejinjih ln danalnjl Itevilki nale revije. Ceprav so najbrž največ naredili Amerikanci, ki imajo tudi najboljše gmotne ln zakonske možnosti, niso Francozi, Italijani in Svlcarji nič manj marljivI. Gornji posnetki so iz francoske revije ama~ ersklh graditeljev, ki med množico fotografij čudovitih Izdelkov svojih članov objavlja tudi nekaj deset posnetkov avtoglrov.

Mihael Petrič, bivši komandant RŠTO za vsestransko razumevanje in pomoč pri razvoju tega športa v Sloveniji Bruno Stular iz ALC Lesce za dolgoletno delo v tem centru Venceslav Ličer iz Nove Gorice za dolgoletno delo pri razvoju športnega letalstva v Sloveniji Stanislav Petrovič iz AK M. Sobota za dolgoletno delo v športnem letalstvu Crtomir Rojnik iz AK Celje za dolgoletno delo v športn em letalstvu Drago Glinšek iz AK Celje za dolgoletno delo v športnem letalstvu Bogdan Lulik iz AK Nova Gorica za dolgoletno delo v športnem letalstvu Janez Oblak iz AK Vrhnika za dolgoletno delo v športnem letalstvu Tone Mirnik iz AK Velenje za dolgoletno delo v športnem letalstvu in modelarstvu Edi Zagozda EMO Celje za dolgoletno delo v modelarstvu Janez Meznarič iz AK Ptuj za dolgoletno delo v športnem letalstvu Milan Trop iz AK Ptuj za dolgoletno delo v športnem letalstvu Drago Munda iz LC Maribor za dolgoletno delo pri razvoju športnega letalstva v Mariboru Lojzka Sporn iz LC Maribor za dolgoletno delo v aeroklubu Maribor Franc Kolman iz AK Litija za dolgoletno delo na področju modelarstva Zlatko Vanič, društvo za prosto letenje za strokovno delo in razvoj športa za prosto letenje Vsem dobitni kom zlate plakete ZLOS-a iskrene čestitke .

PS ZLOS

~retU' 13

OB DNEVU ŽENA

Doslej največje letalske vaje v Bntaniji

Morala sem se "dokazovati" EDINA JUGOSLOVANSKA PROMETNA PILOTKA

v

Veliki Britaniji so se 5. marca začeli naj- . večji manevri vojnega letalstva po drugi svetovni vojni, sodelujejo letalske sile Velike Britanije, ZDA, ZRN , Kanade, Norveške in Nizozemske.

Britansko vojno letalstvo bo med vajo "zračnega napada na Veliko Britanijo" opravilo več kot 200 vzletov, "sovražne" sile pa več kot 900 "napadov na Britanijo". Na britanski strani bodo uporabili letala F-4, prestrezna letala lightning, dansk a letala F-I04S in letala a meriške mornarice F-14, letala ameriškega letalstva F-5S in letala NATO za zgodnje opozarjanje F-3A. Na "sovražni" strani bodo sodelovala letal a F-I04S, tornado in alfa , CF-I04S, mirage F-LS in F-I04S, jaguar, mirage F-5S, falcon F-16 in še nekatere vrste letal norveškega in nizozemskega vojnega letalstva.

(Tanjug)

v SZ

izstrelili Progres 19 21. februarja so v Sovjetski zvezi izstrelili avtomatično tovorno vesoljsko ladjo Progres 19, kar je potrebno za nadalnje delovanje orbitalne postaje Saljut 7. Vesoljski "tovornjak" bo na Saljut 7 pripeljal potrošni material in še nekaiere druge stvari. Vse ,naprave na Progresu 19 delujejo normalno.

Vesljska postaja Saljut 7 je zakrožila okoli Zemlje 19. aprila 1982, na njej pa so od 9. februarja letos vesoljci iz, posadke Sojuz Leonid Kizi l1l# Vladimir Solovjev in Oleg Atkov.

(TASS)

Povsem naravno je, da se v današnjem ženske vse uspešneje Vključujejo v vse veje javnega življenja in da se s svojo aktivnostjo dokazujejo enakovredne moškim. Pa vendar, poklic pilot ke, ki si ga je izbrala Marjana Dežna k, je redko izbran poklic za ženske, čeprav so se letalke nemalokrat pojavile na nebu kot resne tekmice moškim. Ta okoliščina me je navedla, da sem obiskal v Kranju našo edin~ jugoslovansko poklicno pilotko, ki uspešno vodi potniško letalo DC-9, slovenskega letalskega podjetja I AA. Prijazno lT!,e je sprejela na vratih stanovanja. Ze nekolikokrat sva se dogovarjala za obisk in za nevezan pogovor, pa je vedno prišlo kaj vmes.

Za uvod v pogovor sem jo moral vprašati, kje in kdaj se je opredelila za letalstvo . Smejoč je pričela: "Ko sem bila še dijakinja, se je nekega dne v šolski veži pojavil razpis ALC, v katerem so vabili na jadralni tečaj v Lesce. Veliko nisem razmišljala, temveč sem se prijavila predvsem zato, da se bom vsaj enkrat lah ko popeljala z letalom. Ker pa sem bila še premlada, sem morala od očeta prinesti upravniku letalske šole podpisano dovoljenje. Po končani teoretični pripravi smo pričeli le!eti z letalom Blanik v "aerozapregi". Ceprav sem težko dočakala svoj krstni polet, pa sem še teže dočakala pristanek. Verjemite, da si v zraku nisem upala niti pogledati navzdol, tako me je bilo strah . Toda izkušeni učitelj letenja tov. Kraševec me je kaj hitro spoznal s skrivnostmi pilotiranja, strahu ni bilo več in letenje sem vzljubila.

Po dveh letih letenja na jadralnih letalih sem uspešno napravila izpit za dovoljenje jadralnega pilota. Naletela sem okoli 120 ur in ta nalet mi je še danes najlepši delletanja . " Kako pa si zašla med poklicne pilote? sem pripomnil. "uo tega poklica sem prišla prej zaradi dokazovanja, kot pa zaradi želje, da postanem motorni pilot. Oče me je namreč nekega dne izzval s časopisno novice, da višja letalska šola v Zagrebu objavlja razpis za sprejem mladih na triletno šolanje za poklicne pilote, kamor sprejemajo tudi ženske. Z ironijo je še pripomnil: Vidiš, Marjanca, to bi bilo nekaj za tebe, ko si vsa neumna na letenja . Nisem mu odgovorila, toda v meni je vzklila želja za dokazovanjem. času

Ko sem po nekaj dneh odkrila svojo namero, da se bom vpisala v to šolo, se je mama temu odločno uprla. Toda oče jo je potolažil, češ, naj poizkusim , saj moram tako najprej opraviti sprejemni izpit, tega pa ne bom naredila. S temi besedami pa me je oče še bolj podžgal, da sem se z vso odločnostjo pripravila na izpit in ga tudi uspešno naredila. No, moram priznati, da mi je ta vpis v šolo, kije bil že februarja, omogočal, da bi se, če ne bi uspela , še vedno lahko vpisala kam . drugam.

V šolo nas je bilo vpisanih 45, me~ njimi sem bila edina ženska. Tudi v predhodnih letih se je vpisalo ,nekaj deklet, kipa niso nadaljevale študija.

Zato so tudi na mene gledali profesorji prvi dve leti z nezaupanjem. Tudi med svojimi kolegi sem morala večkrat poslušati pikre pripombe na svoj račun, češ: Kaj pa ona misli doseči? Saj ne bo nič od nje, itd. Nihče me ni jemal resno, kar se je še posebno odrazilo pri letenju, ki smo ga imeli po opravljenem prvem letniku na letalih Cesna 150 in 172 na letališču v Mariboru. Tam so l11e učitelji lete-

OB DNEVU ŽENA

Program airbus 320 stekel Na tiskovni konferenci 4. marca v Parizu so šefi Airbus Industry povedali. da je Velika Britanija vplačala svoj delež za proizvodnjo airbusov (program 320).

S tem je program tudi formalno stekel. Tako so bila tudi prednaročila osmih letal za Inex Adria Aviopromet potrjena . . Letala bodo po dogo.vorjenem programu dobavljena od leta 1999 dalje.

M. D.

Vojna s cenami med letalskimi prevozniki Britanska letalska družba Caledonian Ai rwa ys na mera va prevažati potnike na novi progi London-New York po izredno nizk i ceni . Vožnja veni smeri bo stala komaj 50 funtov (75 dolarjev). kar je najmanj doslej na tej progi . Omenjena družba je sporočila. da jo bodo odprli 1. aprila 1995. a le pod pogojem. če bodo to odobrile letalske oblasti v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Tako nizka cena napoveduje novo vojno mcd letalskimi prevozniki.

Družba Caledonian se s tako ceno bojuje proti konkurenci. še posebej proti družbi Virgin Atlantic. pri kateri stane vozovnica iz Lo ndona v New York 99 funtov ali 149 dolarjev.

Lastnik družbe Virgin Atlantic. denarni mogotec Branson. je že opozoril. da bo na to .. igro" odgovoril z nadaljnjim znižanjem cen.

Najcenejša mesta v njegovih letalih bodo stala le 49 ..funtov. je poudaril.

(AP)

nja zapostavljali tako, da so mi določali krajše in enostavnejše "maršrute" in mi tako dali vedeti, da kot ženska ne morem biti enakovredna z ostalimi . Obdobje, dokler nisem položila izpita za športnega pilota, mi je.zato ostalo v slabem spominu in večk rat sem razmišljala o tem, da bi vse skupaj pustila. Toda volja za letenjam in dokazovanjem me je venomer spodbujala, da sem vztrajala in uspešno nadaljevala študij in praktično letenje.

Končno je bilo vse mimo, pridobila sem dovoljenje poklicnega pilota z vpisanim IFR." To je bil šele prvi korak. Kako pa si se kot ženska uspela zaposliti pri letalskem prevozniku IAA? sem jo vprašal. .. Bila sem štipendistka tega podjetja, ki pa ob podpisu pogodbe ni prevzelo nikakršne obveznosti, da me bo zaposlilo po končanem šolanju. Po vsem tistem, česar sem bila deležna med šolanjem in po ukoreninjenem mnenju, da ženska ni enakovredna moškemu, nisem niti pomislila. da bi me sprejeli v službo v IAA. tembolj, ker je bilo na voljo dovolj moških pilotov. Ker sem se želela zaposliti, sem raje spraševala po letalskih šolah v Sloveniji in Hrvatski, če potrebujejo poklicnega pilota . Morda so ga kje potrebovali. vendar nikjer niso pokazali zanimanjt! za mene, ker sem bila le ženska. Pač. upravnik letališča v Portorožu mi je ponudil zaposlitev. toda v pisarni.

Sicer mi je čestital za doseženi uspeh s pripombo, da bi me morda čez leto dni ali dve leti premestil na delovno mesto pilota. Seveda s to službo ni bilo nič, saj sem študirala zato. da bi letela. ne pa pisarila v pisarni.

Nekega dne sem izvedela. da nameravajo v I AA ustanoviti pilotsko šolo in računala sem na morebitno zaposlitev kot učiteljica letenja na lahkih letalih.

Skoraj ob istem času pa je podjetje objavilo tudi razpis za sprejem pripravnikov za kopilote na DC-9. Bilo je precej prijavljenih , potem pa je posebna komisija za sprejem razpravljala o vsakem kandidatu posebej. Tudi o meni so razpravljali nekajkrat in ko sem se pojavila pred komisijo, mi je tovariš Bizjan zastavil vprašanje, zakaj se potegujem za učitelja letenja in če morda ne bi hotela raje leteti na DC-9. To vprašanje me je strahovito presenetilo, saj na kaj takega res nisem pomislila. Boječe sem mu prikimala. čeprav še vedno nisem bila prepričana. da bo kaj iz tega. Iskreno rečeno: če bi bila jaz članica komisije. se prav gotovo ne bi odločila!a sprejem ženske za kopilota na DC-9. Se danes ne morem doumeti. kaj je komisijo navedlo. da mt;je uvrstila m.ed sprt;jete kandidate. Zagotovo pa nisem Imela. nobt;ne .. zveze .....

Sprejetih nas je bilo samo 14 kandidatov. Eno in pol mesečni teoretični tečaj je bil precej naporen, za tem pa sem bila štirinajst dni v Beogradu, kjer sem v šolskem centru JAT vadila na simulatorju.

