Krila 12 1986 by Milan Korbar

:AJ DELA ZVEZA.

ffi

KAJ DELA ZVEZA

El' KAJ

DELl

Obracun sezone - slabse od nacrlovanega Muznost za Aolanje kadrov za letaliiko in letalsko dejavnost Dekan vi~je pomorske in prometne ~ole v Portorozu mag. Andrej Pir~ in glavni direktor slovenskega letalskega podjetja Adria Airways J anez Kocjancic sta podpisala samoupravni dogovor o sofinansiranju nove ~olske usmeritve na portoro~ki visoki ~oli - izobraZevanje kadrov v letalskih, leta li~kih in sorodnih delovnih organizacijah. V zacetku se bode delavci iz teh delovnih organizacij usposabljali ob delu, pozneje pa bo portoro~ka visoka ~ola uvedla tudi redni po uk za ~tudente. Pobudo za organizacijo takega polIka na vi~ji pomorski in prometni ~oli v Portorozu so dali delavci, letalske in njim sorodne organizacije pa so to pobudo sprejele. V prvi letnik se je vpisalo 43 delavcev.

Trenutno zbiramo statisticne podatke clanic za let no porocilo za leto 1986 in to za PS ZLOS ter za skupscino ZLOS . Rezultati dela letalskih sol za leta 1986 so naslednji: Nacrtovali smo 12.400 ur letenja na jadralnih letalih ter 170.500 preletenih kilometrov, uresnicili pa 12.980ur letenja na jadralnih letalih ter 144.849 preletenih kilometrov. Letenja je bilo vec od nacrta, preletenih kilometrov pa manj. To se odraza tudi pri kakovosti, to jepri osvojenih znackah. Nacrtovali smo 19 zlatih in 6 diamantnih znack, osvojili pa Ie 4 zlate C znacke, ceprav imamo sodobna vrhunska letala (DG-l00 in DG-300). Kje je pravi vzrok, da ni kakovosti, se trenutno ne da reci. Za to je potrebna bolj poglobljena analiza.

Prosimo vse narocnike revije KRILA, ki placujejo narocnino neposredno upravi na Lepem potu 6 in niso se poravnali svoje letne obveznosti, naj nakaiejo dolini znesek, saj so dobili ie v zacetku septembra opomin in poloznico. Poslali smo 275 pisem, oseminosemdesetim od njih ni zaleglo, vsako pismo pa stane brez dela skoraj 100 din! Uspesno In zdravo " eto 1987 vam zell Uprava revile KRILAI

(DELO)

Nas prirocnik in ucbenik za jadralne pilote

JADRALNO LETALSTVO je v omejenem stevilu naprodaj v vseh vecjih knjigarnah v Sioveniji po 12.000 din. Letalske organizacije lahko za svoje clane kupijo knjigo po 8.000 din, ce posljejo narocilnico. Zaloga ni ravno velika, pohitite! Lepo novoletno darilo za Ijubitelje letalstva:

JADRALNO LETALSTVO!

t············ ..············ *:* Vsem letalcem in bral- :** :* cern KRI L zelimo us- :* : pesno novo leto 19871

** *:*

** * UREDNISTVO IN :* UPRAVAKRIL

* : •••••••••••••••••••••••••• V motornem sportu je zadeva drugacna. Nacrtovali smo 8460 ur letenja na motornih letalih za sport, pogodbene naloge in poslovno turisticne polete. UresniCili pa smo Ie 7.584 ur letenja, kar je povsem stvarno glede na ceno goriva in padec osebnega standarda. Za to letenje smo porabili 227 ton goriva 100 LL iz uvoza, ki je stalo 56,880.000 din. V padalski dejavnosti smo prekoraCili nacrt sprejet na seminarju v Portorozu. Nacrtovali smo 6.122 padalskih skokov, uresnicili pa 8.193. Nacrt skokov je skoraj stoodstotno prekoraCiI ALC Lesce s treningi za SPP v Turciji. Zanimiva so povprecja. V jadralnem sportu je povprecen pilot (656 pilotov) letelle 20 ur, kar je premalo . V motornem letenjuje povprecje za 376pilotov Ie 20, 17 ure, kar je pray tako premalo. V padalstvu pa znasa povprecje za 123 padalcev Ie 67 skokov, kar je za kakovost tudi premalo. V padalstvu je osnovni problem klubsko letalo za pada\ce, ki ga nimamo. Kljubtemu , da s kakovostjo v minuli sezoni nismo in ne smemo biti zadovoljni, smo v letu 1986 dobili dva Qfvaka: evropskega v jadralnem sportu (Simenc v Rietiju v ltaliji) in syetovnega v padalstvu (Jug v Ankari v Turciji). Za oba uspeha pa ZLOS ni prejela nobene denarne spodubde. MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

Koliksna bo narocnina za Krila? Uredniski odbor Krilje nasestanku 14. novembra razpravljal 0 stroskih za izdajanje in letni narocnini za revijo za prihodnje leto. Ker tiskarne na zagotavljajo sedanjih cen dalj kot do konca tega leta, z vsemi pa tudi se niso bili opravljeni podrobni dogovori, uredniski odbor ni mogel sestaviti predloga predracuna revije za leta 1987. Po sedanjih cenah tiska

Nadell.vanl. na17.•tranl

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

LETO XVI "* DECEMBER 86 "* ST. 12

sIr. 14

sIr. 24

Za letalce takorekoc mrtva sezona, pa vendar eaka vsaj jadralce pray ta in prihodnji mesec najvee razburjenj: najprej je treba spraviti skupaj denar za Avstralijo in vozovnice za pot, potem pa tam dol se neusmiljeno dirkati! Kar se ze danes ve, je iz prve roke pray prizanesljivo opisal na naslednjih straneh neutrudni vodja tekmovalnega del a mostva, kaj vee pricakujemo v januarski stevilki Kril, ko se bode fantje ze tepli za toeke, vse ostalo pa potem, ko nevihta mine ... Kako je v jadralstvu po nevihti, kaze posnetek BoStjana Vovka na nasi naslovnici. Do takrat pa verjemite, da moramo nasim orhidejam drzati pesti ze zdaj, ee hoeejo sploh sreeno odrajzati! -{:( Koneno so prispela tudi poroeila z drzavnega prvenstva za zenske v Subotici, s padalskih drzavnih prvenstev v Subotici in Boru, z drzavnega ral/yja od Mari do Bora, z drzavnega prvenstva v relativu v Tuzli - uvrstitve modelarjev pa smo morali po skopih biltenih napaberkovati sami. Potem so tu se uvrstitve motornjakov na nekaterih veejih dirkah fn poroeilo 0 memorialu K. Repica v Ajdovscini. Za letos menda vse? -(:( Ceprav se torej vee kot pol danasnje (povecane!) stevilke ubada s sportom, je vendarle ostalo se nekaj prostora tudi za dva motornjaska in en modelarski strokovni prispevek. Pisemo tudi 0 najnovejsi slovenski letalskovesoljski knjigi, ki je pravkar izsla pri Siovenski mafici -{:( Vojaskemu letalstvu smo se za praznik nase Ijudske armade oddolZili z izvirnimi spomini zasluznega predvojnega in povojnega pilota -{:( Tako se izteka sestnajsti letnik nasega skromnega glasila, napolnjenih je natanko 4762 strani (verjamem, da ste jih vse do pikice prebrali!), kar bi zaradi vecjega formata prvih treh letnikov dalo priblizno 11 takih knjig, kot je naprimer nas prirocnik JADRALNO LETALSTVO. Otroske bolezni izdajanja in izhajanja smo v teh sestnajstih, pravzaprav enaintridesetih letih valjda prestali in spoznali tudi, da kaj dosti bogatejsega in veejega glasila slovenski letalci ne zmoremo. Lahko pa bi bilo seveda bOlise! Drugje po svetu tako majhni narodi kot smo mi, se takega nimajo. Zato si pogumno nazdravimo: za gladke pristanke, za telesno in dusevno zdravje doma in na letaliscu, za nas letalski casopis - tisoekrat UREDNIK sreeno!

Odstevanje se je zacelo Letalska posta Prvo drzavno za zenske B. Jug - drzavni prvak XIX. pokal marsala Tita Ziati relativ Tuzlanov Kviz za motorne pilote lICe'L4

4 8

10 14 18 20 21

Memorial K.Repica 22 Najmanjsi dvomotornik 24 Prekrivanje modelov 26 Voznja po vesolju 27 Skozi sneg in meglo 28 Modelarske tekme 38 Letalski vestnik vlozek

Izdaja Zveza lelalskih organizaeij Siovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 '" Revija izhaja vsak mesee . razen julija in avgusla '" Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Ijubilelji letastva brezplacno. Denarno nagrado 4000 din p rejm e sarno avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno strano Za tocnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poroeili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kat: modelarstvQ, jadralstvQ, padalstvD , matorna letenje, raketarstvo. prosto letenje, balonarstvQ, maketarstvo in amalersko gradnjo. Urednistvo si pridruzuje pravico skrajsati, dopalniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -<:r Uredniski odbor: Gustav Ajdic, Mirko Sitene, Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Joie Cuden, Aok Golob, Dominik Gregl , Belizar Kersic, Ivan Konavee, Taras Krivenko, Leon Mesaric, Jure Mei.narsic, Francek Mordej. Marjan Mo~kon (g lavni in odgovorni urednik) , Jote Perhave, Jure Pestotnik. Sreco Petrie in Giril Trcek ÂŤ Naslov uredni~tva : Marjan Mo~kon, po~lni predal33. 68001 Novo meslo '" Prispevki za objavo v KRILIH morajo bitiv urednistvu najpozneje do 10. dne v meseeu, pred mesecem, v katerem izide naslednja stevilka -<:r Rokopisov in slik ne vracamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , ceje priloienaovojniea s povratnim naslovom in potrebnimiznamkami '" Naslov uprave: Zveza letalskih organizaeij Siovenije, Lepi pot6 , po~tni predal496, 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504, tekoci rae un pri ZLOS, Mev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporocite upravi revijeterobvezno napisite stari in novi naslov, upravi revije sporocite tudi, ce revije ne prejemate redno -<:r "Letna narocnina 1500 din, eena posamezne ~tevilke 150 din '" Graficna priprava DIG, tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Ti skarna. Novo mesto.

---\

\ \ \ \ \

20th

~'WORLD~

GLIDING' CHAMPIONSHIPS

Nase jadralno mostvo bo odpotovalo v Avstralijo takoj po novem letu. Prijavljanje in uradni trening se zacneta ze 9. januarja, od 18. januarja do 1. februarja pa traja XX. svetovno prvenstvo. Potovali bodo z letaIi JAT, skupni stroski udelezbe, brez prevoza tekmovalcev in letal do ·BenaUe, pa bodo znesli okrog 40.000 avstralskih dolarJev. Za vodjo nase delegacije na prvenstvu v Avstraliji je Letalska zveza Jugoslavije dolocila Stanega Menegalijo, vodja tekmovalne ekipe, v kateri so stirje tekmovalci in stirje pomocnlkl, pa Je Miran Ferlan. Najvafnej§i dogodek med letalskimi §porti v letu 1987 bo nedvomno jubilejno XX. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, ki bo fejanuarja v Avstraliji. Avstralija med Ijubitelji jadralnega letenja ni neznana celina, saj bo tokrat fe drugit gostila najbolj§e pilote vsegasveta.