Vse to so bile priprave, da sem se lahko pričela šolati na pravem letalu DC-9. Nestrpno sem pričakovala svoj prvi polet in z njim nekaj posebnega, o čemer sem sanjala še ponoči. Odkrito povedano: nisem pa doživela nič posebnega. pač pa me je presenetilo, da je tak velikan tako nežen in gaje mogoče voditi, kot bi bil jadralno letalo. Šolala sem se pod izkušeno roko inštruktorja - kapetana Zupančiča, ki mi bo ostal v izredno lepem spominu. Kot pravi pedagog in tovariš je potrpežljivo prenašal svoje znanje na / mene, me s svojo dobrodušnostjo hrabril in podžigal. Vrstili so se vzleti in pristanki, seveda brez potnikov, opravila sem vse predvidene vaje in naletela 18 ur ter si s tem pridobila pravico, da se vkraa n na letalo, ki vzdržuje redne linije. Kar 150 ur naleta sem potrebovala, da sem smela delati izpit Zil kopilota . Trud inštruktorjev in drugih kolegov ter mojega zavzemanja ni bil zaman . 21. oktobra 1980 sem uspešno opravila izpit za kopilota na letalu DC-9 .

Moram priznati , da so me kolegi in drugi delavci v podjetju sprejeli kot enakopravn ega člana, zelo vkljudno in brez vsakršnih predsodkov, to pa mi je v zadoščenje, da se je izplačalo .. požreti" marsikatero pikro besedo. izrečeno na moj račun." ._ Kot vidim. si torej zadovoljna in se n;~ maš z ničemer potožiti, je bilo moje naslednje vprašanje. .. Dejansko se nimam kaj pritoževati glede na razmere in samo službo . To je vse v najlepšem redu. toda nastal je problem zaradi nekakšne zdravniške ugotovit ve. ki se na naša na neznatno okvaro mojega vida. To pa je razlog. da sem končn o dobila pri pregledu .. A" kriterij, toda z omejit vijo, ki pomeni. da ne morem postati vodja letala. To me zelo žalosti. saj mi je .. sojeno". da bom vedno samo kopilot. To me žene v razmišljanje, da se prekvalificiram za učitelja letenja. da bi se lahko zaposlila v šolskem centru IAA. Verjetno se bom za to tudi odločila. Sicer pa se s kolegi,zelo dobro razumem in delo. mi je všeč ter ni težko. ko ga obvladaš. Zelja za letenjem pa mora včasih premagati tudi težave . to pa sem, mislim, dokazala s tem. da sem od nas dvanajstih. ki smo v istem It!talu končali šolanje. prva opravila izpit za kopilota na DC-9. Iskreno rečeno : ponosna sem na to. čeprav mislim. da se ženske ne bi smele potegovati za letenje kot promt!tni piloti. ker je to prevelika

OB DNEVU ŽENA

sov,'etska leta onosilka na Pacifiku Sovjetska letalonosilka ' Novorosijsk je 16. februarja plula skozi singapursko ožino v Pacifik, kjer je že nekaj sovjetskega ladjevja . Tako je objavil predstavnik ameriškega sedmega ladjevja, tudi ameriške ladje križarijo na tem območju. Dejal je, da Novorosijsk spremljajo štiri vojne ladje in daje v pacifiških vodah tudi sovjetska letalonosilka Minsk .

(AFP)

Stavka uslužbencev španskih letalskih družb Uslužbenci obeh španskih letalskih družb Iberia in Aviaco so začeli stavkati. Iberia je zato odpovedala 22. februarja vrsto poletov, med drugimi tudi v Pariz, London , Amsterdam, Frankfurt in Zurich. Aviaco pa je ustavil vse polete na domačih progah, razen na Kanarske otoke in Baleare.

!UPI)

Pilotirale bodo tudi ženske V švicarski letalski družbi Swiss Air so se odločili , da bodo kot pilote poslej zapo§lo· vali tudi ženskt. "Casi se spremi njajo , .. je izjavil predstavnik omenjene družbe in takoj pristavil , da vse skupaj ne bo potekalo ne lahko ne hitro, kajti na "čakalncm se znamu" je veliko moških , ki imajo .vcndarle prcdnost. Svicarska letalska družba je zadnja mcd veli ki mi letalskimi I)revozniki, ki so nap~s1ed Ic dovolili, da nji[lO va letala "vozijo " t udi ženske'.

(Po DELU)

žrtev, ki se ne izplača. Raje naj se, "dokazujejo" in držijo športnega letenja, ki jim je bolj dostopno."

Verjetno si dosegla vse kar si mogla .

Ali imaš morda še kakšno posebno željo, ki naj bi se ti uresničila?

"Kot sem že omenila, mi je letenje na jadralnih letalih ostalo v najlepšem spominu. Rada se spomnim letenja s "trenerjem" nad gorenjskimi planinami in grize me vest, da sem se odtujila travniku, na katerem sem pričela svojo letalsko pot. Nekoliko sicer opravičujem svojo odsotnost zaradi intenzivnega uče­ nja in pomanjkanja časa. Sedaj, ko sem se nekoliko oddahnila od raznoraznih izpitov, pa resno razmišljam, da bi se spet vključila v jadralni šport. Upam, da me bodo nekdanji kolegi - jadralci še sprejeli v svojo družbo, seveda pa bom morala obnoviti za to potrebno dovoljenje. Jadranje pa je prav gotovo lepše od letenja na ne vem kakšnem potniškem letalu. To dokazujejo kolegi Thaler, Pintar, Pesjak in drugi, ki se kljub precejšnjemu naletu na DC-9 ne odrekajo letenju na jadral nih letalih."

Ali bi lahko povedala še kaj zanimivega iz svoje letalske kariere?

"Dogodkov in doživetij je bilo precej .

Nisem še povedala, da sem enkrat celo skočila s padalom in sicer zato, da bi kolegom padalcem, ki sem jim zatrjevala, da to ni nič posebnega, dokazala, kako sem tudi sama sposobna za ta podvig. Kaj hitro so me vkrcali v letalo in ko sem bila že visoko nad letališčem ter je bil čas, da izskočim, sem od strahu pričela razmišljati. Pilot je moral napraviti že nekoliko zavojev, jaz pa sem se še naprej oklepala letala , stoječ na stopni ci za odskok. Pilotu ni preostalo nič drugega, kot da me je nepripravljeno z guganjem preprosto stresel z letala. Zamižala sem i!J..-ker s em začutila, da se je padaJ.o~otI'Prlo, spet odprla oči. Toda z,grozila sem se, saj je bilo okoli mene vse črno. Nisem si takoj znala pojasniti , kaj se dogaja . Šele pred zemljo sem doje!a, da so m; pri odpiranju padala pasovi na njem pomaknili čelado na obraz, ki mije zastrla pogled.

Pa nam povem še dogodek , ki se mi je primeril pri svojem prvem samostojnem "maršrutnem" poletu, še pred položenim izpitom za športnega piloga. Dan je bil precej oblačen in nič kaj prirT)eren za daljše polete. Po kosilu so kot nalašč določili mene, da polet im prva na "maršruto" , ki smo jo prejšnji dan temeljito preučili.

Ruta je vodila blizu madžarske meje in ker je bila vidljivost zelo slaba, sem izgubila orientacijo. Zašla sem kakih 12 do 15 km v notranjost sosednje države, sa-

ma pa še vedno nisem bila najasnem, kje sem. Madžarska služba zračne kontrole pa je odkrila moje letalo v njihovem zračnem prostoru, zato je povpraša la oblast no kontrolo v Zagrebu, če morda nima kakšnega letala v zraku. Nastalo je dogovarjanje s kontrolo v Mariboru, ki me je pričela klicati, jaz pa sem kar molčala, da sem se izgubila. S skupnimi močmi se mi je posrečilo po "radio faru" usmeriti letalo nazaj v Maribor. Pomirila sem se s to nezgodo, vendr me je strašno skrbelo, kako bodo na to mojo izgubo reagirali moji kolegi. Seveda je o tem dogodku izvedela tudi vsa šola 'in vsi so se mi posmehovali. Bila sem pač prva žrtev in pa še ženska povrhu! Pa so prišli tudi "nedosegljivi" moški na vrsto. In še kako so se izgubljali, pa po lepšem vremenu, toda o teh "kiksih" niso hoteli razpravljati, ker so bili krivci moški.

Tale dogodek, ki ga bom sedaj povedala, pa se mi je dogodil že na letalu DC9. Kot pripravnik na tretjem sedišču v kabini, sem letela na liniji vSkopje. Po pristanku sta na kratko izstopila kapetan in kopilot, jaz pa sem dobila nalogo, danekaj preverim v kabini. Bila sem še brez uniforme . V letaluje bilo nekaj potnikov v tranzitu in ko me je eden izmed njih zagledal v kokpitu, me je pričel s silo izganjati in vleči ven, češ, kaj imam tu opraviti, ko je vendar prepovedano, da bi se potniki zadrževali v kabini . Čeprav sem potniku dokazovala, da sem član posadke, ni nič pomagalo, in še kar naprej me je izganjal, vse dokler se ni na vratih letala pojavil kapetan, ki je pomiril potnika."

Za konec sem Marjano šc povprašal, kako gledata na njen poklic njena mama in njen oče .

Pritajeno se je namuznila in z nasmeškom dejala: "Mama se je morala sprijazniti z vsem, saj je ob moji odloči­ tvi, da se bom vpisala v pilotsko šolo v Zagreb, popolnoma zaupala očetu, ki je bil prepričan, da od tega ne bo nič. Oče pa si verjetno po tihem očita, da takrat ni dobro ocenil moje narave, sicer pa verjamem, da je ponosen na svojo hčer pilotko . Sedaj ne moreta iz svoje kože, lahko mi želita le, da bi uspešno in srečno letah!. " Tri čepNIv je Marjana med redkimi ženskami piloti v svetu in edina, ki v Jugoslaviji upravlja velika potniška letala, jo ta poklic po obnašanju ni prav nič spremenil od svojih vrstnic. Z zadovoljstvom in s požrtvovalnostjo opravlja svoje delo in se veseli ži vijenja. Prav gotovo pa mi ni razodela vseh želja, kijih mora še uresničiti. Zaželimo ji, da bi srečno opravljala svoj odgovoren poklic!

GUSTAV AJDIČ

ree',,' 16

METEOROLOGUA

Landsat 5 v vesolju Satelit Landsat 5, ki ga je iz kalifornijskega vesoljskega središča Vanderberg ponesla na tir okoli Zemlje raketa Delta, naj bi zbral doslej najizčrpnejše podatke o svetovnih rezervah hrane, podnebnih razmerah in naravnih bogastvih. Po izjavi strokovnjakov ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesoljske raziskave (NASA) so vse naprave na setelitu prirejene za vrsto nalog, med katerimi so spremljanje rasti posevkov, iskanje morebitnih nahajališč rude in sladke vode in virih onesnaževanja na našem planetu.

Sprva so izstrelitev Landsata 5 predvideli za leto 1985, vendar so pohiteli zaradi težav s satelitom Landsat 4, ki je okoli Zemlje zakrožil leta 1982 in ki svoje naloge ni izpolnil v celoti.

(PO DELU)

Kako priti do meteoroloških podatkov Letalci, ki poletajq z manjših letališč v Sloveniji imajo težave pri zbiranju meteoroloških podatkov, saj je navadno njihova edina pot telefonsko obveščanje preko Meteo centra na letališču Brnik.

Težnja meteorologov celega sveta je, da bi bili meteorološki podatki, kijih zbirajo nacionalni centri vseh držav, na razpolago kar največ zainteresiranim.

Tako so za potrebe letalcev iz Evrope osnovali banko meteo podatkov na Dunaju, kjer lahko dobi željene podatke vsakdo, ki ima na voljo teleprinter v rednem poštnem omrežju. (Drugi naziv zanj je komercialni teleks). Donedavno so bili podatki na voljo le preko posebnih linij (AFTN in MOTNA) na večjih letališčih, danes pa so na voljo vsakomur, ki ima poleg teleprinterja še osnovno znanje "teleksiranja" (lepše slovensko bi rekli, da zna uporabljati teleprinter v poštnem prometu).

Ker bo nekaj slovenskih letališč v kratkem imelo priključene teleprinterje, veliko zainteresiranih letalcev pa ima možnost priti do teleprinterja v matičnem podjetju ozf. v bližini letališča,

vas bom na kratko seznanil z možnostjo iskanja podatkov po teleprinterju. Ta način je zelo ugoden, saj imamo z njim možnost vstopa direktno v spomin raču­ nalnika, kjer se hranijo vse prispele informacije, prenos podatkov je izredn'o hiter in podatke dobimo v pregledni obliki izpisane pred nami. Povrhu vsega pa je še cena iskanja podatkov zelo ugodna, saj minuta "teleksiranja" z Avstrijo stane 25,00 din (cena na dan 2.2. 1984), veni minuti pa nam računalnik izpiše praktično vse željene podatke. Edina težava, ki se pojavlja je ta, da so teleprinterske linije večkrat zasedene.

Procedura poteka takole: ko vklopimo teleprinter pntlsnemo tipko za inverzijo številk in odtipkamo 047 - to pomeni mednarodno številko Avstrije v telegrafskem prometu, ko nam da teleprinter znak, da je linija za Avstrijo prosta, nam odtipka: intlx štev. vašega teleksa s kratico (npr. za Brnik 34539 yu airiju) tedaj odtipkamo številko 135681 (to je številka dunajske banke podatkov v mednarodnem PTT prometu, na koncu številke odtipkamo dva znaka ). Ko se nam banka oglasi - če je številka seveda prosta, izgleda takole 135681 A WFZ A in tedaj odtipkamo

O~1:

INTLXoilo 34539 YU AIRLJU GA 12S(j 81++ «2«3 164~ 135681 A VFZ A :~SS

zeze r.o;:;rCL YOE. L\. Z!.. LYC U. L YSP./ SAL YBE. LYZA. L'iOU. LY~ A.

::::::I:TTTT;; 34539 YU Al RLJlJ zeze FeYG~315tl ~ LYSE 16~1 11&Q8 CAVUK TEMPO JSe~4~IAeQtl~ PROS ~~ 6~RA. LYZA 16Ul VR8&2 2aQ~ l~BR 6ST~~li 8Se~4~ TEMPO/tl162& 1~~~

68RASN17 lSN. LYDU 161, 1 VR8~6 9999 6URA 5Se~45 tlAS1~~.

LYSA 16Ql VRSI3 5~~~ lQSR 6Se&5_ TEMPO 162ij 6~RA GRADU 2122 2.~& PROB3~ TEMPO 22~ 1 &8~Q 44FG. SAYGt13153 ~ 13'ii~4 24~ ~ 3 1~&Q6 ~QQfl~

LYSE LYlA LYDU LYSA

9999 5Se~4Q 8AS~83 U7/&4 1~17 NOSIG. 3tlQQ l&SR 8ST&1~ W~l lli17 NOSIG. 9999 21RERA 5SCQ45 8AS&85 111~8 1&15 tlOSIG. 7Q&~ aSR 7SC~5~ Q8/~6 1 ~ 15 NOSIG.

Primer iskanja ' podatkov za Dubrovnik in Sarajevo

letali§ča

Beograd, Zagreb,

SSSS - to je šifra, ki nam omogoča vstop v spomin računalnika, ko smo to šifro odtipkali, lahko zahtevamo željene podatke toliko časa in tolikokrat kolikor želimo Naš zahtevek (ali zahtevki, ima nasledno obliko:

če

jih je

več)

ZCZC RQM/FC .... , .. .. , .... /SA .... ,.... ,.... šest vrst presledka in NNNN

zczC - pomeni začetek našega zahtevka RQM/ - okrajšava za request message in stoji vedno na začetku zahtevka FC - okrajšava za napovedi tipa TA F z veljavnostjo 9 ur

"~tl4

METEOAOLOGIJA

AL31 ALG ER ~".N:'!.'\.

B.A

ORAN CONSTANT INE

EWJI DAAG DABB DADO DABC

BXJ I BRUXELLES OOSTENDE ANTWERPEN LUXEMBO URG

EBBR EBOS EBAW ELLX

CY31 NICOSlA LARNACA

LCNC LC LK DL31

BERLI NI TEM PELHO F BERLlN/TEGEL HAMB URG HANNOVER BREIHN .

FRArHFURT DUSSELDORF KOLN/ BONN 1·IUNCHEN STUTTGART NURN BERG SAARBRUCKEN

EDBB EDBT EODH EDVV EODW EDDF EDOL EDO K EDDII EDDS EDDI~ EDRS

EE31 PRAHA BRATISLAVA BRNO POPRAD WARSZAWA POZNAN BERL IN DRESDEN

L KPR L KI B LKTB LKTT LPWA LPP O ETBS ETON

EE 32 I·IOSKVA/VNUKOVO :IOSKVA/ SHEREI'ET lEVO KI EV LEN INGRAD TASHKENT RYAZAN

UUWW UUE E UKBB ULLL UTTT UU1/R

I·IADR ID BARCELONA PALI~A DE IIALL ORCA SEVILLA MALAGA VALENCIA ALICANTE IB I ZA EW32 BILBAO GERONA SANTIAGO ZARAGOZA SAN SEBAST REUS MAHON ALMERIA GIBRALTAR

LISBOA PORTO FARO LAS PALI~AS TENERIFE SANTA MARIA LAN ZAR OTE

LPPT LPPR LPFR GCLP GCXO L PAZ GCRR

MC31 CASABLANCA TANGER RABAT IIARRAKECH AGADIR

GMMN GMTT GM ME GMMX GMAA

LFPO LFPG LFPB LFBD LFBO LFI~L

LFLL LFllN LCKJ LF KB

E KCH E KB I E KYT ENFB ENGI·I ENZV ENCN ENBR UIBO

LE TOUQUET STRASBOURG DINARD DEAUVILLE TAR BES BIARRITZ LI LLE RE HIS TOURS BEAUVAIS GR J I

LGAT L GE L LGT S LGAD LGRP LG I R LGKR

lE J I ESSB ESSA ESflS ESGG ESSV ESSJ ESSP EFHK EFTU

DUBLIN

El DW El NN El CK

SHANN ON

CORK IL31 KEFLAV I K REYKJAVIK

TUN I S J ERBA MONAST IR

LI RF LI RA LI RN LI RP

ANKARA ISTANBUL I ZM I R

JI KF BIR K

OTTA DTTJ DTTM TUJ l

L11~C

L1MM LIMF L1 MJ

LTAC LTBA LTBL

EG31 CA I RO LUXOR ALEXANDR lA

HE CA HELX HEAX

J Y32 U K3 i

VENEZ I!.!TESSERA TREVISO RUI IN I FORL I BRINDISI BARL! CATANIA PALERMO/PUNTA RAl S ALGHERO CAGLIARI

LI PZ LI PH LI P~ LI PK LI BR LI BO LI CC LI CJ LI EA LI E E

LONDON /H EATHROW LONDON/GATWICK LONOON/ST ANSTED BOURNOIOUTH PRESTWICK GLASGOW MANCHESTER BIRMINGHAM REL FA ST EDINBURGH

MP31 .MALT A TRIPOLI BENIJHAZ I/BEN INA ME31 BEIRUT OAMASCUSI INTL.

OLBA OSO I

AW31 BAHRAIN ASA DAN ESFAHAN TEHERAN BAGHDAD BAS RAH AMAN J ERUSAL EM KUWA IT

DHAHRAll JEDD AH DOHA DUBAI SHARJAH MED INA RIYADH

EGLL EGKK EGSS EGHH EGPK tGPF EGCC EGBB EGAA EGPH

UK32 LMML HLLT HLL B

OBB I Ol AA O I FF Ol I I ORBB ORMI~

QJAH

OJJ R OKBK

AW32 LFAT LFST LFRD LFRG LFBT LFBZ LFQQ LFSR LFOT LFOB

ATHINAI/ATHINAI ATHINAI /ELEFSIS THESSALO :l I KI ANDRAVIDA RODOS IRAKLl ON KERKIRA

TSJ l LL BG LLRO LLET

I Y31 ROMAlF IUMIC INO ROMA/C lAMP INO NAPOLI PISA MILA NO/flAL PE NSA 11ILANO/LlNATE TORINO [ENDVA

FR31 PARIS/DRLY PARIS/CH.DE GAULLE PARISILE BOURGET BORDEAUX TOULOUSE MARSEILLE LYON/SATOLAS NI CE AJACCIO BA ST lA

EN32 STOCKHOLM/BROMllA STOC KHOLM / MLANDA MALMO GOTEBORG V I S BY JONK0PING NORK0NING HELSINKI /V ANTAA TUR KU

IAI~

LEGE LEST LEZG LESO LERS L UIH LEAM LXGB

TEL AVIV HAI FA/RAMAT DAVID ELAT

FR32

EN 31

BOD~

L [l3h

EW3J

[:01 BUDAPEST LHBP SOF lA LBSF BURGAS LBBG VARNA LB1/N CONSTAlHA LRC K BUCURESTII BANEASA LRBS BUCUREST II OTOPE ,H LR OP

K0BENHAVN BILLUND ALBORG OSLO/ FORNEB U OSLO/GARDERMOEN STAVEIlGER KRIS T IANSAND BERGEN

I SJ I LEMD L EBL LEPA LEZL LOIG LEVC HAL LEI B

17

OEOR DEJO OTBD OMDB OMSJ DEllA DER Y

SOUTHEND LIVERPOOL NEWCASTLE BRISTOL LUTON J ERSE Y GLAMORGAN EAST MIDLANDS I·IIDDLESBOROUGH TEES-SIDE ABERDEEN EXETER

EGMC EGGP EGNT EGGD EGGW EGJJ Ef1FF EGNX EGNV EGPD EGTE

YG31 BEOGRAD ZAGRE B DUBROVNIK LJUBLJANA TITO GRA D SPLI T PULA RIJ E KA TIVAT S KOPJ E

LYBE LYZA L YOU LYLJ LYTI LYS P L YPL L YR I LYTV LYSK

NL31 AliSTEROMI ROTTERDAM GRON INGEN I1AASTRICHT/ZUID E IH DHOVEN

EHMI EHRD EHGG E HBH EHE H

OS3 1 i'I I EN

LI NZ SALZBURG INNSBR UCK GRAZ KLAGE NFURT

LOWW LOWL LOWS LOW I LOWG LOWK

SWJ I ZUR I CH GEN EVE BALE/MULHOUSE

LSZH LSGG LFSB

Skupine posameznih letališč zbranih po državah in območjih . $tirimestne kratice ob letališčih pomenijo njihovo mednarodno oznako. $ifra nad posamezno skupino pomeni oznako skupine v spominu računalnika .

METEOROLOGUA

"~'L418 SA - ok ra jšava za aktualm: p odatke tipa ML1'AR 1 - zna k za konec I.ahtevane serije p odatkov iste vrste znak. imenovan razs tavnica. zaključuje vrs to vse h iska nih podatkov NNNN pomeni I.aključek našega za ht evka in s tem daje ra čuna lniku zna k, d a j e našega I.ahtevka konec in mu hkrati uka že naj pri č ne posredovati p odath .

Da bo račl:nalnik naš za hte vek s prejel. mora biti napi san ve ni vrsti , ki ne sme vsebova ti več kot 69 znak ov - v = -

I; ~

7

I N TLX~'

34539 YU AIRL.lU GA 1 ~ S I,, 3 1

....

135(R I A ~FZ A

zm

cC;".!, ,",L YZ;" LYLJ . U i ,C. LYPZ .L Olil: .L O\;G .L I PZ . L I DQ . EDGI; . LSZH. :::.: .• . Ul r '·IS3" "('J

zc ze

I, I~LJIJ

SAYG ·!j IJ ;,; UH ' 4,· .r ULJ 27 ii'!?

LYllB :"""I'ii) UPZ 3 ~ i , i1 5 SAOS'.;3 12,1i LOHK ,H!tlthl LOI!G _K/iH 1"1291195.

SA 1Y'i3 125 :', LlPZ 24 ·j~2 LIPO ,:3 i iilG SAO Lii3 12 on EOOn 22:liiB

HiBR uS hr:l ll !i;1 lil l 7 N05 IG. 2:1'1'1 211lER A '5T:i ·14 85C '1411 &2/~ 1 111 17 IlQ 5 IG. 1:l i<, 21RERA JSHI':', 8ASQ8<i ~! / 1I2 11117 1105 1G. 999 9 I CUiI 4~ 5AC1 2'1 1 ~/ ~6 1111 1; .

f:, :I ')

15'"!'.1 'II SIl 2S T:; '.;1 '1S]:l H, ,111M . 1 1·,)'i !-!OSIG

'17 i"1 R1:il,·,135 oBRASli 5Sl'lr!2 75h ilo 35il ll

I ~BR 1 ~/i14

1l1 1~

'1 2I~,

2n9 ~Q 95 .

l QIU INIlR

loU~

tlOSI G.

q899 I SCI,;' i'l 4AC~ B'1 12/ ii3 1:110.