"e,t4

JADRALSKO SVETOVNO PRVENSTVO Na XIV. svetovnem prvenstvu pred dobrimi dvanajstimi leti so v kraju Waikerie sodeloyali tudi Jugoslovani. Pokojni Franc Strukelj in Janez Pintar sta tekmovala v standardnem razredu in zasedla 21. in 33. mesto. Izredno ugodni meteoroloski pogoji so glavni adut Avstralije, saj so tam postavili veliko veCino vseh dosedaj veljavnih hitrostnih rekordov v jadralnem letenju, med njimi sta tudi se danes veljavna jugoslovanska rekorda Struklja v 300 km in 500 km trikotniku (99 km/h in 93 km/h).

Iva Aimenc (sllka v naslovu) tik pred startom na letoAnjem svetovnem predprvenstvu AUSTRAGLIDE 86

Prizorisce prvenstva bo majhno avstralsko mesto Benalla (9000 prebivaicev), kije priblizno 200 km oddaljeno od Melbourna. Letalisce, kjer se bo odvijalo prvenstvo, je izredno prostorno z dvema pravokotno sekajoCima se travnima stezama in se posebej z asfaltno stezo z vsemi pripadajocimi objekti. Jadralni klub zvezne avstralske ddave Viktorije, ki ima sedd na tern letaliscu,se ima za tako prostrano in opremljeno letalisce zahvaliti dejstvu , da je bilo tu med II. svetovno vojno vdbalisce za pilote zavez-

nikov, ki so sodelovali v letalskih spopadih na Pacifiku . Kljub veliki oddaljenosti in stem povezanimi velikimi stroski, je svojo udeldbo najavilo kar 120 pilotov iz 32 ddav sveta, med njimi vsi najboljsi, tako, da bo to najbd najmocnejse tekmovanje do sedaj. Na prvenstvu bo sodelovala tudi jugoslovanska reprezentanca, ki se je po 10 letih odsotnosti ponovno pojavila na svetovnem prvenstvu leta 1985 v Rietiju, kjer je nas najboljsi pilot Ivo Simenc dosegel odlicno 8. mesto. Barve Jugoslavije bodo zastopali: Ivo Simenc, Franc Peperko, Igor Kolaric in Vojko Starovic. Prvi trije bodo tekmovali v standardnem razredu na letalih DG 300 ELAN, Starovic pa bo moral zaradi dolocila pravilnika prvenstva, ki dovoljuje sarno trem pilotom posamezne ddave tekmovati v enem razredu, tekmovati v 15 meterskem razredu na izposojenem letalu (Ventus). S tekmovaici bo odpotoval tudi konstruktor jadralnih letal iz ELANA Tone Cerin (prav tako vrhunski jadralni pilot),

jugoslovanska reprezentanca V jadralnem letenju IvoSimenc

Mlran Ferlan

Franc Peperko

Volko Starovie

Igor Kolarle

Pogled na osrednjl del BenaJle s stadlonl, parkl in umetnostno galerijo na levem bregu jezera Benalla, skozi katerega tete Broken River

Panorama mesta Benalla v desnem spodnjem delu letaliite z jadralnimlletall na startu

Prlzor z letaliita v Benalli - piper pawnee In IS 28 B2

rcetl4 7

JADRALSKO SVETOVNO PRVENSTVO 1400 E

,'--

WORLD GLIDING CHAMPIONSHIPS '

". j

/--'

•

. . . . . . .;'

CHAMPIONSHIPS SOARING REGION ~

•

, ..... ,"..

o"ft " ••,

WAIKERIE

"."""

MIL~'URA

()

".,""'"

Tosk~

c~ ,~

Great Australian Bight

",vRR

.... MB'OO,

~Ii

.: , LAK E

-; • "". . .. .. ·5· Bul/.lr~, ..'''' ~ th.! 'l;~

"oil> .... ;: • • • • • • • • •••• •••••

1.....'"

••••••••

,." ."....

........ " ...,.

Boundorlei of

zones describe d ;0 T."o;o S.<I,oo

•

H igh ground, above 1000 ft . Gliding Site

,,'

•

'o,Mt A 5927fit):~

•.......

, .

SYDNEY

.!fo

<:)

•

34 S

•

f....,

•

'~'<: C~NBE~ RA ~_ .

7310 ft ,..........

~'-J

......,~

•

........

~ •

~ ~IJ!}~RST

BE Ali'A .'. :U~Et KJ.sciusko .: L ','. , . . ...

'+3RSHAM

•

.... (

The R~k0r

.....

•

WAGGA WAGGA:

" DO

•

....

~/v

•

rOCUMWAL

•

FORBES , '

within - - :

th" '.9;00

I",

~p. /"'#0, ..... ~. :. ~. ,,-,

d:t;;i ! Chompion~h i ps

o·

.. ...... NARROM.JNE

0. ' eOOM"

Tasman Sea

ELBOURNE"

500km J'

L '_ _ _ _~_ _ _ _~~~~~_ _ _ _~_ __ _

Scale

letalisce v Tivtu zaprto Od 10, novembra bo tivatsko letalisce zaradi prenove in zamenjave svet lobne signal izacije zaprt o, so sporocili v Jatu, Zad nji polet iz Beograda v Tivat in nazaj je bil 9, novembra, V casu prenovitvenih del bodo letala, namenj ena v ta del t1rzave. pristaj al a v Titogradu , Jat boy tem casu uporabljal vecja letala, ce bo treba , pa bo uvedel tudi izredne polete, Vsem , ki so ze prej kupili vo zovnice za polete po 10, novembru, bodo denar vrni li , ce ne bodo hoteli potovati prek titograjskega let alisca, (Tanjug)

ka r je zahvaljujoe dobri volji in odlienemu sodelovanju ELANa z reprezent a nco , velika okrepitev za celotno ekipo , Seveda bo Cerin na prizoriseu prvenstva o pravljal tudi vse naloge, ki so pomebne za tova rn o, Priprave na prvenstvo so se p riee le ze januarja, ko so se nasi najboljsi ud eleZili predt ekmovanja AUST~AGLIDE '86. Tekmovalci so bili ted aj Simenc, Peperko in Starovie, Kol arie in mladi Pristavec pa sta bila spremljevalca in hkrat i tudi rezervi, Zanimivo je, da sose pravti pilo ti uvrstili na prvih pet mest v letosnjem drZav nem prvenstvu in so hkrat i tudi na prvih petih mes tih v drZavni reprezentanci, SpomnillJo se, da so tedaj fantje odIieno leteli : Simenc, Peper ko in Starovie so osvojili 7,,9, in 19, mesto, vsak s svojo dnevno zmago pa so dokazali, da sodijo med najbolj se na sve tu , Seveda bo na prvenstvu povsem drugaeen psihieni pritisk na pilote in bi ponovitev la ns kih uvrstitev pomenila ogrome n uspeh, ki je trezno gledano skorajda nedosegljiv, Po nav ljajo se namrec sta re zgodbe z neuCinkovitostjo nase Letalske zveze v Beogradu (VSJ), ki se do 24, novembra ni zmogla naka zati startnin e (pol leta zamude! !), in se vrsta drugih neresenih vprasanj v zvezi z reprezent a nco , karzelo slabo vpliva na vzdusje v mostvu, Piloti,

I )A,( ''' : J( '

cx,..:...\.\'

pa podobno kot pred vsemi velikimi tekmovanji dosedaj, izgubljajo cas in energijo s prosjacenj em od vrat do vrat , d a bi zagotovili po trebna sredstva za nastop. Kako naj se v ta kem polozaj u kosajo s tujci , ki so po veCini profesionalni piloti in za ta ksne teZave splo h ne vedo, bo najbrz teZko zna l kdo odgovori ti , Da pol ozaj ni tako zelo ern paje zasluzna zlasti ZLOS , ki vseskozi stoji repreze ntanci ob stra ni, saj se brez ve lik e po moci predsed nika Gojcica in sekretarja Bitenca fantje ne bi mogli ud eleZiti pray nobenega tekmovanja doslej, Napovedovati uvrstitve in obremenjevati fante z doseganjem rezultatov za vsako ceno v tern trenutku ni poste no niti po trebno, zazelimo pa jim vsi s kupaj Cim vee sportne srece, kij o bode na tekmovanju na daljni sed mi celini se kako potrebo vali . MIRAN FER LAN

AoLETALSKA POSTA PAR AVION AIR MAILoVIA AEJ 0

Zakljucek sezone pO ptujsko S piknikom in seveda klubskim lekmovanjem mOlornih pilolov smo Ciani aerokluba Ptuj zakljueili letalsko sezono. Ko smo se meglenega sobotnega jutra zbirali pred domaCim hangarjem, vzdusje ni bilo nie kaj vzpodbudno. Sonce je z meglo odgnalo tudi jutranjo zaspanost in slabo voljo, letalskajlota pred hangarjema paje pilote vabila v nebo. Najvee delaje kot ponavadi imelmehanik Viii s pregledi letal. Tekmovalo je 17 pijotov. Naloge je pripravil upravnik Ivan Cueek. Ena izmed nalogje bila opis oije lokacije zaokroienega objekta na jotograjiji. Za nekatere je bila upravnikova domaeija kar teiko vprasanje in eden izmed tekmovalcev ja zapisal, daje najotograjiji Bobrov les. Casovna toenost pristajanja sta "dobri« strani ptujskih pi/otov; katero oct letal je vcasih izgledalo kot bombnik, drugie, kojekateripilotovbil prehiter, paje skoraj obstalo v zraku. Po zasedanju sodniske komisije, ki je imela precej dela z raeunanjem, je bila razglasitev rezultatov. Dobre volje, z rokami, ernimi od peeenih kostanjev, smo se zbrali pred hangarjem. Zmagalje Danilo Hojnik

Nov »kozmos« v vesolju Sovjetska zveza je 4. novembra izstrelila kozmos 1790, novi satelit, ki bo, kot so sporoCili, nadaljeval raziskovanja vesoljskih sirjav. Najvecja oddaljenost njegove tirnice od Zemlje je 315 in najmanjsa 207 kilometrov, njen naklon pa je 72,9 stopinje. Vse naprave delujejo normalno. (Tanjug)

SOCI"LISTtCNA REPVBlIKA SLOVENIJA

REPUIJUIKIIEKRETARIAT ZA UUDSKO OIlRAMBO

wueWANA ZUPAH¢I¢EVA Ul1CA 3 _ P. p. M4 -

Ter«on 22:1112

R£Pl8....JSt<1 STAB lA crvn...NO ZASC:JTO

29/10-1986

LETALSKI CENTER POSTOJNA

ZADEVA: Zahvala za sodelovanJe na vall "Kras-86"

Letalllkemu centru

Postojni, pilatu in astatemu osebju se Republl~ki §tab

za clvlinn za!l![to In vodstvo vaje iskrel"lO zahva tjuJe za sodeiovanje na skupnl

taktltnl vall NNNP "Kras-B6". Z vklJlltitviJo va!ega letala UTVA

izvldno funkcijo je v veliki mer! pripomoglq.

k uspe!nej§1 reallzacljl vaje In potrdilo pomen §portnlh letal pr! odkrivanju pofarov v naravnem okoliu.