CAVOK (j7111'1ol 111 13 1I05 1G , 01811 85.

5A5 ~ 113 1?5 ('

L5ZH 2511 14/{7 9999 ICll.31!

:JAC HI ~ ~6/M(i1

HI 14 N05 IG.

~!! II H!

:rzr.

r.r,' :/ ~ tL I ~ '" '... ':' ~ Jr LY: :.• L'{ '1 ~ • '~ :

'" "

• '...

~"

.... , ;,.

! ~ : r .... ! ")!~ . ~

.. lTH YU !\ ! PLJL' ICli: fCYG q3 lt r::j LYlA 1322 VIi/Lil 121!;1 h,B R/ G, RA 55 h~o 8 SCij 4 ~ TUIPQ ~M ,l rl liB Rl,Slm 1511.

ULJ nn VR BQ3 !''',: 6BRA511 ~ 5 1'I t~5 (:5 Ci14 :.; TEMPO 1622 ~6 ilti 44F G. U~IH l ji:! VR B'l3 J :ll i~1 \iliRA oS 1', F, :JS C ~~' , 8As n83 TEMP O 'll~ i'l o8R ASII ~i~S3~'

3S I ~i:J.

LYPZ IJ2? qo ~ ~I ; CAVIJK. FCO Sf)3 12i,l) LOWK 1372 VRB il2 15th! 'IISN 3S I ~1! 8 7S InIti GRADU 1019 ~ 8tl~ 41BCFG nS l illl6 TEMPO IY?2 '1:l 1 '~ ~~f G 'J II~11 2 .

LO~ G 1J2 2 VH~'13 ~J~O nSN Y II~~J GHADU 13 15 '.IBa~ 7USN GRADU VOD ~IQ~ 45FG 911<1~ l.

FCIY il:J II ~ r.: R I D

LIPZ 122 1 VRB~4 5~~i~ I&BR 3AC1~~ GR AD U 182Q 1 511~ .

LlPU 122 1 VRB '13 9999 2SC~3~ 3AC~9~.

FCDL&312Ii lI RTD EDDM 1322 25 ;IHI CAVOK GRADU 1019 25~ 1 5/25 8Q~& 6&RA TEMPO 71& 1 SIR A 6SCQ I 5 BNSQ4Q.

4SC& 3 ~ 8AS~7&

FCSW«312~~

L5ZH 1322 VRB Q5 CHOK GRAD U 1417 3S C&H 6AC&8ij GRAD U 35 T&" 65 C~ 25 Q1 5~7 &18'4.

Primer iskanja podatkov za

letališča večih

172~

držav

6&&& 6&RA

praksi to pomeni, da smemo iska ti pod a tke II (enajst) l e tali šč ve ni vrs ti .

Nato zah tevek zak ljučim o, počakamo , da nam računalnik posreduje že lj ene podatke , in zah tevamo n ovo ser ij o že lj eni h posamičnih podatkov. Pri te m ni potrdi n o več od t ipk a ti znaka SSSS, saj smo z odt ipk anj em tega zn aka na začet­ kt; prvega za ht evka že d ob ili prosto p o t v spomi n računa lnik a naše banke podatkov.

Vidimo, da ni p o trebno ponavljati okrajšave rc za vsako letali šče - poudarjam, d a iščemo l e t a li šča po njihovi mednar od ni IC AO kratici, ki vsebuje 4 (štiri) wake - tem več napi šemo to okrajšavo le na začetku, posamična letališča pa lo čimo med sabo z vejico. Z znako I pa razdvojimo napovedi , ki so ved n o na prvem m estL: za ht evka in a~ tualne podatke , ki sledijo napovedim .

Vsem, ki se zdi, daje to ze lo komplicirano p red laga m , da s i ogledajo nekaj naslednjih primerov in se prepričajo , da le ni tako h udo.

Iz primerov vid imo, da nam je raČli­ nahlik tak oj po z naku NNNN o dtpik a l lI1ak 1T1'1' (včasih tlidi O1'1T) in takoj za njim posredoval vse že lj e ne podatk e'. Že prej se m omenil. da moramo za ht evek omej iti na e n o samo vrsto in kolikoll1akm; sme vsebovat i. Na primerih vid im o lL id i, da lahk o iščemo podatke samo e nega tipa ali pa obe h skL:paj venem samem I.ahtevku - pri tem 11l0ramo paf.iti . da najprej I.ahtevamo napovedi. Ce imam o željo po več podatkih letališč . ki bi I.a hte vali več prostora v zahtevkl: kot je ena vrs ta. moramo vsako novo vrsto 'napisati v ob lik i novega zahtevka. kijih posredujenlO račl:nalni­ klo e ne ga I.a drugim takoj , ko nam ta odtipka vsehino prejšnjega.

I)a bi o laj ša li delo in skrajšali čas posredovanja I.a ht evkov, so v spominu računalnika podatki let a li šč p osamez nih držav že zbrani v pregledni oblik i.

Prim er tako i/b ranih pomembnejših letališč il1lamo na s lik i 3, k jer imamo pole g imena letališča njihove š ti r imes tne mednarodne kratice, 'oznaka na v rhu skupine posamell1ih letališč pomeni šifro. s katero lahko dobimo I. eni m za hte vko m vsa letališča v skup ini .

Npr.: I..CI..C RQM / ICY(j3 1/SA Y(jJ I (, vrst presled ka NNNN Na tl> tilh le'\'" nilIl1 bl> r ačl: nalnik posrc:dl>vill napl>vedi in aklL:illlll" pl>datke vse h .iligl>sl",'anskih ktališč, ki se nahajajl> v sk l:pini Y(i31. Nil pl>dl>be' n

METEOROLOGUA način dobimo podatkI: vs dl ostalih skupin. Seveda pa nam ni potrebno za htl:vati podatke cdl: skupinI:, Čl: rabimo podatek samo enega letališča ali dvdl, tl:daj odtipkamo samo ždjl: n o I\!tališčl:. ČI: iščemo podatkI: posamičnih ktališč ral.ličnih držav,jih lahko vse vpišl:mo na I:n zahtevek kot jI: razvidno il. slike 2, kjer smo zahteva li podatke nI Zagreb, Ljubljano, Maribor, Portorož, Cdovcc, Gradec, Benetke, Trst, M(;nchen in ZLiI·ich.

Opozarjam vse, da je zelo koristno našI: I.ahtevkc napisati na teleprintcrski trak (sperforirati), ki ga tedaj, ko imamo ZVCI.O 1. računalnikom, samo spustimo.

Postopek zahtevanja podatkov bo potekal zclo hitro in manj možnosti jI: , da bi sc nam vrinil\! napakI:.

Upam, da vam ta način iskanja podatkov nI: bo povl.ročal tdav, Čl: pa bodo nastopil\!, SI: oglasitI: v Ml:tl:o CI:I1lru na Brni ku, kjl:r va m bomo radi pojasnili stvar.

MIRAN FERLAN

Meteosat

O potresih

Sistem evropskih meteoroloških sa telitev Meteosat utegne v prihodnosti zelo olajšati napovedovanje potresov v Evropi in sredozemskem bazenu. To bo mogoče zaradi hitrejšega posredovanja podatkov na Zemljo.

Sistem Meteosat bo kmalu omogočil prenašanje podatkov o o pazovanju Zemlje v specializirane laborato rije v štirih minutah, do zdaj pa je bila za isto operacijo potrebna najmanj ena ura. Tolikšna hitrost bi lahk o seizmologom pomagala pravočasno a nalizi- ' rati začet n a opozoriin a znamenja. Novo metodo so te dni prikazali na s re čanju zahodnoevropskih seizmologov v evropskem svetu. Vendar so nekateri strokovnjaki glede možnosti za saldilsko napovedovanje potn:-

sov še vedno skeptič ni in poudarjajo, da bo sistem začel v celot i delovati še le čez deset ali 15 let, pa tudi, da znanost še nima natančnih meril, ki bi ji omogočila zanesljive napovedi.

(Po DELU)

sprejela sporazum o izdelavi lovcev F-16

Turčija

Turčija je poslala Združenim državam Amerike pismo, s katerim sprejema sporazum o nakUpu, skupni montaži in izdelavi 160 reaktivnih lovcev F-16. Premier Ozal je v tej zvezi izjavil , da je pogodbo skleni l še bivši obrambni minister Bajulken in da .. ni bila sk lenjena v medvladni proceduri". Novi obrambni minister Zeki Javuzturk paje dejal, da je bil sporazum sklenjen po uradnih tur škoameriških pogovorih in da ga je odob ril predsedJ1ik republike Kenan Evren. Njegov cilj je bil .. posodobiti turško vojaško letalstvo in razviti letalsko industrijo". (Tanjug)

ICe'L419

,

1

inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon 1061) 861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

Prvi let Orvilla Wrighta 17. decembra 1903

Veliko je iznajdb. ki po svoji pomel1lbnosti presegajo meje dr žal'. kjer so nastale. in ki so vplivale na osvobajanje človcškega duha. obvladovanje nedoseg" Ijive pri rode in tl;di na tok zgodovinskih dogodkov. Z"ato pripadajo človcštvl;.

Mcd mnogimi sta bila zlasti pOl1lembna iznajdba balona in prvi l;spcšni polet z letalom . katerih jubiicjni obletnici sta se komaj iztekli. Spol1lnimo se šc enkrat na ta slavna dela in na njihovc iznajditelje.

Pred dvesto leti -

Brata Montgolfier

pni polet halona

Slava illlajdlx balona pripada bratoma .Ioscplll; in EuicJll; Montgolfier. Kot sinova tovarnarja papirja v malem francoskem l1leSIL; !\nnonayu pri Lionu sta imela možnost . da sc izobrazita in spolIlata I. I.nyns[vcnimi dosdki tedanjega časa . Ceprav so že lL;di takrat vcdeli in wdi vidcli. da se izdil1lnika dviga dim visoko v nebo. je samo.lo.l('phll sinila ideja . da bi se platncna vrcča lahko napolnil ~1 s toplim lrakolll. ki bi jo dvignil v višino . Z bratom je opravil vrsto poizkusov v največji tajnosti. ki ~ (l potrdili l;resničitev te ideje. Kaj klll<1I H za tCI1l sta sklenila. da svo:io illlajdbo f1 '~1 kažeta tl;di s()l1leŠČallom. Na glavllcl11 '\rgl; l' !\llnollaYl; so postavili visok.: olire. nad

ZGODOVINA· katerimi so namestili veliko vrečo izde~ lano iz papirja in platna . Odprtinaje bila obrnjena navzdol, vreča pa je bila pritrjena z vrvmi. Radovedni meščani, ki V Britaniji so se v velikem številu zbrali na trgu, so nameščajo na vse načine razglabljali o tej čudni naameriške pravi, najštevilnejši pa so z nezaupanjem in čuqenjem gledali početje iznajditeljev . rakete V čudeže niso kaj dosti verjeli, pa tudi v Kljub protestom pripolet vreče ne. . padnikov protijedrskeToda vse se je kaj hitro odvijalo. ga gibanja. so v Veliki Ogromen kup pod vrečo pripravljene Britaniji začeli poskuslame so zažgali, topel dim in zrak pa sta sno nameščati ameriške manevrirne rakete. Iz počasi popolnoma napolnila prostorvojaškega oporišča v nino balona. Balon se je pričel dvigati in Greenham Commonu vrvi so se pričele zategovati. Na ukaz je odpeljal prvi konvoj . Montgo/fielja, so presekali vrvi in z raketami brez jedrosvobojen balon se je dvignil tako skih konic. je sporvisoko, da so ga presenečeni meščani še očilo britansko zunanje komaj spremljali s prostimi očmi. Ko je · ministrstvo. ni pa navedlo. kje bmjo rakete balon dosegel okoli 2.000 m višine, se je poskusno namestili. pričel počasi spuščati k zemlji. Javno po(AFP) kazan poizkus, je uspel in sumničenj je

.ce'L~ 21

zmanjkalo. Effien in Joseph sta bila nadvse zadovoljna. Ta 5. junij 1783. leta je uvrščen v zgodovino letalstva, a imeni iznajditeljev balona sta ostali traj no zapisani.

Vest o poletu prvega balona se je hitro razširila po Franciji in prispel"a v Pariz.

Brata Montgo/fier so poklicali v prestolnico, kjer sta opravila vrsto uspešnih poletov. Eden najpomembnejših je vsekakor tisti, ki je bil opravljen 19. septembra 1783, ko so v košari, napravijeni iz trsja, obešeni pod bogato okrašen balon, poletela v zrak prva živa bitja in sicer : oven, raca in petelin. Enaindvajsetega novembra istega leta je dosežen nov uspeh, ko sta francoska balonarja Pilatre de Rozier in njegov sopotnik markiz d' Arlandes, poletela v košari razkošno obarvanega balona tipa "montgo/fier", napolnjenega s toplim zrakom, preletela na višini 1.000 mPariz in po 25 minutah uspešno pristala 12 km dalje. To sta prva letalca v zgodovini letalstva . . Skoraj ob istem času so prof.

Charles in brata Robert iz Pariza izpolnjevali svoje balone, ki so bili napolnjeni z vodikom, plinom, kije lažji od zraka. Pričela.sc je era balonarstva, ki je prevladovala v času celega 19. veka.

Pred 80 leti prvi polet z motornim letalom

Umetnikova upOdObitev prvega leta balOna v Annonayu 5. junija 1783

Človeka ni koli ni zapustila misel, da bi poletel z napravo, ki bo težja od zraka.

Takrat bi postal popoln gospodar zračnega prostora. Različne ideje, veliko poskusov in navsezadnje uspeh. To je bilo 17. decembra 1903. leta na peščenih gričih Devil Hills pri Kiffy Hawku v Severni Karolini v Ameriki. Brata Wilbur in Orville Wright sta z letalom, ki sta ga sama konstruirala in zgradila opravila prve uspešne polete, kar je zgodovina tudi zabeležila.

Letenje ju je privlačilo še v otroških letih . Zbirala in preučevala sta vso do tedaj dostopno literaturo s tega področj"a, vse kar je pisalo o letalstvu. Tudi njun prijatelj, že takrat znani konstruktor Octave Chanute jimaje veliko pomagal. Ves privarčevan denar, imela sta delavnico za bicikle, sta vložila v graditev 'prvega jadralnega letala . Naporno delo, katerega sta se učila še na svojih napakah in uspehih drugih, je bilo kronano z dograditvijo njunega dvokrilnika leta 1900. Takoj sta pričela na peščenih hribčkih Kitty Hawka s preizkusnimi skoki - poleti.

Leteč v ležečem položaju na spodnji površini krila, sta dosegala vse daljše polete.

Ohrabrena s prvimi uspehi, sta nadaljevala z dopolnjevanjem in izboljše-

ZGODOVINA Tudi fotograf je bil prisoten, saj je že tudi prej večkrat opazoval polete bratov.

Motor je bil zagnan in predhodno zagre!. Na znak pilota, da je pripravljen, so osvobodili krila in letalo se je oddvojilo od zemlje ter po 12 sekundah zopet pristalo. Prvi poletje uspel, a da to ni bila slučajnost, so dokazali še trije poleti tega dne. Brata sta letela izmenoma. Poslednji polet je bil najdaljši in najuspeŠ11ejši.

Trajal je kar 59 sekund in bil dolg približno 260 m. .

Brata sta bila nadvse zadovoljna.

Rešen je bil problem "težji od zraka" in polet z letalom je postal stvarnost. Letalstvo je prav na začetku 20. stoletja dobesedno najavilo svoj polet.

Tudi na tleh naše domovine so bile zelo zgodaj objavljene vesti o prvih poletih z baloni in letali. Samo 6 let po prvih uspehih bratov Montgolfier je bil na mestnem trgu v Zagrebu prikaz Mazojevičevega poleta z balonom. Šest let po prvem poletu bratov Wright je leta 1909 v Gorici poletel Slovenec Edvard Rusjan na letalu "Eda 1", katerega je konstruiral in izdelal skupaj s svojim bratom Josipom.

BISA ISAKOVIC

2enske zastonj

Brata Orvllle ln Wilbur Wright

Uspešna izstrelitev Arianne Evropska agencija za vesoljske raziskave je 5. marca sporočila, da so malo po polnoči po srednjeevropskem času iz francoskega oporišča v Gvajani uspešno izstrelili še eno raketo tipa Arianne, ki je na tir okoli Zemlje ponesla nov telekomunikacijski satelit. S "korekcijskimi manevri" bodo novi evropski komunikacijski satelit Intelsat 5 namestili na idealno geostacionarno orbito, 36.000 kilometrov visoko. Z omenjenimi raketami so doslej v osmih poskusih uspešno izstrelili že šest telekomunikacijskih in drugih satelitov. . (AFP)

vanjem svoje konstrukcije. Na podlagi izkušenj, ki sta si jih pridobila, sta upala, da bo njuno letalo še uspešnejše, če mu vgradita pogonski motor. Uporabljajoč načrte že znanega bencinskega motorja sta zgradila svoj motor z močjo 12 KS, nato pa še pogonski vijak. Vse to je predstavljalo velik iznajditeljski in graditeljski uspeh in podvig. V jeseni 1903. leta je bilo letalo popolnoma do.grajeno in je dobilo ime "The Flyer".

Toda ostal je nereSen še en problem.

Letalo ni imelo koles, temveč neke vrste drsal ke. Zato so morali zgraditi posebno startno napravo z drsno stezo.

Vse je bilo pripravljeno 17. decembra na peščeni planjavi Kitty Hawka. Čakati nista smela več, ker se je približevala zima, bala pa sta se tudi, da ju med tem časom kdo ne prehiti. Pred poletom sta, tako kot sta delala že tudi prej, s kocko odrejala vrstni red poleta. Sreča se je nasmehnila Orvillu, ki je prvi sedel za "krmilo" motornega letala.

Maloštevilni opazovalci iz sosed nega mesta so čakali na izid tega dogodka.

"Jutro" ie v štev. 109 zdne 12. maja 1939 objavilo: Zenske letajo zastonj . Novost v zračnem prometu na Danskem. Kot p~va evropska družba za zračni promet je uvedla danska družba po vzorcih iz Amerike zanimivo reklamno novost. V času od 1. do 15. maja ima namreč vsak moški potnik pravico zahtevati na letalih te družbe prosto vozovnico tudi za svojo ženo. To omogoča vsaki zakonski dvojici cenejše potovanje nego po železnici.

Danski letalski prometni krogi stremijo za tem, da bi letanje popularizirali tudi med ženskami. Rekli so,da bi možje radi letali, toda večina žensk se potovanja z letalom boji in pripravlja tudi može do varnejše uporabe železnice. Zato je treba predvsem pri ženskah odpraviti strah pred potovanjem po zraku.

Ameriške letalske družbe so na podoben način kakor sedaj danska dosegle najlepše uspehe. V februarju je na en sam dan letelo 220 žensk zastonj iz Chicaga v New York in nazaj. Na Danskem pa seveda ne gredo tako daleč kakor neka družba v Kaliforniji, ki je uvedla posebno poceni poročne vozovnice. V ceno teh vozovnic so vštete pristojbine za poroko, cvetje, orgeljsko godbo v cerkvi in celo hotelsko sobo novoporočenim. Danska psihološka propaganda se omejuje na osebe, ki so že srečno poročene .

IN ·MEMORIAM Največje

zimske vOjaške vaie pakta NATO NATO je pospešil pri pra ve za naj večj e mirnodobne zimske vojaške vaje združenih sil svernega krila atlantskega pakta v Norveškem morju in na severnem Norveškem.

Med vajami bodo preIzkuSili, kako hitro so sile NATO sposobne priti v kako strateško pomembno območje in ga braniti pred napadalcem.

Manevri bodo trajali do 22. marca, v njih pa bo sodelovalo 40.000 vojakov, 150 ladij ter 300 leta l in helikopterjev iz devetih držav . Udeležile se jih bodo tudi pomorske in letalske sile iz Združenih držav Amerike, Kanade, Velike Britanije, Zvezne rep~blike

Nemčije,

Italije, Luksemburga, Nizozemske, Danske in Norveške.

(AP)

YU-AlF ostal na zemlji Pri šolanju ene izmed posadk Dash 7 pod vodstvom kanadskih pilotov instruktorjev je zaradi neugodnih vremenskih razmer in omejenih sposobnosti letala v danih pogojih prišlo do poškodbe enega izmed letal. Vzroke nezgode raziskuje komisija Zveznega komiteja za promet in zveze in Komisija za varnost letenja IAA. Odgovorni delavci IAA so se že povezali s proizvajalcem de Havillandom in skupaj pripravili program popravila. Znano je, da bo letalo popravljala združena ekipa na- ' ših in de Havillandovih strokovnjakov kar pri nas doma. Priča­ kujejo, da bo letalo usposobljeno za redno letenje do 1. aprila.

(ADRIA)

V spomin Laj6ju

Dne 24. septembra 1983 je neumrl dolgoletni član Aerokluba Murska Sobota, letalski mehanik v pokoju, tovariš in prijatelj POREDOS LUD VIK - Lajči.

Rodil se je leta 1928 v Brezovcih pri Murski Soboti, kjer je tudi preživljal otroška leta. Med vojno je občutil nasilje tujih okupatorjev, zato se je začel družiti z naprednimi somišljeniki. Po vojni je svojo privrženost novi socialistični ureditvi dokazoval v najtežjih razmerah obnove porušene domovine.

Tudi obveze na delovnem mestu pri organih za notranje zadeve so od njega zahtevale maksimalno angažiranost.

Uspešno je opravljal razne naloge v tehnični službi organov za notranje zadeve.

Toda skrita želja iz mladih let gaje čedalje pogosteje privabljala na letališče v Rakičan, ki je bilo tedaj v izgraVključil se je v klubsko dednji. javnost,pomagal pri dogradnji hangarja, letališke steze in spremljajočih objektov, razen tega pa je imel tudi zadolžitve organizacijske in tehnične narave. Postopno se je vključeval pri delu mehanika in sčasoma mu nobeno opravilo ni bilo več tuje. Že rahlo načeto zdravje mu je sicer onemogočalo aktivno uveljavljanje v takratni motorni sekciji, pa je bil kljub temu zadovoljen, saj je preživljal mnogo lepih trenutkov med ljubitelji modrega neba in njihovimi letali. Svoje znanjeje dopolnjeval v tehničnih centrih JVL v Rajlovcu, Vršcu, Trsteniku in drugje.

Uspešno je opral'i/ tudi vse preizkuse pričakovano

za delo letalskega mehanika in se redno zaposlil vsoboškem aeroklubu.

Pri Svojem deluje bil iznajdljiv, dober organizator in vsako za dan o nalogo se je trudil uspešno opraviti.

Med mnogimi generacijami soboških letalcev je bil cenjen, saj je s svojim gromkim glasom vedno znal vnesti dovolj elana med člane pri delu, ob prostem času pa dosti dobre volje in razpoloženja v krogu prijateljev. Pri svojem deluje bil dosleden, tak, kot je moral biti človek njegovega poklica, katerega skrbno negovane jeklene ptice so tisoč in tisočkrat poletele v sinje nebo in se tudi varno vračale na cvetoči travnik njegovega drugega doma. Marsikatero noč je preživel ob popravljanju letal, da se je dejavnost v klubu lahko nemoteno odvijala.

Za vestno in predano delo in za zasluge pri razvoju soboškega aerokluba je tudi njegovo ime vpisano med zaslužnimi člani. Prejel je tudi državno odlikovanje s srebrnim vencem, zlato plaketo ZLOS, plaketo Borisa Kidriča Narodne tehnike Jugoslavije, priznanje VSJ, Občinske konference SZDL Mur. Sobota, priznanje Občin­ ske konference ZSMS Mur. Sobota in diplomo JLA, ter bil odlikovan z zlato plaketo matičnega kluba.

V prostem času je bilo njegovo življenje prepleteno z družbenopo!itično aktivnostjo v okolju, kjer je živel. Po 18 letih aktivnega dela je bil invalidsko upokojen. Širom domovine je imel mnogo prijateljev in znancev v vrstah letalskih organizacij, JLA in med delavci družbenopolitičnih forumov.