POVELJN/K REPU8USKEGA STABA ~ CIVILNO ZASCITO

RepubliAki Atab za civil no zaAcito $e je takole zahvalil Aeroklubu Postojna za sodelovanje na skupni takllcni vaji na obmocju llirske Bistrice, kjer SO letalci sodelovali kot izvidniki pri odkrivanju velikega pozara V naravi.

pred Kostjo Kolarieem in Joietom 80tolinom. Zmagovalec je prejel prehodni pokal, drugo in tretje uvrseena pa priloinostne nagrade. Tudi zadnji ni ostal praznih rok, Janezu Meznarieu je pripadel prehodni pokal za zadnje m esto petrolejka. Piknik z mostom, kraeo, domaCim kruhom in kostanj(se je zakljuCiI precej po sonenem zahodu. Cakanje na lunin mrk se tega dne ni obrestovalo, prezebli, a kljub temu dobre volje smo se odpravili domov. MS

Jadralno letalstvo »JADRALNO LETALSTVO«, IZDAJATELJ IN ZALOiNIK ZVEZA LETALSKIH ORGANIZA CIJ SLOVENIJE, A VGUST 1986 »Ta knjiga je napotek Ijudem. ki hrepenijo. V resnici pusta teorija ... « Tako je napisalo enajst avtorjev te knjige v svojem predgovoru. Teorija da, a ne pusta. Teorija in prek stiristo strani znanja, izkusenj, napotkov, ki pa niso vee samo teorija. Od Cijanovega »Vazduhoplovnega jedriliearstva« in Koserjeve »Teorije letenja« iz leta 1949 je to prvi uebenik in priroenik zajadralne pilote po sedemintridesetih letih, kije izsel pri nas. Namenjen ni samo tisti mnoiici mladih, ki si ielijo letenja, ampak tudi vrsti jadralcev, ki so pogresali popoln pregled osnovnega poznavanja vseh elem entov jadralnega letenja. Nedvomno so avtorji posameznih tem nasi najboljsi strokovnjaki, ne samo izredni teoretiki, ampak predvsem dejanski praktiki. To kaie tudivsebina in koncept knjige. Vsem, ki se ukvarjamo z letalstvom, so prieujoea imena pojem. Vsebina ne obsega samo osnovnih podatkov, ampak posega globoko in podrobno na vsa podroeja, kijih mora poznati jadralec. Kljub temu pa sta vsebina in znanje podana sveie, preprosto in lahko razumljivo, tako da mladega eloveka tudijormule in diagrami pray nie ne zbegajo. Knjigaje pregledna, vsako poglavje posamiene stroke popelje vedoieljnega od kratke razlage pojmov do Ciste uporabnosti navedenih podatkov. V tej knjigi se je teorija sprevrgla v prakso. Nicesar ne manjka, predvsem pa ni odveenih razglabljanj, kar je marsikdaj hiba nekaterih nasih ,strokovnih' publikacij in ucbenikov. Pohvala gre avtorjem, ki so se resnieno potrudili in so znali 10Citi zrnje od plevela. Vidi se, da so vsi iiveli z letenjem odmladih nog. V knjigo niso vloiili samosvojega znanja, ampak tudi srce. Pri pisanju so se zavedali, kaj so dolini mlajsi generaciji in slovenskemu letalstvu. Ne samo, da je vsebina strokovno na zavidljivi ravni, tudijezik in terminologija, ki

EAoLETALSKA POSTA PAR AVION AIR MAILoVIA AE 0

sta sicer pri nas v letalstvu konglomerat izrazov in pojmov, vse povprek povzetih iz iargona in tujine, je nedvomno sijajen primer, kaj se da z dobro voljo in posluhom za slovenski jezik narediti pa ceprav gre za strlzkovno tako ozko opredeljeno temo. Stevilne ilustracije in slike nazorno dopolnjujejo vsebino. Edina kritika, ki bijo lahko izrekel zaloiniku je, da je naklada premajhna, kajti po vsebinski plati knjiga ne obravnava samo znanja, ki se je nekopicilo v preteklih letih. ampak sledi najnovejSim izsledkom na podrocjujadralnega letenja, ki bodo veljavni se lep cas v prihodnosti. Zato lahko mime duse trdim, da je to prirocnik na dolge steze in bodo po njem posegali tudi tisti kratkohlacniki, ki zdaj s hrepenenjem in globoko ieljo po letenju obcudujejo bele ptice na nebu, s katerimi letijo njihovi starejsi vrstniki, ki so pred listim koncem tedna, ko jihje cakal izpit in preizkus znanja, da si pridobijo dovoljenje jadralnega pilola, grebli znanje kjerkoli so vedeli in z.nali. Ta knjiga bo pripomogla, da temu zdaj ne bo vec tako. Nedvomno, naj spet uporabim to krilatico, je ÂťJadralno letalstvoÂŤ knjiga, ki bo vtisnila globok petat v podrocje znanja 0 letenju pri nas. Naj na koncu recem hvala v imenu vseh tistih, ki se ielijo povzpetiv svet letenja, tislim, ki so jim s to knjigo pokazali pot in dali potrebno znanje, da uresnicijo svoj cil}. PERKO BRANKO v DELU, 28. 10. 1986

POZORAVCKI Siovenski fanlje v 38. razredu Sole za rezervne oficirje letalslva v Zadru lepo pozdravljajo bralke in bralce Krill Slojan iz LC Maribor, /zlok iz AK Pluj, Teodor iz AK Celje in Tine iz AK Ljubljana

pmmOBA & POVPRA5EVANJE Nove Varta baterije (nekaj kosov) za radijske postaje v jadralnih letalih - naprodaj po ugodni ceni. Informacije AK Postojna, pp 6, 66270 POSTOJNA, tel.: 067-21-432 ali Jaklic, tel. : 061-741-709. Ugodno prodam motor trabant 26 KM , generalno obnovljen, montiran magnetni vzig, primeren. za motornega zmaja ali ultra lahko leta lo , in kolesa ter cevi za motornega zmaja . Bojan Hvala, Ljubinj 29, 65220 TOLMIN.

BRALCI KRIL! Z objavljeno narocilnico predstavljamo publikacije, racunalniske kasete in pripomocke, ki yam bodo popestrili prosti cas. Narocilo lahko posljete na ZOTKS na dopisnici, zeleno boste prejeli po posti, placali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnicno kulturo Siovenije, Lepi pot 6, p. p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno narocamo:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 . 12.

KNJIGE Osnove letalskega modelarstva Raketno modelarstvo za mlade Pravo orodje za vel ike in male mojstre Radiotehnika in elektronika Uvod v amatersko radiogoniometriranje Zgradimo majhno hidroelektrarno (3. del- Turbine in pomoina oprema Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. delGradbena izvedba majhne hidroelektrarne) Prosto letenje (zmajarstvo) Znaeilnosti plovbe in izbor sid rise Navtika Sportni potapljae Knjigaorobotih Za ekolosko svetlejsi jutri Racunalnistvo v 45 minutah Prvi koraki v basicu Grafieneln zvocne igre Ucenje z raeunalnikom Uvod v racunalnistvo Tehnika programiranja Programiranje M 68000 Programski jezik C Mikroprocesorji Basic - jezik i programiranje (v srbohrv.) KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K Cicibanova abeceda Ciciban steje Ciciban raeuna Anglesko-slovenski slovareek CW Morse Zemljepis za 6. , 7. in 8. razred Yahtzee, Mastermind Mavricni diagrami Hidroenergetske os nove SFRJ Kontrabant I Programi za svetlobno pero JOYPEN Igralna palica z vmesnikom

KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-64 1. Perfect base 2. Svetlobno pero s programom

SKUPNE EDICIJE Z DMFA Matematika-brosirano Matematika-platno Numeriene metode Integralske transformacije, integralske enatbe Funkcije kompleksne spremenljivke, specialne funkcije 6. Navadne in parcialne diferencialne enatbe in variacijski raeun 7. Fizika-2 . del

1. 2. 3. 4. 5.

sl. izvodov cena 400 .400.1.500.800 .600 .1.100.4.000 ,1.500,- . 1.200,- . 1.200,1.500 ,5.500 ,1.500,300,1.100,1.100,1.100,1.100,1.100,1.500,3000,5 .000,3.900,-

1.300,1.300 ,1.300,1,300,1.300,1.300,1.300,- .. ' 1.300,1.200,1.650,22.000,15000,-

1450,(cena bo dolotena po izidu) 3 .000 ,3500,1.600,1.000,1.000,2.000 ,2.750 ,-

Preklicujemo cenike, ki so objavljeni v stevilkah j anuar - maj in oktober

1986.

NaAa vrla dekleta ob razglasitvi rezultatov (od desne proti levi): Marlja Letlc, Jasmina Jovanovic, Jana Simenc, Mllena Cestnlk in Marlja Samec.

Prvo driavno za ienske Prvo driavno prvenstvo Jugoslavije za jadralke je gostila Subotica od 9. do 17. avgusta letos. Tekmovanje je potekalo hkrati z odprtim mladinskim prvenstvom Vojvodine in je bilo zgledno organizirano. Mita Vukovic in Ivan Filko, ki sta tekmovanje vodila, sta tekmovalcem pred letenjem in med letom (predvsem v doletu) dajala korektne informacije in nasvete, kar je bilo za mlade tekmovalce zelo dobrodoslo. Tudi vreme je bilo na organizatorjevi strani, saj smo v osmih dneh, kolikor je tekmovanje trajalo, imeli kar sedem disciplin. Manj ugodno je bilo v

pray vemo, bi rajAi vldell Ie vef milih obrazfkov naAih (prlkupnlhl) jadralk, smo se zaradl pomanjkanja fotografij morall odlofiti za duhovite risbice Luke Botolina, ki po svoje lIustrirajo Milenina razmllijanja 0 .. zenskem problemucc ... tudi tiste mlsli, ki jih ni naplsalal

zacetku za tekmovalke in tekmovalce, saj smo prvi in drugi dan vsi pristali pred ciljem. V naslednjih dneh smo poveCini prileteli domov, vendar so bile discipline dolge Ie okoli 200 km zaradi sorazmerno poznega zacetka termicnega dne . Kar nekaj dni smo leteli v suhi termiki, ki nas je dva dni dvigala tudi do 2000 m visoko . V zen ski konkurenci smo letele Jana Simenc iz Lese, Marija Samec in Milena Cestnik iz Ptuja, Vojvodino je zastopala Marija Letic iz Subotice in Srbijo Jasmina Jovanovic iz Beograda. Naletele smo okoli 5500 km v 130 urah kljub temu, da eno jadralno letalo zaradi poskodbe zadnja dva dni nl letelo. Pricakovali smo sicervectekmovalkzacetnic, saj je tekmovanje imelo tudi ÂťprebujevalniÂŤ namen. Vsak zacetek je pac tdak paje tako tudi v nasem primeru nekaj klubov, ki imajo dekleta, ki izpolnjujejo pogoje za tekmovanje, rajsi pre-