Ob njegovem, zaradi bolezni prezgodaj prekinjenem aktivnem delu pa je našel mir in zadovoljstvo v svoji rojstni vasi na prelepih obronkih Goričke­ ga, kjer je užival srečo in mir daleč od hrupa, med svojimi vnučki in v prelepi naravi.

Veliko prezgodaj se je končalo njegovo življenje, ostal pa je spomin na dobrega tovariša in prijatelja, spomin na človeka, .ki je večji del svojega aktivnega življenja posvetil letalstvu. ŠTEFAN RUŽIČ Murska Sobota

NOVA KNJIGA

Prosto letenje

Po 10 letih o bstoja z m aj a rst va s m o k o n č n o d oča ­ ka li izid pre po tre bnega u č b e nik a za šo la nj e z ma . j a rjev. Knjiga o bsega o ko li 150 stra ni te r 200 ski c.

Knji go je v o ri gina lu na pisa l zna n fr a ncoski zm aj ar in ja dra lni pil o t Ro bert Bo urges, ki je tudi brezpl ač n o o d sto pil prav ice za ti s ka nje knj ige.

Od dn eva, ko se je p o r odil a mi sel, d a bi knj igo ti ska li pri nas , d o izida j e prete kl o sla bih 6 mescccv . Za to gre zas lu ga pred vse m Z la tu V a ni čl; , ki je d a l to idej o, prev€del knji go in o rga ni zira l vsa os ta la po tre bna o p rav il a za izd aj o knj ige. Zelo uspeš no je bil o sodelova nje z za lož ni ko m Zvezo o rga ni zac ij za t e hni č n o kulturo Sl ove nij e ozir o m a Go ra zd o m M arin č k o m , ki je zas t o pa l za lož nik a. Zalo žnik je pos tavil ze lo ugodn e fin a n č n e pogoje, k i so minim a ln o o brem eni li pretež n o praz ne r ač un e zm aja rs kih d ru štev.

Pri sto p d o snovi, ki je o bde la na v k njigi, je raZl;mlji v vsa kemu , ki ga letenj e nas pl o h za nim a, če pr av nim a nik a kršnega predzn a nj a o teo riji lete nja .

Vse bina knji ge je razd elj ena na t r i za klj u če n a p o. g lavj a . Prvo p oglavje j e na me nj e no zače tni ko m in o b sega zn a nj e, ki ga m o ra b odoči zmaj ar obv la d <l ti . če h oče va rn o p os ka kov<l ti s šo ls kega ku clj a.

Vsebina dr ugega pogla vja naj začcln i k a l; s posobi za za hte vnej še Icte nje. Sem spa d a izvaj a nj c za vo jcv tcr izpo po lnj eva nj e l;pra vlj a nj a zm aj a . d od a no .k H ;di nc kaj osn o v a crodina mikc ter tc h nik e p ristaja nj a .

T retj e pogla vj e je nam cnj cno zmaja rj l; pri p ra vni ku . ki sc priprav lj a na izpit p il o ta - zmajarj a in \'scbuje prav il a letcnj a. letcnjc v tc rm ik i tc r mc tco ro logIJ O. Vcnd a r s tem ni s m o h o tcli rcč i . da la hk o vsa k. ki pre bne t o kilj igo, vza mc zm aj a in g re let el.

Naj zan cs li vejši tc r naj va rn ejši n ač in . d a se vsa k. ki želi letet i, n a l;či let c nj a z zm ajcm. je. d a sc o gla si pri najbli žjem zm aj a rske m dr ušt \'u . ter pod na dzo rst vo m in štrukt o rja napra vi p rve s kokc in po kt c.

O b tej priliki se žc li Ko mi s ij a za pros to let c nj c pr i Z LOS zah va liti Z bIL: V a ni č u za d elo. bi jc h ilo o pra vlj cno z vc lik o e nt uz ia z ma in d o brc vo lj c.

Za h valjuje pa sc m u IL:di v im e llI; t is tih . ki j ih bo prc bi ra nj e te knji ge s pod b l;d ilo k le te njl; in j im o m ogoč il o varn cjšc let e nj e.

Knji go la hk o b ;pit e v knji ga rn a h . č l a ni zmajarskih dn;štcv pa v svoji h klu h ih .

K O MI SI.I A Z A PR OSTO LE T EN .!E PRI PS· Z I. OS

LETALSKI VESTNIK

Organizacijsko glasilo PS ZLOS *IX. številka 3*marec 1984

Pravilnik o priznanjih

Dopolnitev statuta ZlOS

Na osnovi 17. člena Statuta ZLOS, je skupščina ZLOS dne, 25. 2. 1984 sprejela Pravilnik o zlati, srebrni in bronasti plaketi ZLOS, ter zlati , srebrni in bronasti medalji ZLOS, za športne rezultate in zasluge pri razvoju letalskega športa v Sloveniji.

Na osnovi javne razprave, je ZLOS 25. februarja 1984 sprejela dokončno besedilo sprememb in dopolnil Statuta ZLOS, kot sledi: 17. člen se dopolni: Sklepa o priznanjih Zveze na osnovi Pravilnika.

15. a člen (novi člen) Priznanja Zveze so: zlata, srebrna in bronasta plaketa ZLOS ter zlata , srebrna in bronasta medalja ZLOS. 23. člen se dopolni: Pripravlja predloge za priznanja Zveze na osnovi Pravilnika.

24. člen se glasi: Predsedstvo sestavljajo: predsednik, podpredsednika, sekretar, predsedniki strokovnih komisij . glavni urednik revije K RI LA, delegat KL Slovenije, ter delegati konferenc delegacij članic ZLOS na območju vsake letalske šole.

l. člen Zlata plaketa ZLOS se podeli: l. članom članic ZLOS-a za dolgoletno neprekinjeno delo v ZLOS-u, ki ne sme biti krajše od 20 let in to na pismeni predlog čla­ nic ali PS ZLOS, 2. zunanjim sodelavcem pri razvoju letalskega športa , na pismeni predlog članic ali PS -ZLOS, .

3. zunanjim institucijami za pomoč pri razvoju letalskega športa, na pismeni predlog članic ali PS ZLOS. 2. člen Zlata, srebrna in bronasta plaketa ZLOS se vsako kto podeli: I. najboljši letalski šoli na osnovi pravilnika o točkovanju športnih in strokovnih rezultatov v mimdem letu , 2. najboljšim klubom za letalsko modelarst vo na osnovi pravilnika o točkovanju modelarske dejavnosti v minulem letu, 3. najboljšim športnikom v posamezni panogi športa Ila osnovi pravilnika o točkovanju športnih rezldtatov v minulem lew.

3. člen Pismene predloge iz l. člena tega pravilnika, sprejema PS ZLOS do l. 12. v let u. PS ZLOS na osnovi pismenih predlogov članic. dokončno odloča na svoji seji o predlogu za skupščino ZLOS.

4. člen Zlate, srebrne in bronaste medalje ZLOS se podeljuje: l. za l.ll. in III. mesto na republiških prvenstvih v vseh panogah letalskega športa v generalnem plasmanu posameznikov na osnovi uradnih rezultatov tekmovalne komisije.

2. zlato medaljo lahko dobi samo en tekmovalec v generalnem plasmanu in delitev mesta ni možna.

5. člen Plakete ZLOS po členu l. in 2. tega Pravilni~a podeli skupščina ZLOS. Medalje po členu 4. tega Pravilnika pa organizator republiškega prvenstva neposredno po za ključk u tekmovanja.

PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ZLOS

skupščina

Športniki ZLOS za leto 1983 Letalsko modelarstvo

točk

1. Velunšek Oto, AK Ptuj 2/3. Bauer Darko, AK Novo mesto 2/3. Grošelj Janez, AK Novo mesto 4. Leskošek Branko, EMO Celje 5. Klančišar Martin, EMO CELJE

Raketarji

55 47 47 40 28 točk

1. Miha Kozjek, ARK Komarov, Lj. 2. Primož Kuhar, ARK Komarov, Lj. 3. Marjan Čuden, ARK Komarov, Lj.

Motorno letenje točk

1.

2.

3.

4.

5.

Vrbančič

Oto, LC Maribor Krepfl Karl, AK Ptuj Bauer Leon, AK Celje Pišek Vinko, AK Ptuj Pekolj Iztok, DLC N. mesto

Padalstvo -

1. Viktor Vreš, Klub za prosto letenje PREPI H , (državni prvak in drugi najboljši špor tni uspehi 1983)

1.

2.

3.

4.

5.

Mirt Branko, ALC Lesce Jug Bogdan, ALC Lesce Intihar Dušan , ALC Lesce Svetina Darko, ALC Lesce Božič Roman, ALC Lesce

Tržič

Padalstvo -

Jadralstvo

1.

2.

3.

4.

5.

RANGIRANJE 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

AK Ptuj AK Novo mesto "EMO" Ce lje AK Ljubljana AK Kranj AK Nova Gorica AK Vrhnika AK Celje AK Litija

člani točk

151,06 133,36 105,11

Zmajarji

točk

1. Thaler Miha, ALC Lesce 2. Peperko Franc, AK Celje 3. Šimenc Ivo, ALC Lesce

504,3 353,1 295,2 227,7 221,7

127,1 110,7 103,2

657,8 513,2 452,7 451,3 433,3

mladinci točk

Jug Bogdan, ALC Lesce Frank Dušan , ALC Lesce Božič Roman, ALC Lesce Prešern Iztok, LC Maribor Lazar Matjaž, ALC Lesce

127,8 116,8 116,3 73,8 68,2

•••

MODELARSKIH

141.466 114.243 101.287 58.412 53.080 13.656 11.361 10.283 8.883

KLUBOV 10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

•••

5.869 5.354 4.001 1.659 1.572 1.236 1.082 952 762

LT Mirna AK Slovenj Gradec AK Slovenske Konjice AK Tolmin MK Domžale AK Trebnje AK Bela Krajina LC Maribor MK Velenje

RANGIRANJE LETALSKIH ŠOL: I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

ALC Lesce AK Ptuj DLC N. mesto AK Celje LC Maribor AK Ljubljana AK Ajdovščina AK M. Sobota OLC Portorož AK SI. Gradec AK Postojna AK Velenje

jadr.

100,0 40,2 27,4 69,4 34,4 42,4 22,0 19,6 4,3 27,6 10,7 7.9

motor.

60,0 100,0 31,6 62,9 46,5 16,3 32,9 19,5 36,2 4,4 13,3 5,7

padal.

100,0 10,X 51 ,7

model.

100,D 80,7 7,3 0.6 41.3

0,3 3,6 3,X 0.5

skupaj 260,0 251.0 139,7 139,6 133,2 99,8 55,2 42,7 40,5 35,X 24.D 14. 1

i*** Predlog predračuna prihodkov in***i

! i*

.:**

odhodkov PS ZlOS za leto 1984 Skupščini ZLOS-a predlagamo v razpravo in sprejem sledeči finančni načrt PS ZLOS za leto

1984.

Prihodki:

*

ZTKOS za vrhunski šport ZTKOS za OD DS pri PS ZLOS TKS za revijo "KR ILA " PIS PZ za izobraževanje PIS PZ za jadralni učbenik PIS PZ za revijo "KR ILA " V. P. 2050 Ljubljana - pogodba za trenažo RŠTO - pogodba za trenažo VSJ - pogodbene naloge za K VL RS LO za akcije opazovanja RSLO za modelarstvo ZOTKS za modelarstvo "KR ILA " - naročnina "K RI LA" - pogodbeno sofinanciranje "KR ILA " - reklame Ncprcdvideni prihodki Skupaj:

:

Odhodki:

: :

* *

i*

: : :

* *

::

*:* * :

** :

:* :

* : * i*

**

::

* *

::

* * : *: *** :

*

i*

*

300.000.1,570.000.80.000.660.000.150.000.50.000.1,300.000.800.000.2,492.000.60.000.50.000.60.000.1,000.000.300.000.60.000.80.000.9,112.000.din

OD DS pri PS ZLOS z dajatvami 1,470.000.Režijski stroški PS ZLOS 350.000.Tisk poročila ZLOS za leto 1983 80.000.Revija "KR ILA " 1,700.000.Strokovni seminar 120.000.Pokali, priznanja in medalje ZLOS-a za 1984.

100.000.Pogodbene naloge za V." P. 2050 Ljubljana 1,200.000.Pogodbene naloge za RSTO 700.000.Pogodbene naloge za K VL preko VSJ 2,000.000.Modelarst vo za republiške selekcije 60.000.3. LJI' v Lescah '-- kotizacija za ekipo ZLOS-a 100.000.DJP v Banja Luki - kotizacija za republiško se lekcijo 100.000.RJ l' v Cc lju - za organizacijske stroške (+3 tone goriva) 50.000.MJp v Novem mestu - za organizacijske stroške (+2 toni goriva) 50.000.Tisk učbcnika za jadralni šport 350.000.RPp y Bovcu - za organizacijske stroške 50.000.DPI' v Lescah za kotizacijo rcpubliške selekcije 60.000.Motorni šport za organizacijske stroške in kotizacijo republiških selekcij 100.000.Raketarji - za organizacijske stroške republiških prvenstev 30.000.Ko misija za prosto letenje - za organizacijske stroške republiškega prvenstva 30.000.DI\GL " BLOKE" za razvoj 50.000.Bunčič Drago participacija za republiškega trcnerJa 100000 Rc;ten'a 262.000.Skupaj: _ 9, 112.000.Pripominjamo , da vsi prihodki šc niso znani . Se posebej to velja za pogodbe, ki še niso vse podpisane. Skupščini predlagamo , da sprejme predloženi predračun in pooblasti PS ZLOS za sprejcm rebalansa, ko bodo znani vsi prihodki.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

..-

i** i* ** :

t

* *

*t*

t

* * t *t tt

* * *t* * t t

* * *t

: :

* t * t * *t *

*tt

* * t t* *** t * * *t

*

*********************************************************************

Športni koledar za leto 1984 MODELARSTVO

Republiška prvenstva l. Republiško jadralno prvenstvo-mladinsko (pokal B - 4) v Novem mestu od II. do 14. maja 1984.

Rezervni dan je 15. 5.

2. Republiško jadralno prvenstvo - člansko v Celju 18.-26.5.

10.3.

11.3.

31.3.

22.4.

Državna prvenstva

~

14.4.

14.4.

FlO, O 1 (sobni) Ptuj F 3 B, pokal Trešnjevke Zagreb F I A BC, pokal bratst va-~notnosti , Titograd F I A BC, memorial "D. ZigiC" Beograd F 3 B, pokal kombinata Sisak F 3 B pokal Ljubljane F 1 ABC [;lokal kombinata Sisak F I A BC Stajerski pokal, Ptuj raketarji , pokal LjL.bljane

\. III. Evropsko jadralno prvenstvo - klubski razred , A l C lesce od 2. do 13. maja 84.

2. Evropsko prvenstvo v FAI razredu, Vignon-Francija od 25. 6. do 9.7.84.

21.4.

MOTORNO LETENJE

5.5 . .

27.5. junij 28129.4

Republiška tekmovanja L RepL.bliški aero-rall y, Velenje od 22. do 24. 6. 1984.

2. RepL.bliško prvenstvo v akrobatskem letenju , Ajdovščina od 25. do 27. 8. 1984.

Zvezna tekmovanja 7.4.

21.4.

19.5 27.5 . \. 9.

9.9.

X.9.

22.9 .

29/30.9.

27 . .J A R na ruti Drvar - Pt uj od 6. do 10. 6. 1984.

Državno akra prvenstvo, Ohrid od 2. do 9. 9. 1984. ..Fizil' kup" , Čakovec 20.5. 1984. " Kup prvih partizanskih pilotov " Banja LL.ka 23.6. 1984.

Memorial .. Zagrebški piloti" Zagreb 30.6. 1984. o. Kt.p tekmovanje v preciznem letenjt•. Kumanova 8.7. 1984.

7. Memorial .. Kraljevački oktober ", Kraljevo 6. in 7. 10.84.

X. Memorial .. Edvard Rt.sijan ", Beograd 20. 10.84.

9. "Zadar kL.p-X4 ", Zadar '! \.

2.

3.

4.

5.

Državna prvenstva 22.

23.

24.

25.

F 3 B Subotica F 2 ABCD Zenica F I ABC Livno FlO Karlovac

Mednarodna tekmovanja 9/10.6.

29.6.1\. 7.

24.8.

F 1 A BC "Soko kup" Mostar 22.8.

F 1 ABC ,,1. Kurtulič" Livno 25.8.

F 1 ABC "KL.p republike" F 2 ABCD Chicopec - ZDA - svetovno 17.1229.') pogojno F 3 B Flevhof-Nizozemska-evropsko 27.8.12.9.

F I ABC Livno - evropsko 27. X.l2 .9.

F 3 B Poprod - ČSSR F 3 B Munchen - ZRN F 2 B Salzburg/Avstrija F 2 B Copa d Oro/Italija F 2 B Pecz/Madžarska F I A Gorizia/ltalija raketarji Brohslava/ČSSR

-...

.,

Program selekcije ZLOS za tujino 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

\. V. Evropsko prvcnstvo v preciznem letenju , Dublin - Irska od 27.7. do 5.8.84 . .

2. IV. svetovno prvenst vo rally pilotov, Italija mcsec junij 84.

.)

Mednarodna tekmovanja 26.

27.

28.

29.

30 31.

I

Mednarodna tekmovanja

Zvezna tekmovanja 13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

I

\. Državno jadralno prvenstvo , Banja luka od 1. do 12. 6. 1984.

Republiška prvenstva 8. F 1 A, B, C Ptuj 9. F 2 A, B, C Markovci skupaj Kurentov pokal in republiško pionirsko B 2 10. F 3 B Ljubljana Il. pionirsko A-2 in F-1-A Celje 12. raketno člansko in mladinsko, Logatec

\. Republiško prvenstvo DLP - Kriška gora/Tržič, september 2. Državno prvenstvo DPl, Tolmin - meseca maja 84.

3. Evropsko prvenstvo za Pl, Vaga-Norveška 27.7. do 5.8.84

JADRALSTVO

Regijska tekmovanja 1. Memorial "S. Kranjca" Novo mesto F 1 A 2. F 3 B Logatec 3. F 3 B Kranj 4. F 3 B Ljubljana 5. F 1 A, B, C Dolenjski pokal Mirne - Mirna 6. raketarji - Ljubljana 7. F 3 B medklubsko Domžale

ZMAJARSTVO

19.121.7.

21.122.9.

PADALSTVO Republiška prvenstva \. Republiško prvcnstvo - člansko, mladinsko, Bovec 1. do 4. 7. 84.

2. Republiško .. Para-ski". Bovec 22. do 23. 3. 1984.

Državna prvenstva \. Državno prv<.!nstvo - člansko. ALl' Lescc od 18. do 22.7.84.

2. Državno .. Para-ski". 13o\'cc 22. do 23. 3. 84.

3. Državno mladinsko, organiz.'? 13. do 16. 9. 8.t

Mednarodna tekmovanja I. Pokal .. Casino Portorož". Portorož 17. do 19. 8. 84.

Ostala tekmovanja oktober

\. Pokal .. I'odlt:hnik -

84". Ptuj 4. do 5.8. 1984.

Športna komisija pri PS ZlOS

Kako krepiti gmotno podlago ZlOS? ZAPISNIK skupšč ine Zveze let alskih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne 25. februarja 19X4.

Prisotni: Alojz Gojčič - predsednik PS ZLOS, Leon Mesarič in .Ian ez Bauman - podpredsednika PS ZLOS, Mirko Bitenc - sekretar PS, .lože Majhen - pred. mot. kom .., Borut Perpar - pred. model. kom., Rok Golob - pred. šport. kom., Gustav Ajdič pred. prop. kom., Ivan Konavec - pred. kom. za prosto letenje , Bizilj Stanc in .Ianez Brezar - [)S PS ZLOS. Prisotni delegati: A K Ajdovščina, ALC Lesce, AK Celje. AK Ljubljana.

LC Maribor, AK Murska Sobota.

DLC Novo mesto, OLe Portorož., AK Postojna, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec, AK Bela Krajina, AK Tolmin, AK Litija, Letališče Portorož, AK Nova Gorica, A K Novo mesto, AK Idrija , AK Vrhnika, AK Kranj , MK 1.1' "EMO" Celje, MK Domžale, DAG L - Velenje, ARK "V. Komarov" - LjUbljana, AK Trebnje, MMK Logatec, AK Velenje, [)ruštvo za prosto letenje.

Pri~otni gostje: Ivan Zorčič - .RK PZZ, tov. Primožič - RK PZ, tov. ZeICInik - RSNZ, tov. Carl Franc in Gašper Anton RŠTO, Pestotni k Jurij - V. 3363 Cerkljc ob Krki, tov.

Topolovšek - predstavnik K VI. in PZO, Rapovž Marko - letališče Ljubljana-Brnik in tov. Mencgalija Stanc - delegat VSJ in podpreds.

"Al, dobitniki plaket ZLOS-a in športni ki.

Predscdnik PS tov. Alojz (;ojčič otvori skupščino, po~dra,i delegate in goste ter poda predlog za delovno predscdstvo skupščine in sicer: tov.

Marjan Moškon - predsednik, Borut Perpar in Vojtch Hladnik - člana.

Prcdlog delovnega predsedstva skupščine je bil soglasno sprejet.

Ad.\.

Predsednik delovnega predsedstva skupščine se zahvali in poda predlog dnevnega reda dela skupščinc, ki je bil od strani delegatov potrjen in sprejct brez dopolnil.

Podan je bil predlog /<1 izvolitev ostalih organov skup~čine in to: - verifikacijske komisije, predsednik tov . .Ianel Grošelj - volilne komisije, predsednik tov.

Oto Verbančič - /apisnikar, tov . .Ianez Brelar - overovatelja zapisnika, tov. Rok Golob in Gustav Ajdič Sk upšči na predlagane kandidate organov skupščine potrdi.

Ad. 2.

Izvršcna je bila proglasitev najboljših športnikov in organi/"lcij ZI.OS-a

/a leto 19X3, ter podeljena priznanja /a športne doscžke v tem \etu.

Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zveze letalskih organizacij Slovenije so bila podeljena priznanja "Zlate plakete ZLOS-a" 16 č lanom.

Ad. 3.

Veri li kacijs ka komisija poda poročilo. Od 40 vč lanj enih organizacij ZLOS-a je na skl'pščini prisotnih 2X delegacij - s temje po 19. č l en u Stat L'ta ZLOS skupščina sk lepčna in lahko nadaljL,jc delo.

Ad. 4.

Predsednik PS ZLOS tov. Alojz Gojčič poda izčrpno poročilo o delu naše orga ni zacije v preteklem obdobju s smernicami za delo za našo prihodnjo usmeritev. V globOIIi je delo v preteklem obdobju ocenjeno kot zelo uspešno, a nadaljnji skupni program je prilagojen stabil izacijskim naporom ce lotne družbe.

Zaključkov za našo nadaljnjo usmeritev se ne kaše izmišljati. Temeljitejc

moramo analiziral; vzroke stanja in se bolj /<lvzeti pri uresničevanju sprejetih in zapisanih nalog na preteklih skupščinah ZLOS-a.

Ad.5.

Za ključni račun PS ZLOS 1<1 leto 19X3 je bil prczentiran delegatom v pismeni obl iki v mat er ialih la skupščino. Zaključni račun ZI.OS-a za leto 19X3 je bil od strani delegatov skupščine sprejet in potrjen.

Al\' 6.

Na podlagi 42. člena Statuta ZLOS je predsednik sa moupravnc kontrole ZLOS-a tov. Edi Lorencon, podal poročilo o pregledu dela samoupravnih organov Zvc/e, dela DS pri PS ZLOS in materialno finančnem poslovanju . Delo v prcteklem obdobju je potekalo v okviru dogovoro v in bilo vodeno po obstoječih po~itivnih prcdpisih. Podane so bilc tudi nekat~re pripombe Ol. pre~lIogi za i/boljšanje dela v bodoče . Clani samoupravne kontrole prcdlagajo skupščini. da sprejme poročilo in ra/reši dosedanje čla ne predsedst va ZLOS. Skupščina potrdi podano poročilo in da raHešnico dosedanjcmu predsedstvu ZLOS-a.

Ad. 7.

V razpravi o I)oročilih in načrtova­ nih pianih dela v naslednjem obdobju je sodelova lo več delegatov. Ralprave so tekle o problemih, ki niso novi in/.a katerih rešitev se borimo že vrsto lel.

Vsi ti problemi, pa imajo nekje skupni imenovalec I.j. kako krepiti materialno bazo članic. .