JADRALNO LET ALSTVO vidno pocakalo na razpletdogodkov. To je sicer razumljivo, vendar do organizatorja dokaj neuvidevno . In kaj je pravzaprav z nasim zenskim jadralstvom? Kako to, da smo na tern tekmovanju letele Ie jadralke ene generacije (22 do 25 let) in, da so v Jugoslaviji zenske, ki letijo tudi se v poznejsih letih, tako zelo redke? V drugih drfuvah (sicer sem 0 tern ze pisala) letijo zenske ocitno v drugacnih razmerah, vsaj ce sodimo po stevilu in strukturi tekmovalk. V Nemciji pripravijo zensko prvenstvo, na katerem leti okoli40 tekmovalk vseh starosti, vsako drugo leto, pri cemer najboljse tekmujejo tudi na splosnem (moskem) prvenstvu . Na Madzarskem je zelo podobno" tekmovanja se udeldi 20 jadralk. Na Ceskem se najboljse pripravljajo skupaj z mosko reprezentanco (10 moskih, 10 zensk) na posebnih taborih. V Boigariji tekmujejo posebej zenske in posebej moski hkrati v stevilcnem razmerju 1:3 (nastarejsaje bila letos 40-letna z 2500 urami letanja, najmlajsa pa 20-letna s 300 urami). Zastopnica rranclJe Je lam na evropskem prvenstvu tekmovala s prototipom najnovejsega Pegasa .. . Precej sem razmisljala 0 tako imenovanem "zenskem problemu ÂŤ pri nas in vern, da se tudi mnogi drugi ucitelji letenja

ICreIL"

JADRALNO LET ALSTVO

rce'L,4 12

V Turciji bodo izdelovaJi ameriAka letala F-16

r----------------------------------------------------------~

V TurCiji bode zaeeli prihodnje leto izdelovati ameriska letala tipa F-16. Pravtedn ij e v tursko-ameriskem vojaskem oporiscu Indzirlik v okviru vojaskih vaj NATO es kadrilja ameriskih letal te vrste. Predsednik Evren si je v Mi rtadu pri Ankari ogledal bodoco tovarno letal F-1 6, s katerimi bodo nadomestili zastarela ameriska letala F-104. Vaje ameriskih letal pa so vzbudi le precejsnje razburjenje v Siriji, saj so let ala iz ameriskih oporisc v Spaniji v Turcijo priletela pray v casu, ko ZDA in se nekatere druge ddave izvajajo precejsen pritisk na Sirijo. Turska vlada je ob tern zagotovila Siriji, da na njenem ozemlju ne bo nic tak snega, kar bi lahk o poslabsalo odnose med sosednj im a drzavam a. (Tanjug)

ZENSKAKONKURENCA 1. DAN 2. DAN 3. DAN 4. DAN 5. DAN 6. DAN 7. DAN M. Tekmovalka

KLUB

1. MILENA CESTNIK PTUJ 2. MARIJA LETIC SUBOTICA 3. JANA SIMENC 4. JASMINA JOVANOVIC

5. MARIJA SAMEC

LESCE ' BEOGRAD PTUJ

T M

SKUPAJ

TOCK

11000 3 170 1 885 1 914 11000 1 954 3 859 2 326 2 828 2 845 3 852 2 317 3 836 2 964 5 149 4 648 3 683 4 681

5187 4971 4278

1 384 3 307

4 4

4 834

0 2 834 4 567 1 333 0 5 694 5 176 4 151

3 805 5 98

4 574

2 861

3974 1119

"~rL.4

JADRALNO LETENJE

Ronke SO nasle vrata vsvetu Letalisee v Ronkah, uradno tudi letalisce Furl anije J ulijske krajine, si ze let a prizadeva, da bi do bilo status mednarodnega letalisea, toda monopo l AIItalie in njenih mednarod nih letali sc je prehud. Zdaj so v Ronkah nasli bliznjico, od 18. decem bra naprej bo dvakrat na teden (eetrtek in nedelja) boeing 737 druzbe Britania letel iz Londona v Ronke in nazaj. Gr e pravzaprav za chartersko progo, ki pa bo imela vse znaCiinosti redne linije in bo sprejemala tudi posamezne potnik e. (DELO)

vprasuJeJo: kako naj pravzaprav ucim leteti dekle? In kako naj z njo postopam na t1eh (letaliska vzgoja)? Iz svojih izkusenj: Cim bolj enako kot s fanti - brez posebnih popustov in brez metanja polen pod noge. Sevedas tern ne mislim zanikati drugacnosti. Nemski trener zenske reprezentance (znani tekmovalec Muller), hje sistematicno letel prelete zzenskami, je opisal svoje ugotovitve, pri ce mer je poudaril, da so jadralke na preletih po veCini manj tvegale. Kakorkoli ze, letalo "ne ve," kdo ga pilotira, Ie obvladati mora to dejavnost. Vsako popuscanje pri 501anju in vzgoji se mascuje (tudi pri fantih)in vsako umetno oviranje povzroCi nepotreben osip. Torej - dobili smo se eno tekmovanje, ki ima vseka kor nekaj dobrih strani: - organizirano je ob koncu jadralne sezone, kar omogoca ustrezno vletenost - orga nizirano je v casu, ko ni drugih tekmovanj in je tako v klubu laze dobiti "prosto芦 jadralno letalo - organizirano je na sorazmerno varnem vojvodins kem terenu - pred tekmovanjemjeomogocenorganizirani trening zaradi navigacije - Subotica je obljubila, da bodo to tekmovanje tudi naslednj e leta pripravili , hkra ti z odprtim mladinskim prvenstvom, na katerega vabijo tudi mlajse nevojvodinske tekmova1ce. MILENA CESTNIK

- Yes kaj sem se odloeill Z naso jadralko se bom poroell, boya skupaj sparala za trlstotko ...

, i inles , ,

industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 路411

inovak alma kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garalna nata lamelirani profili lamelirane ploi~e

/7P

J "C ..

. • . . ,<?~' ./.f ... ' .~.'

"~~~~; Letoinjl najuspelnejAI slovenskl padalcl: Pogatar, Jug In 5vetlna (na prlpravah drfavne reprezentance za svetovno prvenstvo v Lescah, avgusta 1986, foto: Leon Mesaric'!)

Bogdan Jug - mladinski in clanski drzavni prvak Letosnje 34. ddavno prvenstvo v padalstvu je bilo v Boru, v dneh od 30. julija do 3. avgusta. Sodelovalo je 67 tekrnovalcev, najstevilnejsi in tudi najuspesnejsi so bili spet slovenski tekrnovalci, po zaslugi odlicnih Lescanov. Se pred prvenstvorn so bile napovedi 0 resnern ogrozanju Lescanov na najvidnejsih rnes-

MLADINSKO DR2:AVNO PRVENSTVO Uvrs .

2. 3. 4.

5. 6. 7. 8. 20. 21.

TEKl'10VALEC

JUG BOGDAN ZUBAN ALEKSANDER BRADI C SINn!\A ERJAVEC BORUT SIMI C ~ELJXO POPOVIC JOSIP BLAZIC MATJA~ KUZMANOVIC SLAVKO MAR Z ID OV~EK TOMA~

SALKI C SEN AD

SUBOTICA 17. - 20. 07.1986

- - :~'ESTO

FIGURATIVNI SKOKI 7 J ~

KLUB

tih . Pricakovan je bil prodor rnladih novosadkih padalcev, ki zadnje dYe sezoni zelo vest no in nacrtno trenirajo in kakovostno napredujejo. Vendar pa se je pokazalo, da bodo rnorali seveliko delati , da bodo njihove zelje tudi uresnicljive. Tako so ostali boji za najvidnejsa rnesta sarno rned padalci Alpskega letalskega

Sl{1JPAJ I

:-pk

:"'. ~).:

c nl<

ALC N. S.d

A , 10

~ , qO

2f,gO

10 ,1 0

10 , lI O

31,cO

N . S~rl

111 , ~O

ALC N. S"" B. LukR ALC

1 1 ,~O

11 , 40 10 , So 1",00 J" , OO 1? , 20 13 ,"-0 1"- , 00 H, ,"O

10 , 00 Jl,10 10 , QO III , CO

Y:-' , "O

1" , SO

01 , 00 ''' , '70

N.S~d

ALC ALC

V,50 U, 0 "

13,70 13 , 20 12,60 12,~0

ZAPO.

11.. ,n.o 12 , QO

12 , 50 13,°0 1" , 30

MLADINKE

1. 2. 3.

TRBONJA SNE~AN A BALASA MELIJA MOMCILOVIC BILJANA SILl TAT JAN A KUPLJENIK DIJANA KOLAR MIRA

5. 6.

3P"AO

3' , 30 42 , 50 "3 , 10 I

~T .

,no

Sa. ra je vo Subotica SuboticB Nov i Sact B.Luk a Subotica

2 0 0

1 0

3 0 0 7

25 15 4 0

15 12 10 22 3 215

13 30 2') ,;, 10

7 11 J2

KLUB

SKOKI NA CILJ 1 2 r,.m c!!!': em

FI GURE

MESTO

SKUPA TOCK

SKUPAJ f, ~

0 1') 1'1 31 ';'7 54 233 225 CILJ

3 2 1 5 4 8 17 15 27 26

4 5 8 13 16 22 22 38 38 SKUPAJ to ~~ '

~e s t o

m,p ~ t o

3 2

7 7 g

"1 II II

3 5

PADALSKA DRL:AVNA PRVENSTVA

Jadranje z vrhov se Airi Francoska alpinista Emanuel Kombe (27) in Christophe Revere (23) sta opravila prvo »jadranje« s padalom v Pamirju . Spustila stase z najbolj obiskanega sovjetskega sedemtisoeaka, 7134 m visokega Pik Lenina. Po dveh aklimatizacijskih turah sta se povzpela do tabora na visini 6100 m in - naslednji dan na vrh. Bila sta dobro otovorjena, v nahrbtnikih sta namree imela poleg spalnih vree, pijace in hrane, tudi specialni padali. Po sedmih urah poCitka in priprav, . sta srecno zajadrala. Kombe in Revere pa stem nista dosegla kakega »svetovnega« rekorda. Letega ima zaenkrat (od II. avgusta 1985) namree se njun rojak Pierre Gevaux, s skokom z 8035 m visokega Gaserbruma II. Bilo je to tedaj, ko slavni Marc Boivin , s tega vrha tudi poletei, Ie da z zmajem. Le I6urjetedajrabilza vzpon iz baznega tabora (zmaja je prinesei na vrh nekaj dni prej), polet pa je trajal 25 minut. Kombe in Revere sta novinarjem povedala, da sta studenta Pedagoske akademije za geografijo v Grenoblu in da se ze dolgo ukvarjata z alpinizmom, prvi sest, drugi pa celood 12.letadalje. Sta pa jadrala kaj razlicen cas: Revera je potreboval do ledenika Lenin sest, Kombe pa polovico vee - de vet minut. Za prihodnje leta napovedujetaskok s padalom z najvisjega vrha SZ, 7495 m visokega Komunizma. Opravili naj bi ga njuni tovarisi R. Deshauen, D. Peuge in A. Portale. (DELO)

centra iz Lese. Med njimi pa se je vnela borba med »A« in »B« ekipo. Mlajsi se starejsih vzornikov niso pray ni/: prestrasili in so ekipi vicesampionov sveta kar nekoliko prirezali krila. Kako tudi ne, saj so jim pobrali kar vse tri kolajne v posamicnih skokih nacilj. Zato bo borbazamesta v drfavni reprezentanci v prihodnje izredno trda, kar bo dalo tudi boljse sportne dosezke. To si pa tudi zelimo! V borbi za absolutnega prvaka je bil najuspesnejsi Bogdan Jug. Po odsluzenju vojaskega roka in daljsemodmoru,jevtej sezoni marljivo treniral in najavil svojo dobro formo ze na mladinskem driavnem prvenstvu v Subotici, kjer je zmagal v figurativnih skokih in bil tretji v skokih na cilj ter tako postalletosnji absolutni mladinski drZavni prvak. V clanski konkurenci je pokazal izredne tekmovalne sp05obnosti, ko je v izredno tdkih pogojih tolkel nicie ter po osmih serijah zmagal vskokih na cilj sarno s tremi centimetri o Pri tern je imel kar sedem skokov v niclo. Posebno presenecenje in poslastico sta v tej disciplini pripravila Roman Pogacar z drugim mestom in sedmimi centimetri ter Dusan Frank s tretjim in osmimi centimetri. Zmagoslavje Lescanov sta dopolnila Roman Bozic s cetrtim in Darko Svetina s petim mestom. Letosnji republiski prvak Branko Mirt je v sestem skoku doskoCiI na 38 centimetrov in si s tern zapravil vse moznosti za uvrstitev pri vrhu . Po en slabsi skok sta imela tudi Smid in Intihar in tako izpadla iz boja za kolajne v skokih na cilj. V figurativnih skokih z 2000 metrov je bil spet najboljsi Bogdan Jug. V treh sko-

ICe'l/J15 kih je dosegel skupni cas 24,8 sekund in drugouvrscenega Svetino prehitel kar za enD in pol sekunde. Bozic je bil tretji in Ie za desetinko sekunde prehitel Mirta, ki je tako ostal brez kolajne v posamicnih razvrstitvah. Pogacar je prijetno presenetil tudi vtej disciplini. S petim mestom sije priboril v generalni razvrstitvi srebrno kolajnoza BogdanomJugom, kije zedrugic postal driavni prvak med ciani . Bron . je osvojil Darko Svetina, Bozic pa je bil cetrtt z enaklm stevllom tock kot Svetina, vendar je imel Svetina boljso uvrstitev v figurativnih skokih. Peto mesto Frankaje prijetno presenecenje, Intihar z devetim in Mirt z dvanajstim pa pray gotovo nista bila zadovoljna in nekoliko razocarana. Med ostalimi slovenskimi tekmovalci je treba pohvaliti se Jozeta Korosca iz Letalskega centra Maribor, ki seje uvrstil takoj za Mirtom na trinajsto mesto, njegov klubski sotekmovalec Iztok Presernje bil dvajseti, obema pa manjka predvsem vee natancnosti; Ie-to pa pridobis z vee kvalitetnega treninga. Za slovensko padalstvo je presenetljivo, da se letos niso udeldili driavnega prvenstva ptujski padalci. Kot kaze mlajsim iz neslovenskih klubov se ne uspeva razbijati leskega mita o Zato pa sta pri tern zelo uspesna izkusena veterana Novosadcan Uros Sumar, ki je bil sesti in Zdravko Pirc iz ~agreba, ki se je uvrstil na deseto mesto. Se najvec pa obeta Aleksandar Zuban iz Novega Sada, ki se je izkazal ze na mladins kern ddavnem prvenstvu, na clanskern v Boru pa je bil enajsti.

Padalska Idlla v drufinl Svetina (med prlpravaml za SP v Lescah, foto: L. Mesari~)

DRZAVNO PADAlSKO PRVENSTVO - BOR 30. 07. - 03.08.86 ClANI FIGURATIVNI SKOKI

UVR

STI TEV I. 2.

3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. II. 12.

13. 14. 15. 16. 17. 18. 19 . 20. 22. 36.

TEKI"iOVALEC

;:um

JUG BOGDAN POGAGAR ROMAN SVETINA DABKO BOZIC ROMAN FRANK DUSAN SUMAR UROB SMID BENJAMIN HRAST BRANKO INTIHAR DUSAN PIRC ZDRAVKO ZUBAN ALEKSANDER MIRT BRANKO KOROSEC JOZE BRADIC SINIBA KARI C SENAD JAKUPOVIC BELID ALISA EDVIN KLAJIG SLAVKO PAVLOVIC MILOS PRESEREN IZTOK SAtKIG SENAD ERJAVEC BORUT

sek

s ek

ALC 8,0 7,9 ALC 8,6 9 ,1 ALC 9,7 7,9 ALC 8,0 9 ,6 ALC 10,2 10,7 10, 4 N. Sad 8, 9 ALC 9,5 10,5 ALC 9, 9 9 ,5 ALC 9,6 9,9 Za greb 10,9 11 ; ~ N. Sad 10,7 9, 6 ALC 9 ,2 9,(. Maribor 12,0 11, 2 N.Sad 11,2 12, 1 B.Luka 11,6 12,7 Zadar 10, 8 12,1 B.Luka 11 ,5 11,5 N. Sad 10, 9 12,2 Svet oz. 12 , 8 13, 6 Maribor 11, 6 11,9 ALC 11,7 11,0 ALC 16 ,0 13,2

8,9

sek

9,7 8 ,7 8 ,9 10,3 10, 2 9 ,5 9,2 10,7

10,2 8 ,3

SKOKI NA CILJ SKUPAJ MES_ s ek TO 24,80 27,40 26,30 26 ,50 31,20 29 ,50 29,50 28 ,60 30,20 21,10

3 11

0 0 0 4 0

7 7 6

3 1 4

7 3 1 1

5 2

l :''

23 , 50 22,70

10 4 19 20 22 16 17 19 27 21 14

29 20

30 ,50 26 ,60 23 ,00 23 ,30 24,30 22 ,90 23,00 2 3,10 26 ,40

s e r i .i a 3 I 2 em em em

3 3 0 0 3 2

0 0 0 0 0 0 0 2 1 5 0 0 2 0 2 ~

3 3 2

3 7 15 0

0 0 0 3 2 0 0 15 0 0 0 0 0 7 7 0 10 0

4 em

5 em

6 em

7 em

3 2 2 0 1

0 0 0 1 0 0

0 0

9 2 0 3 0 2 3 8 6 4 6 2 6

5 6 2

5 10

9 0 2 3 7 0 3 1 1 19 0 13 3 6 81

5 0 0

7 0 0 0 1 1 0 0 8 38 4 8 1

3 3 0 0 3 0 3

4 2 11

7 0

15 2

5 0

95 43

0 14 -

SKU

MES

8 TO em PAJ em 0 1 3 0 2 7 4 13 5 4 12 4 2 8 3 0 15 7 4 17 8 15 37 11 3 19 9 I 3 14 6 ! 4 25 10 - 42 25 - 24 12 - 27 15 - 26 14 - 34 22 - 110 21 - 39 23 - 68 19 - 45 26 - 90 35

SKUPAJ TOCK

2 7 7 7 14 14 15 17 18 20 20 29 31 35 36 38 38 42 46 47 49 72

PADALSKA DRZAVNA PRVENSTVA Lucie iz Sarajeva, presenetljivo druga pa je bila osemnajstletna Zadarcanka Mira Grcie, ki je zmagala v sko kih na cilj . Pray gotovo ji je do uspeha veliko po magal trening z Idk imi padalci v Lescah in v Zadru, kjer so bili Lescani teden dni gostje tamkajsnjega aero kluba. Edina slovenska zastopnica Mariborcanka Fanika Kranj c se je uvrstila na odlicno peto mesto, vendar so nj eni rezultati se preskro mni , da bi lahko pricakova la tudi kak o kolajno . Razplet ddavnega prvenstva je poka za l, da se je krog kandidatov za ddavno reprezentanco razsiril in mlajsi ze resno ogroz.ajo sta rejse, zal pa to velja sarno za padalce ALe. Selektor in trener drzavne reprezentance bo imel zato v prihodnje dokaj tdko delo. Mladi se ne bode dali kar zlahka odpraviti, starejsi pa ne bode smeli pocivati na 10vorik ahJ ampak se naprej trdo delati kot doslej . Ce bo tako, nas bode padalci tudi v priho dnje razveselili z odlicnimi dosdk i. LEON M ESA RI C

Brez Franceta bi ALe tezko shajal (Franc Primozic pred odhodom na svetovno padalsko prvenstvo v Ankaro, kjer je bil vodja jugoslovanske reprezentance, Lesce, avgust 1986, foto: F. Mesaric)

Veliko premoc so pokaza li Ldcani v skupin sk ih skokih nacilj . Ek ipa Ajezmagala s 15 centimetri, srebro je pripadlo lesk i Âť8 ÂŤ ekipi z 19 centime tri , tretja paje bila novosadska ekipa ze z velik im zaostankom , nabrala je ka r 51 centimetrov. Nastopilo je 13 ekip. Med dekleti je nastopilo sarno 14 tekmovalk . Prvakinja ie postala Siavica

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ 1. ALC - Lesce - A (Intihar, BoZic, Svetina, Mirt) 0,15 m 2. ALC - Lesce - B (Jug, Frank, Pogacar, Smid) 0,19 m 3. Novi sad (Bradic, Zuban, Klajic, Sumar) 0,51 m 4. Zagreb 0,84m 5. Banja Luka 1,08 m 6. Kraljevo 1,61 m 7. Zadar 3,48 m 8. Skoplje 3,80m 9. Svetozarevo 4,69m 10. Subotica 6,34m 11. Prijedor 7,34m 12. Pristina 7,59m 13. Kumanovo 14,73 m

(Nadaljevanje z

-2: strani)

in papirja bi ta del stroska po menil okrog 9 milijo nov dinarjev, kar bi , upostevajeSe izdaja teljske stroske in predvidene do hodke iz reklam, pogod benih a na rocnik ov ter druzbenega dogovora 0 mladinskem tisku , pomeni-lo, da moraceloletna naroc nina znasati vsaj 3.600din a li cena za posamezno stevi lk o 300 d in in za dvojno 600 din . Ker inflacija tud. prihodnje leta najbd ne bo mirovala, predlaga uredniski o dbor obracun narocnine v dveh o brokih : za prvo polletje 1.800 din, za drugo polletje pa naj bi jo doloCilo predsedstvo ZLOS junija ustrezno povisanju stroskov v prvih sestih mesecih. Narocnina naj sepobira za pol leta vnaprej . Uredniski odbor je glede na nespremenjeno vsebinsko zasnovo za leto 1987 enotnega mnenja , naj izhaja revija mesecno z dvojnima poletnima stevilkarna. Novi glavni in odgovorni urednik Tone Polenec meni, da sestava uredniskega odbora ni treba menjati, izbiro tiskarne in predracun za izdajateljske stroske pa bo predlozil neposredno izdajateljskemu svetu revije na seji 12. decembra. M .MOSKON

Tekmovalcl med sve(!anlm za(!etkom letoAnjega YU rallyja na marlborskem letallA(!u (Foto: Jo!e Vantur)

Devetindvajsetic za pokal marsala lita

Sest zrtev letalske nesrece V juzni Franciji je 2. novembra zvecer strmoglavilo majhno dvomotorno letalo. V nesreei je izgubilo zivljenje pet potnikov in pilot letala. Letalo je poleteio z letalisca Bourget blizu Pariza, pristalo pa naj bi v Barcelonnetti. Ugotoviii so, da je letalo udarilo v nek gorski vrh, v sporocilu policije pa je se receno, da so bile vremenske razmere izredno neugodne.