Sekretar PS ZLOS - vprašanje krepitve materialne ba7c č lani c oz. zagotovitev sredstev 7A t. zv. enostavno reprodukcijo v bodoče ne smemo zanematiri. Glavnica fonda solidarnosti pri PS ZLOS se je nOll1inalno povečala, sa dejanska vrednost znaša Ic še 60% vrednosti fonda pred desetletjem. Predlaga, da se č l anarina č lani c poveča za 100'1< . Letalske šo le naj bi v bodoče plačevale č l anarino od sedanjih 10.000.- din 20.000.- din , a ostale članice od sedanjih 600.- din 1.000.- din. S tem predlogom so sc vsi delegati strinjali. V razmislek vsem letalskim šolam, pa je bil podan tudi dodatni predlog, da se il. sredstev pridobljenih iz naslova dopolnilnega dela odvaja v Fond 10'i! . Limit 1-'1 vsako letalsko šo lo naj bi po predlogu znašal 500.000.- din in s tem letna obveza do Fonda 50.000.- din. [na od m ožnosti za pridobivanje sredstev nI krepitev materialne bale je tudi v nL,denju uslug tujim leta icc 111 na naših letališčih. ZLOS si že več mesecev prizadeva za pridobitev soglasij ~a opravljanje tega dcla, a letalskc šole se morajo vzporedno kadrovsko in organilacijsko skrajno resno pripraviti 7a nudenje tovrstnih uslug tl,jim pilotom.

To je samo nekaj predlogov ~a strategijo dela v prihodnosti. podanih v rallnislek članicam ZI.OS-a.

Delcgata ALe - post,ivita vprašanjc porabe sredstev. Ibranih nI obnovo material ne bale VS.I . Vsa SITl"tva. zbrana po DD.sose namcni-

la proi/vajaku letal v Vršcu. a naš proilvajalec ictal LLAN, kljub temu, da proilvaja najsodobnejša jadral na leta la. ne nlOre dobiti teh sredstev. To vprašanje se.: Illora ispust:.tvili na skupščini VS.I. Ne 11a/adnje sc tu post;l"'ja vprašanje odgovol'llosti la vložena sredstva Ol. smotrnosti nadaljnjih vlaganj v nista rele projekte.

Delegat AK Ptuj - poda predlog . da ZI.OS prične akcijo la oprostite\' družbenih dajate v. ki bremenijo se(tinju ceno g<.)riva (carina. davk'i. ce:-,-

tnine itd.) in nujno potrcbnih re/ervnih delov la letala. Oprostitev teh dajatev bi v ve liki meri finančno 'ra/bremenila naše klube.

Predstavnik K VL in PZO - pOld 1"1vi skurščino v imenu komandanta

K VI. in apelira na vse

čl:lIlice.

da kljub

lC7.:.I\ nemu položaju, v k a tI.: rC 111 sll1n se

vsi Inašli. vložimo vse napore in

I

rc/ulwti <-kla ostanemo Il~l scti;lnjclll

nivoju. Tudi K VI. niso obšla splošna stabilinlcijska prila deva nja. vendar nam bodo tl,di v bodočc nudili vso pomoč pri našem delu v okviru danih možnosti.

Delc!.:at

VS.J

lov. MCl1cgalija -

pojasni dckgatom tcžave. s katerimi se pri ~\'ojcm delu srečuje naša asociacija na ravni federacije. Apelira na vse dckgate ZLOS-a za skupščino VS.l. da naša stališča izncsejo na skupščini VS.l in zahtevajo konkretno akcijo za reševanje problemov. ki zavirajo razvoj letalstva. a se nanašajo na vse letalee v .h:goslaviji in ne samo letalec ZLOS-a.

Ad. H. Skupščina sprejme in potrdi predlagani program dela ZLOS in finančni plan PS ZLOS za leto 19H4. Pooblasti PS ZLOS. da napravi rebalans finančnega plana ZLOS za to leto. ko bodo deri nitivno znani vsi prihodki Ol. višina sredstev I .a leto 19X4.

Ad. 9.

Predlog Pravilnika oprilnanjih ZLOS-a. ki je bil v javni razpravi in prezel1tiran delegatom v materialih za skupšči no. k-ta sprejme in potrdi.

Ad. lO. Podan je bil predlog dopolnitcv Statuta ZLOS. Predlog dopolnitcv je bil dan

\' javilo rili'pra\'o in istega je

sprejelo predsclbt \'l) na cni od svoji h scj. Skupščina podani predlog potrdi z dopol nit vijo 24. člena prcdloga dopolnil "in glavni urcdnik rcvije K RI LA ".

Ad. Il. Na osnovi 29. člena Stanaa so bilc izvedcne volitvc za vodilne funkcije ZLOS-a Vsi delegati so se izrekli za

javne volit ve z glasovanjem za vsakega kandidata posebej. Predlagani so bili sledeči kandidati: Alojz Gojčič - za predsednika PS ZLOS Janez Bauman - za podpredsednika PS ZLOS Leon Mesarič - za podpredsednika PS ZLOS Mirko Bitenc in:'enovanje za sekretarja PS ZLO S Vsi imenovani kandidati so bili soglasno i/voljcni. brez proti ali vzdržanil1 glasov. za naslednje mandatno obdobje.

Za člane samoupravne kontrole so bili predlagani in izvoljeni sledeči kandidati: .lože Bojanc. AK Novo mesto prcdsednik Vinko Dobrila. OLC Portorož član

Maks Berčič. AK Ljubljana - član Drago Glinšek. AK Celje - član Bogo Bajc. AK Tolmin - član Ad. 12.

Izvršcnc so biJe volit ve delegatov za PK VS.l. skupščino LZJ tcr 10 ZOTKS. Predlagani in izvoljeni so bili slcdeči člani: delegatka za PK VSJ: Alojz Gojčič in Stane Mcnegalija. delegati za skupščino LZJ: Menegalija Stanc. Gojčič Alojz. Bauman .lana. Mcsarič Leon in Bitenc Mirko.

delegat za 10 ZOTKS: Stane Menegalija Ad. 13.

Skupščina pooblasti PS ZLOS, da na osnovi poročil in razprave oformi in izdela zaključke, vendar je tu v bistvu samo en nov ln to: - da se komandantu RŠTO pošlje pismena sugestija za podpis novega družbenega dogovora združevanja sredstev za obnovo materialne baze LZJ, pa če tudi v bistveno manjšem obsegu v odnosu na predhodnega.

Za vse ostalo, pa je predsednik tov.

Alojz Gojčič dejal: - Zaključkov za našo prihodnjo usmeritev si ne kaže ponovno izmišljati, teh je pri nas v letalstvu, še več pa v širši družbi več kot preveč. Šibkejši smo pri temeljiti analizi vzrokov stanja, še manj zavzeti pa pri uresničeva­ nju že sprejetih nalog. Mi ostanimo pri že večkrat zapisanih nalogah na preteklih skupščinah.

Ne siromašiti doseženega! To naj bo strategija bodočega dela.

Ob zaključku skupščine se je predsednik PS ZLOS zahvalil vsem delegatom za uspešno dosedanje delo z željo za enako v bodoče.

Overovatelja: Rok Golob 1. r.

Gustav Ajdič 1. r.

Zapisnik sestavil JANEZ BREZAK

Uveljavljanje zavarovalne dobe vrhunskih športnikov Od prvega jan uarja 19X4 se v Sloveniji uporablja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS 27IX3), na podlagi katerega lahko vrhunski športniki retroaktivno uveljavljajo zavarovalno dobo in sicer od 15. maja 1945 dalje.

Omenjeni za kon določa, da se osebam, s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki so po 15. maju 1945 opravljale športno dejavnost vrhunskega športnika, ta čas všteva v zavarovalno dobo, če plačajo prispevek I.a kritje obveznosti il. pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To vštevanje lahko zavarovanci uveljavijo do 31. decem bra 19X6.

Natančnejše pogoje )\a vštevanje časa pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega za va rova nja, viši no, nači n ter roke za plačilo prispevkov pa je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega I.avarovanja v SR Sloveniji določila dne 14. 12.

19X3 s Sklepom o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispeVkov za vštevanje časa opravljanja športne dejavnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo (lJr. 1. SRS 4IIX3).

V skladu s tem sklepom mora posall1elllik vložiti I.ahtevo /a vštetje časa opraVljanja športne dejavnosti vrhunskega športnika v pokojinsko dobo pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti PIZ, na območju katere je I.avarovan, oziroma na območju katere je bilna/adnjezavarova·n. Zallt~vku mora' prilol.iti potrdilo ']'elesnokulturne skupnosti Slovenije o lastnosti in trajanj u last nost i vrh unskega šport nika ter svojo iljavo, da v času, ki ga uveljavlja, ni bil zavarovan na kakšni drugi podlagi.

O zahtevi bo' odločal odbor za UVeljaVljanje pravic SPIZ, ki bo s sklepom določil obdobje opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika za ka tero predlagatelj izpol nj lije po-

goje za vštetje v pokojninsko dobo, znesek prispevka in rok za plačilo.

Osnova za plačilo prispevka je enaka znesku povprečnega bruto osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter poškodbo pri delu in poklicno bolezen plača predlagatelj po stopnjah veljavnih na dan vložitve zahtevka. Rok za plačilo prispevka je 12 mesecev po prejemu Sklepa o priznanju obdobJ<l za katero predlagatelj izpolnjuje pogoje za vštetje v pokojninsko dobo. .

Vsako vlogo za priznavanje zavarovalne dohe ho po vložitvi ohravnaval strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Slovenije. Na podlagi tega mnenja ho potrdilo .izdal TKS Slovenije. Vloge poslati na nasl()v: Telesn() kulturna skupn()st SI ()venije. Ljuhljana Celovška 25 I

--_....--.--._••_._•••••• 1

Za htevek za vštet je časa opnlvljanja športne llejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika lahko ob pogojih, določenih v navedenem Sklepu, uveljavlja tudi uživalec pokojnine.

Za status vrhunskega športnika il. čl. 161 Zakona o pokojninskem in invalidsk<.:m I.avarovanju. s pravico uveljaVljanja pokojninske dobe se la h ko poteguje športn i k: - državni prvak v posamični športni panogi oli roma aktivni član ekipe v kolektivnem športt: - državni rekorderji - člani državnih rej1rezcntanc na uradnih tekmovanjih - samo nastopajoči (nc tudi rC/.erve) Vsi trije kritcriji veljajo sanlllza (a bsolut no) k atcgorijo.

Sportniki lahko uveljavljajo zavarovalno dobo samo/.a tista leta.

člaJlsko

ko so bili aktivni športniki in so dosegali vrhunske rCZL;]tate. Zavarovalna doba se lahko uveljavlja od začetka leta, v katercm jc športni k ust va ril vrh u nsk i rezultat do konca leta , v katerem je športnik še dosegel vrhunski rezultat. Športniki pa nc morejo uveljavljati zavarovalne dobe: - za čas pred dopolnjenim 15.

Ict om starosti, - za čas rednega šolanja na srcdnji šoli, - za čas, ko jc vrhunske rezultate dosegal v klubih s sedcžem izven S R Slovenije, - za čas, ko je prekinil športno aktivnost ali pa ni dosegel vrhunskega rezultata (najmanj kriterija zveznega razreda), - za čas služenja vojaške obve/nosti

Čas. za katerega vrhunski športniki lahko uveljavljajo vštetje v pokojninsko dobo, je odvisen od dosdka posa mezni ka oziroma ekipe po zgoraj opredeljenih načelih in traja: - do 10 let dobitniku medalje na olimpijskih igrah; .

- do X kt dobitniku medalje na svetovnelll prvenstvu in sve'tovnemu rekordcrjl:, - do 6 let dobitnikl: medaljc na evropskcm prvenstvl: in evropskcll1u rekorderju, uvrščenell1u do 10.mesta na olimpijskih igrah Ol. uvrščcneml: do6. mesta na svetovncm prvenst \'lo i - do 5 kt dobitniku medalje na univerliadi, dobitniku Il1cdaljc na mcditcranskih igrah,zmagovaicl: balkanskcga prvcnst va, uvrščenell1u do 16. mesta na olimpijskih igrah, l:vršČenell1u do 10. mcsta na svctovnem prvcnst VU, uvrščcnell1u do X. mcsta na cvropskcm prvcnst VI:; - do 4 leta <::Ianu državnc rcpn':/cntanCl: na . uradnih tcknHlvanjih, drl.avnim prvakom,. državnill1 rckordcrjcm.