(Reuter)

Letosnji 29. Jugoslovanski aerorally za prehodni pokal Marsala Tita je bil otvorjen v cetrtek 3.julija vpopoldanskih urah na letaliscu v Mariboru, prvi sestanek tekmovalcev in vodstva tekmovanja pa je bil zvecer tega dne v mestu. Razpisano je bilo tekmovanje na marsruti Maribor-Borovo-Sremska Mitrovica- Valjevo-ParaCin-Bor v casu od4. do 6. julija 1986. Tekmovanje na prvi etapi se je zacelo v dopoldanskih urah in je potekalo v lepem vremenu brez tezav in zapletov nad nizinskim in gricevnatim svetom severovzhodne Slovenije in Hrvaske, prek obratnih tock Novi Marof, Narta, Slavonska Pozega in Budrovci. Zmagovalec na etapi je bil Mijo Ban iz Osijeka, sloven ski tekmovalci pa so se uvrstili na naslednja mesta: 3. Krepfl, 7. Verbancic, 10. Bauer, 15. Lukanc, 18. Kos in 19. Lakovic. V Borovu so udeldence tekmovanja lepo sprejeli in jih nastanili v hotelu v Vukovarju; tam je bila tudi proglasitev zmagovalca etape in vrstnega reda tekmujocih. V sobota 5. julija sta bili opravljeni dve etapi: dopoldanska izBorovadoSremske Mitrovice je potekala po ruti v obliki dveh polkrogov oziroma crke S, tako daje bila preletena razdalja mnogo vecja - in tekmovanje pestrejse - kot ce bi leteli naravnost proti Sremski Mitrovici. Tu se ie druga etapa koncala in tekmovalci so

po krajsem sprejemu in pocitku nadaljevali tekmovanje na treji etapi do Valjeva. Naporen tekmovalni program je bil i.e popoldan zakljucen in udeldenci so se v vecernih urah udelezili proglasitve in sprejema, ki ga je priredila skupsCina valjevske obcine. Zmagovalec druge etape je bil Oto Verbancic iz Maribora, 5. je bil Kos, 10. Krepfl, 13. Lakovic, 15. Bauer in 21. Lukanc, tretja etapa pa je prvo mesto prinesla tekmovalcu iz Valjeva, Predragu Milosevicu, Lakovicje zasedel 3. mesto, Bauer 9., Lukanc 10., VerbanCic 14., Krepfl 20, in Kos 21. mesto. V nedeljo 6. julija so tekmovalci leteli na cetrti etapi od Valjeva do ParaCina in naprej do Bora. V ParaCinu so tekmovalci pristajali (ocenjevala se je tocnost pristajanja) in takoj odleteli naprej proti Boru, kjer se je tekmovanje koncalo s pristajanjem na novozgrajeni betonski stezi letalisca v Boru. Popoldne tega dne je bil za tekmovalce organiziran ogled rudnika bakra in topilnice, zvecer pa je bila slavnostna proglasitev v hotelu ob Borskem iezeru . Zmagovalec cetrte etape je bil spet Oto VerbanCic, drugo mesto pa je zasedel Bauer; slovenski tekmovalci so zasedli se ta-Ie mesta: 16. Krepfl, 21. Lukanc, 23. Lakovic in 26. Kos. V skupni uvrstitvi 29. Jugoslovanskega aerorallyja je Mijo Ban iz Osijeka osvojil prehodni pokal Marsala Tita z 2339

MOTORNO LETENJE

AA je v Splitu odprl svoje prellstavnistvo Drugo dalrnatinsko okno v svet, letalisee Split, je od 26. novernbra bogatejse za novega prevoznika potnikov in blaga. Ljubljanski zraeni prevoznik Adria Airways je narnree na Rivi odprl svoje predstavnistvo, ze sesto v J ugoslaviji. Slovesnosti so se udeleZili predstavniki druzbenopolitienega in gospodarskega vrha osrednje Dalrnacije, njenih otokov in Dalrnatinske Zagore. V nagovoru navzoeirn je kornercialni direktor AA Torno Tadel dejal,daje bila ustanovitev predstavnistva AA v Splitu dolg tega podjetja tern krajern. Vodja predstavnistva AA v Splitu Goran Kovaeevicpaga je dopolnil: »Letala AA so letos v Split in z njegovega letalisea ze prepeljala vee kot 200.000 potnikov in 250 ton tovora.« Pray nadan uradnega »ustolieenja« splitskega predstavnistva AA je njeno tovorno letalo DC 9 prepeljalo v Alfir 63000 kokosi - nesnic. Split bo po novern voznern redu irnel zdaj trikrat tedensko redno letalsko zvezo v Ljubljano (dvakrat bo letalo iz Ljubljane nadaljevalo pot za Miinchen), stirikrat bo Split tedensko povezan z Zagreborn, dvakrat s Sarajevorn, dvakrat z Beogradorn in dvakrat z vrnesnirn pristankorn v Zagrebu s severozahodnirni letalisei v ZRN. (DELO)

t:le.L,4 19

tockami, drugo mesto pa je zasedel slovenski tekmovalec Oto VerbanCic iz Maribora z 2235 tockami. Proglaseni so bili tudi zmagova1ci posameznih tekmovalnih disciplin : Celjan Bauer je osvojil tretje mesto v disciplini navigacijskih nalog, Verbancic pa prvo mesto v disciplini tocnosti pristajanja in drugo mesto v disciplini casovne tocnosti. V ponedeljek 7. julija so se tekmovalci in drugi udelezenci tekmovanja vracali proti maticnim letaliscem, tedaj pa se je zlasti proti slovenskim tekmova1cem zarotilo vreme, ki je bilo zahodno od Osijeka in Djakova dezevno, tako da so nekateri skozi def prileteii domov ali pa se vrnili z vlakom. Glede tekmovalnih disciplinje billetosnji JAR pray tak kot prejsnjaletain velja vse tisto, kar smo 0 tern napisali v poroCilu lanskoletnega tovrstnega tekmovanja in temu ni kaj dodati. Tekmovanja se je udeleZilo 30 tekmova1cev iz vseh republik, od tega sest iz Slovenije (dva iz AK Celje in po eden iz AK Maribor, Novo mesto, Ptuj in Velenje). Po sest tekmova1cev je prislo iz Bosne in Hrvaske, devet iz Srbije, dva iz Makedonije in eden iz Crne gore. Vsi tekmova1ci razen dveh so leteli z drugim pilotom -navigatorjem, po vecini na letalih utva 75, bilo paje tudi nekaj drugih letal: cessna, tomahawk in robin. Vodja tekmovanja je bil Bogoljub Jeremic, njegov pomocnik pa Miroslav Isakovic. Glavni sodnik je bil Ivo Cavar z ekipo sodnikov: Kndevic, Golob, Stefanovski, Isakovic in Goricanec. ROKGOLOB

SKUPNA UVRSTITEV Mesto Tekmovalec 1. Mijo Ban, Osijek 2. Oto Verbancic, Maribor 3. Nijaz Delic, Borovo 4. Radovan Korda, Zemun 5. Svetomir Trifunovic, Zagreb 6. Leon Bauer, Celje 7. Predrag Milosevic, Valjevo 8. Zdravko Lukic, Tuzla 9. Karel Krepfl, Ptuj 10. Idriz Merdjanic, Banja Luka 12. Lakovic Stanko, Celje 19. Joze Lukanc, Velenje 21. Slavko Kos, Novo mesto

tocke 2339 2235 2226 2183 2141 2136 2113 2105 2693 2090 2034 1864 1839

eASOVNA TOeNOST Mesto 1. 2. 3. 4. 5. 6. 11 . 14. 18. 26.

Toeke Tekmovalec 874 Mijo Ban, Osijek 860 Oto Verbancic, Maribor Predrag Milosevic, Valjevo 850 826 Leon Bauer, Celje 826 Radovan Korda, Zemun 822 Idriz Merdjanic, Banja Luka 764 Joze Lukanc, Velenje 748 Karel Frepfl, Ptuj 692 Stanko Lakovic, Celje 614 Slavko Kos, Novo mesto

PRISTAJANJE Mesto 1. 2. 3. 4. 5. 6. 11. 20. 24. 26.

Tekmovalec Oto Verbancic, Maribor Mijo Ban, Osijek Branko Fridel, Split Zdravko Lukic, Tuzla Slavko Kos, Novo mesto Nijaz Delic, Borovo Karel Krepfl, Ptuj Joze Lukanc, Velenje Stanko Lakovic, Celje Leon Bauer, Celje

Toeke 470 460 460 460 440 440 400 350 330 320

IZVIDOVANJE Mesto 1. 2. 3. 4. 5. 6. 8. 12. 20. 23.

Tekmovalec N ijaz Delic, Borovo Radovan Korda, Zemun Stanko Lakovic, Celje Mijo Ban , Osijek Leon Bauer, Celje Svetomir Trifunovic, Zagreb Karel Krepfl, Ptuj Oto Verbancic, Maribor Slavko Kos, Novo mesto Joze Lukanc, Velenje

Tocke 1110 1027 1012 1005 990 977 947 905 785 750

Moltvo AK ..Zdravko Smolej" Iz Tuzle je Ie vdrugo oavojlla naalov prvaka Jugoalavlje v tej atraktlvnl padalakl dlaclpllnl, v Prvem pokalu oavobodltve Tuzle pa al je delllaziato z eklpo AK ..M Ihajlo Petrovic" Iz Kraljeva (F oto' 0 Mllovanovlc) . .

Ziati relativ Tuzlanov Doigi prsti »peti~ enih« turistov Delavci urnaskega sekretariata za notranje zadeve so prijeli stiri Dunajcane, ki so uterneljeno osurnljeni poskusa vlorna in vlorna v prodajalni z brezcarinskirn blagorn v Porecu in Novigradu. Izkazalo se je, da so Dunajcani s sportnirn sestsedeznirn letalorn pristali na secoveljskern letaliscu, nato pa so poleteli do Vrsarja. V rnarini v Cervarju so najeli jahto in avto, s katerirn so se odpeljali v Porec, kjer so v prodajalni Ernone skusali priti do zlatnine. Ker je niso nasli, so prodajalno zapustili praznih rok, nakar so vlornili se v prodajalno z brezcarinskirn blagorn v Novigradu . Iz nje so odnesli dYe zlati uri. (DELO),

Na ~portnem letaliseu Meda~, nedalee od Tuzle, so jugoslovanski padalei zlozili syoja p~dala, sodniki pa ustavili stopance. BOj za sekunde, nekje na visini 2.750 m, od odskoka iz helikopterja VL in PLO do 35 sekund na ~toparicah je prenehal in prerasel v objeme in eestitke na tleh. V teh razpolozljivih 35 sekundah, ko padalci posta~ejo Ijudje ptiCi, ki si prizadevajo Izvestl v tern Casu Cim vee figur in si priboriti t.oeke, so najvee znanja pokazali padalel AK .. Zdravko Smolej« iz Tuzle in s 26 toekami znova osvojili naslov najbolj~ih v J ugoslaviji. Z zlatom so se okrasili Liubisa Naumovic, Aco Lukic, Branislav Skrbie (star. vodnik) in Aleksandar Ristic, kiso to padalsko disciplino narediIi za .. ~alez.ljiyo" za v~e padalee, Ijubitelje modnh vI~m 10 plsaOlh padalskih ~upol v Jugoslaviji. Triumfirali so s sestimi fugurami, ki so jih izvedli v enem skoku. Sicer je svetovni rekord 21 figur v 35 sekundah, dosegla pa ga je sovjetska padalska repreze'!!anca v letu 1981. Tuzlani so stem potrdili ddavni rekord in upravieeno prieakuj~j.o, da bode lahko zastopali Jugoslavljo na pnhodnjem svetovnem padalskem prvenstvu v tej, najtdji in najlepsi padalski disciplini, ki bo leta 1987 v Braziliji. Drugo mesto so zasedli padalei AK .. ~ihajlo ~etrovic« iz Kr<ilieva z 18 toekaml, na tretje mesto pa so se uvrstili preds-

tavniki iz VL in PLO zdevetimi toekami s eimer so zasedli hkrati tudi drugo mesto'v tekmovanju v Prvem pokaluosvoboditve Tuzle v tej disciplini . V tekmovanju za ta pokal, kl bo postalo tradicionalno, sodomaeini deli1i prvo mesto s padalei iz Kraljeva, medtem ko so tretje mesto zasedli padalei iz Smedereva. Po besedah generalnega sekretarja LZJ, pol.kovnika Valterja Kueere, ta padalska dlsclplina ne bo vee zanemarjena: .. Zagotovili smo zanjo ustrezna sredstva in z zadnjega mesta na svetovni lestvici se ~zpenjamo proti njenemu vrhu, po tistem Ij~dskem reku: kolikor denarja, toliko tudl glasbe. Zanjo, se razume, odvajamo sredstva tudl zato, ker ima svoje pomembno mestotudivSLOin DZS. Tudi to pot so VL in PLO, kot tudi enota Josi~a Bankovica ~e posebej, storili vse, d.a bl ta padalska manifestacijadobila naZ.IV zelo. dobro . organizirane in zagotovIjene dejavnostl. Sestdeset tekmovaleev iz I~ jugoslovan~~ih klubov, brez predstavOlkov SIOVeOlje, Makedonije in erne gore, se je raz~lo, bogatej~ih za nove izku~nj~ ~ za~e enD petdnevno sreeanje s kolegllz vsedr~avein zzeljo, da biskupno skakali ~e veliko let. Mladi to lahko in hoeejo in zato jim to Cimbolje omogoCimo! DRAGOLJUB MILANOVIC (V KRILIH ARMliE)

MOTORNO LETENJE

lCe'L421

Kviz za motorne pilote

Kitajska prodaja vojna letala LR Kitajskaje tujim kupcem ponudila vojna letala: lahke bombnike, letala brez pilotov, solska letala, helikopterje in vojaska transportna letala. Agencija Xinhua je sporoCila, da je Kitajska nekaj teh letal ie izvoz ila v 10 driav. To velja za bojno letalo F-7 M z enim pilotom in letalo A-5 M z dvema motorjema in enim sedeiem. Kitajska je omenjeno letalo posodobila v sodelovanju z I talijo , ki je Kitajski dobavila elektronske naprave in sistem oroija. Letalo brez pilota Cang-kung I-C, katerega hitrost je do 910 kilometrov na uro, in ki lahko dosei.e visino do 16.500 metroy, je zdaj Kitajska prvic ponudila v prosto prodajo. Reaktivno letalo 8-6 je bombnik srednjega do meta, ki lahko nosi bombe oziroma rakete za napad na ladje in druge streteske cilje. Kitajska druzba , ki se ukvarja z izvozom in uvozom vojaske opreme, oroija in tehnologije, ima stalna predstavnistva v New Yorku , Los Angelesu in Hamburgu, manjse podruznice pa se drugod. (Tanjug)

I. V letu se na isti visini krizata poti dvomotorne Ce-sne in jadralnega letala, ki prihaja Cessni z leve strani. Obstaja nevarnost trcenja . Katero letalo mora dati prednost drugemu in zakaj? a) ladralno letalo Cessni, ker je lazje. b) Cessnajadralnemu letalu, kiprihaja z leve. e) ladralno letalo Cessni, ker je bolj krmarljivo. d) Cessna jadralnemu letalu, ki je letalo brez lastnega pogona . 2. Po vasem visinomeru letite na FL 65, visinomer pa imate po nerodnosti namesto na standardni tlak nastavljen na tlak 1023,2 h Pa. Kaj to pomeni? a) Letite 300 ft nad zahtevanim FL. b) Letite 300 ft pod zahtevanim FL. e) Letite na FL 75 . d) Letite na FL 65 . 3. Po pristanku na kontroliranem letaliscu vozite po vzletni stezi in zagledate rdeco utripajoco luc, kije naperjenaproti yam s kontrolnega stolpa. Kaj boste storili? a) Takoj ustavite in cakate na nadaljna navodila. b) Kakor se da hitro zapustite vzletno stezo. e) Date poln plin in vzletite, ce je mogoce, ker je letalisce neuporabno. d) Pocakate na »Sledi me« vozilo. 4. Kazalee koordinatorja zavoja kaze v levo, krogliea pa je odklonjena v desno. Kaj to pomeni? a) Letalo drsi v levo. b) Letalo drsni v desno. e) Nagib zavoja je prevelik. d) Koordinaeija krmil v zavojuje dobra. 5. Cemu je namenjena frekvenea 121,5 mHz? a) Za javljanje sporoCiI kontroli letenja v primeru sile. b) Za javljanje rednih sporocil operativnemu eentru . e) Na tej frekvenei oddaja avtomatski oddajnik za dolocanje pozieije ponesrecenega letala. d) . Za oddajanje meteoroloskih informaeij za letalisca javnega prometa. 6. Batne motorje normalno ugasamo z rocieo zmesi in ne s stikalom magnetov. Zakaj? a) Da prepreCimo nabiranje saj na sveckah . b) Da preprecimo delovanje motorja po izkljucitvi magnetov. e) J?a zmanjsamo okvare elektricnega sistema.

d) Da omogoCimo motorju postopno ohlajanje. 7. Pri preletan ju z oddaljenega otoka na kopno ste prica trcenju med jahto in motornim colnom. lahta gori. Kako boste to javili in komu? a) Z delovne frekvenee preklopite na frekveneo manj obremenjenega letalisca v blizini in predate depeso 0 nesreCi. b) Z »Mayday, Mayday, Mayday« prekinete pogovore na delovni frekvenei in predate :iepeso 0 nesreCi . e) Z delovne frekvenee preklopite na frekveneo 121,5 mHz, poveste sifro »Mayday, Mayday, Mayday« in predate depeso 0 nesreCi. d) S »Pan, Pan, Pan« prekinete pogovore na delovni f rekvenei in predate depeso 0 nesreCi . 8. Minimalna hitrost letala v letu naravnost je 50 KTS . Koliko je minimalna hitrost tega letala v zavoju z nagibom 60 ? a) 50 KTS b) 62 KTS e) 72 KTS d) 85 KTS 9. Vzletate s kratkega letalisca, na podaljsku katerega je daljnovod . S katero hitrostjo se boste vzpenjali do daljnovoda, da bi ga preskoCili v najvecji mozni visini? a) S hitrostjo, ki je kolikor se da blizu minimalne. b) S hitrostjo najboljsega kota vzpenj anja . e) S hitrostjo najboljsega vzpenjanja. d) Pospesujete tik nad tlemi in preskoCite daljnovod z varno hitrostjo. 10. Med daljsim vzpenjanjem pri toplem vremenu opazite, da se kazalee merilca temperature glav valjev priblizuje rdeci crti. Kako boste zmanjsali temperaturo glav valjev? a) Nadaljujete z vzpenjanjem na vecjo visino, kjer so nizje temperature zraka. b) Zmanjsate hitrost. e) Povecate hitrost. d) Osiromasite zmes za najboljso moc. ::>

(or

q (6 ::> (8

q (L q (9

::> (~

q (p q (£ q (z p (r !JOAO:lpO !ul!AllJd

Draglca Replf Izrofa prehodnl pokal Srefotu Stegovcu

Memorial Klavdija Repica v Ajdovscini Kot v vecini klubov smo tudi v Ajdovscini ob zakljucku sezone pripravili »pravo dirko« . motornjakov za prehodni pokal. Letalsko-vremenska, sreca nam tokrat ni bila naklonjena. Ze ob prvem terminu je ponagajalo vreme, tako da je tekmovanje bilo prelozeno. Tudi v drugo se je sieer lep zacetek dneva s soneem pokvaril, saj je med tekmovanjem pricela pihati burja tako, da je zaradi vaznosti bilo oeenjevanje tocnosti pristajanja odpove-dano. Razen iz Portoroza so bile na startu posadke vseh Primorskih klubov, Ie Postojncani niso mogli poleteti, ker bi njihov pilot moral dobiti kontrolni let na

Postojnfanl so tokrat delovall na tleh - za tola!bo je Brato! dobil lepo praktlfno nagrado

nasem PA-18, kar pa je kot ze receno onemogocila burja. Tekmovanjeje odprl predsednik IS SO Ajdovscina Silvo Premrl, ki je v nekaj besedah opisal pomen strokovne usposobljenosti pilotov, posebno na tako pomembnem podrocju, kot je Severnoprimorska regija in pray taka tekmovanja dajo odgovor 0 izurjenosti pilotov. V svojem govoru je Silvo Premrl zagotovil tudi pomoc SO pri pripravi razstave 0 delu in zivljenju enega izmed pionirjev in konstruktorjev leta 1st va iz Ustij pri Ajdovscini Franje Bratina. Na »brifingu« so se tekmovalci seznanili s 95 km dolgo ruto, na kateri so imeli kar stiri »ikse«, enajst slik, nekaj stetja in meJjenja pa seveda casovno tocnost. Zreb je doloCiI, da bo prvi vzletel lanskoletni zmagovalee Sreco Stegovee, ki je tudi letos opravicil vlogo favorita, Postonjcani pa kot receno niso niti vzleteIi, kljub temu pa so popestrili vsaj tisti zakljucni del. Ob zakljucku tekmovanja je predsednik Dane Nardin dokaj optimisticnoizjavii, da bo tekmovanje prihodnje leto vsekakor stevilcnejse, saj bodo do takrat vse Utve, ki so na reviziji ze zdavnaj popravljene in letece (HA-HA-HA). Tekmovanja v tej obliki bodo ostala, seveda pa bi zeleli, da se nam pridruzijo tudi ciani iz Ljubljane in Lese, ki so na prejsnjih tekmovanjih ze bili nasi gostje, saj so taksna tekmovanja Ie ena oblika visjega usposabljanja.

MOTORNO LETENJE

Boeing je zasel zaradl pokvarjene avtomatske navigacijske naprave Boeing juznokorejske letalske druzbe KAL, ki ga je septembra 1983 nad ozemlj em Sovjetske zveze sestreIii sovjetski lovec, je za~e l s predvidene poti, ker pilot ni uporabljal sistema za avtomatsko navigacijo. To je izjavil v pogovoru za nek juznokorejski mesecnik nekdanji pilot KAL, ki je spremljal polet sestreljenega Boinga, Pilot Park Jong Man ocenjuje, dajesestreljeno letalo , ki je poletelo iz Anchorageja na Aljaski 14 minut pred njegovim letalom, za~Io z nacrtovane poti, ker je moral pilot uporabljati kompas. Hkrati juznokorejski pilot v svojem intervjuju opozarja, da racunalnik avtomatske navigacijske naprave ni bil slabo programiran, ampak je verjetneje, da se je naprava pokvarila. V sestreljenem letalu je umrlo vseh 269 potnikov in clanov posadke. (AFP)

t:e'L423

Ajdovscina je prihodnje leto kandidat za prireditelja republiskega aerokluba rallyja. Priprave za morebitno organizacijo so ze v nekaterih pogledih stekle posebno zato, ker nas klub prihodnje leto praznuje 30-letnico obstoja. Po zaslugi nasega clana Borisa Grzeja, enega izmed ustanovnih clanov ter nosilca raznih funkcij v minulih letih je nastal rokopis kronike Aerokluba, od ustanovitve pa do zakljucno letosnjega leta. Ce bodo financna sredstva dopuscala bi naj knjizica zagledala luc vsaj do tekmovanja(ce bo). Vsekakor bi bil to dokument, ki veliko pomeni za nas klub pa tudi za nekatere druge ne bi bil odvec, saj je v njem marsikateri podatek, ki se nanasa tudi nanje (tekmovalne uvrstitve, posojila letal, cIani, ki so leteli tukaj, ipd.). Rokopisu je prilozenih tudi precej izvirnih foto posnetkov iz vseh obdobij. Rezultati tekmovanja: Casovna tocoost: 1. Stegovec - Nikolic 2. lablanscek - Plesnar 3. Velikonja - Sorli

18 drfav. Sodelovala je tudi jugoslovanska reprezentanca, ki so jo sestavljali trije tekmovaIci iz Slovenije, vodja in trener pa je bil ing. Kmoch.

Navigacija: 1. Milenkovic - Nardin 2. Stegovec - Nikolic 3. lablascek - Plesnar

2. 3. 4. 5. 6. 12.

I. Jim Richmond, ZDA 1:33; 38 2. C. Banks, ZDA 1:27; 25 3. P. Nore, Finska 1:25; 37 26. Iztok Zagar, YU (Ptuj), 1:07; 55 27. M. Mastnak, YU (EMO Celje) 1:07; 44 39. Oto Velun~ek, YU (Ptuj) 0,59; 03 Ekipno : I. ZD Amerike, 2. Nizozemska , 3. V. Britanija, 9. Jugoslavija

Zvezno tekmovanje za Memorial Fizir Zvezno memorialno tekmovanje v preciznem letenju, ki steje v ciklusu ostalih t~kmovanj tudi za drfavno prvenstvo, je bllo 19. septembra v Cakovcu. Udelefba je bila slaba, ker je bilo ze naslednji dan v Banjaluki drugo zvezno tekmovanje (rezultati so objavljeni v novembrski stevilki). Tekmovalo je vsega 13 pilotov iz Slovenije in Hrvaske, iz ZLOS 5. I. Oto Verbancic, Maribor

SKUPNO: 1. Stegovec - Nikolic 2. Milenkovic - Nardin 3. lablanscek - Plesnar Prehodni pokal je zmagovaIcu izrocila vdova po Klavdiju, Danica Repic. EMIL FRAS

Evropsko prvenstvo V preciznem letenju Tretje prvenstvo motornih pilotov v preciznem letenju je bilo od 10. do 17. avgusta v Lodzu na Poljskem. Tekmovalo je 11 reprezentanc in 49 pilotov. Jugoslovansko reprezentanco je sestavljalo 5 pilotov. I. Darocha, Poljska

2. 3. 16. 18. 21. 24. 29.

Lenartowicz, Poljska Wieczorek, Poljska Leon Bauer, YU-Celje Nijaz Delic, YU-Borovo Vinko Pi~ek , YU-Ptuj Oto Verbancic, YU-Maribor Mijo Ban, YU-Osijek

32,7 45,1 54,9 175,2 194,7 209,9 226,1 251,6

Svetovno prvenstvo sobnih modelov V Angliji Prvenstvo je bilo v angleskem mestu Cardington od 22. do 26. avgusta. Na prvenstvu je sodelovalo 51 tekmovalcev iz

Mijo Ban , Osijek Nijaz Delic, Borovo Leon Bauer, Celje Slavko Lakovic, Celje Vinko Pi~ek, Ptuj Darko Madjarac, Maribor

23,5 28,0 45,5 88,0 93,0 103,0 269,0

Zvezno tekmovanje za Memorial zagrebSkih pilotov To tekmovanje v preciznem letenju je bilo 4. oktobra na letaliscu Lucko. Sodelovalo je nekaj vec pilotov, vkljucili so se se pi loti iz BiH , skupaj 18 tekmovaIcev, iz ZLOS trije. I. Oto Verbancic, Maribor 2. Josip Klobucar, Osijek 3. Dra~ko Bozic, Banjaluka 4. Darko Madjarac, Maribor 7. Ivan Vogrin, M. Sobota

106,9 122,4 176,9 250 339

Zvezno tekmovanje za Memorial Edvarda Rusjana Zadnje tekmovanje v preciznem letenju je bilo 18. oktobra v Beogradu. Tekmovalo je 36 motornih pilotov (niso sodelovali pi loti iz Makedonije in Kosova), iz ZLOS je bilo 7 pilotov. I. Jon Kadarjan , Zrenjanin

2. 3. 5. 9. II. 29. 31. 35.

Leon Bauer, Celje Dragoljub Spasic, Kraljevo Oto Verbancic, Maribor Srecko Strucl, Maribor Darko Madjarac, Maribor Ivan Vogrin , M. Sobota Sali Husein, Maribor Emil Seruga, M. Sobota

45,2 51,6 63,0 70,6 96,0 100,4 219,0 281 ,4 524,8

Najmanjsi dvomotornik Cricri velja kot najmanjse dvomotorno letalo na svetu. Nosi lahko enoinpolkratno last no tezo praznega letala in se pri letenju z enim motorjem vede bolj ugodno, kot drugi dvomotorniki . Rolf Wurster sije strnada podrobneje ogledal. Tega letala v izgotovljenem stanju ne moremo kupiti, ker gre pat za povsem amatersko konstrukcijo in 0 stroskih za izdelavo letala lastnik iz Emdena v Zahodni Nemtiji najrajsi molti . Nekaj nad 1.500 delovnih ur je bilo potrebnih , da je svoje letalo izdelal in to do neke mere priblizno ze lahko preratunamo v ceno. Pray vse je izdelal sam, celo motna aluminijasta nosilca za motorja. Izdelava

Prltllkavl dvomotornlk pred Itartom

trupa je skrbno in natantno izpeljana , celo tako, da bi se ÂťpraviÂŤ graditelji po tej gradnji lahko zgledovali. Seveda pa je treba poudariti, da je marsikaj tudi improviziranega . Primer za to je recimo krmilna palica , ki je nastala iz nekdanje noge vrtnega stoia. Kljub temu pa v celoti vzeto graditelj pri improvizacijah pray v nitemer ni prisel v nasprotje s solidnostjo in trdnostjo gradnje. Letalo cricri je trenutno na prei zku sanju v Nemtiji; kot dvomotornika ga lahko pilotirajo pi loti z ustreznim dovoljenjem. Pilot Erhard Schwarz, ki je z njim opravil pr~let iz Frieslanda je nad letalnimi sposobnostmi te ÂťigratkeÂŤ navdusen. Pri minimalni hitrosti 110 km/h se je letalo Ie z enim motorjem se vedno vzpenjalo 1,5 m v sekundi . V Franciji, kjer je bil mini dvomotornik razvit , so si strokovnjaki ze dolgo na jasnem: letalo MC 15 je sposobno za solidno letenje in pri letnem pregledu dosezkov amaterskih graditeljev letal so se vrteli okrog njega, kot bi slo za priznano akrobatsko letalo. Michel Colomban , konstrukter letala MC 15 je vanj vgradil tako odlitne aerodinamitne kvalitete , da je cricri v marsitem igraje enakovreden letalu cessna 172, pri temer pa ta ptitek potrebuje komaj petino pogonske moti tega ameriskega Ijudskega stirisedeznika. Krila tega letala so tako drobna in nez-

MOTOR NO LETENJE

Iberia ne bo vee vzdrievala letalskih zvez z Pretorio Spanska drfavna letalska druzba Iberia je sklenila ukiniti redne zveze z Juznoafri~ko republiko. Njen predstavnik je izjavil , da so se tako odlocili iz komercialnih in ne iz ra~lo~ov. politicnih Hkrati bodo uklOlh tudi zveze z Librevillom, Tangerjem in Zdruzenimi arabskimi emirati. Ooslej so Iberriina letala dvakrat na teden vzd rzevala zvezo z Johannesburgom prek Nairobija. Do tod bodo letala tudi v prihodnje. Predstavnik druzbe je dodal, da bodo datum ukinitve zvez z Johannesburgom sporocili kasneje. (Reuter)

natna da bi iz njih komajda izdelali milO,' saj je njihova pov~ina pi~lih 3,10 m2 • Visinsko krmilo je posta vljeno kot nihalno veslo na vrhu smernega krmila s tern, da ima po vsej svoji dol~ini vgrajene tudi zra~ne zavore. Nadaljnja posebnost dvomotornika cricri sta motorja. LeZita tako blizu drug ob drugem , da tudi piloti z manj iz~u snjami pri letenju zdvomotornikom OIS0 izgubljeni v primeru, da en motor odpove. Asimetrija pri .Ietenju sarno z enim motorjem je komaJ opazna. Oba enocilindrska dvotaktna motorja JPX PUL 212 sta ~e v nosilcih pritrjena v gumijastih bla~ilcih, v k~bini pa je se nadalje poskrbljeno, da OIsta. preve~ glasna in ne treseta letala. NadalJe so opazne se nekatere druge konstrukcijske odlike, ki govore 0 profesionalnem konstruktorju. Omembe vreden Je tudl hram za gorivo. Names~en je pod pilotovima nogarna, drfi 25 I in je iz prozorne'pla~ti.ke, za vsak motor posebej ima svoJo plplCO .za dotok goriva. Oba motorJ.a p<;>rabl.ta okrog 8 litrov gorivana uro.~n pn 23 htrih goriva lahko cricn zaneslJlvo <;>stane v zraku 2 uri 45 minut. Francoskl konstruktor Michele Colomban je v letalo najprej vgradil motorja spo 10 KM,. vendar ju je kaj kmalu zamenJal z mo.torJe~a po 12 KM, vsa tri letala tega tlpa, kl trenutno letijo v Zahodni Nem~iji pa so zda~ opremljena z motorji s po 15 KM , J?n ~emer dosegajo motorji do 6000 o/mln.

Dirk Hener, eden izmed treh lastnikov letala MC IS cricri v Zahodni Nem~iji, ki je letalo ~e dodobra spo.znal !n z !1jim nastopa na raznih letal~klh .pnredlt.v~h, Je pobudnik pravega glbanJa za mlOldvomotorna letala. Seveda je svoje letalo se dodatno »sfriziral« po lastni zamisli s tern, da je pokrov kabine se zmanjsal in s tern nekaj pridobil na hitrosti letala. Dirk Hener je pray tako prepri~an, da je cricri uspelo in v zraku zelo zanesljivo letal? Nikakrsnega problema ne predstavlJa letenje s sarno enim motorjem. Potovalna hitrost letala pri tern ne pade pod 120 km/h in pri tej hitrosti se elisa ugaslega motorja se vedno vrti, kar pri okvari enega motorja povrsina elise komaj 0,37 m l ustvarja pray neznaten upor. . Poskusni pilot Erhard SchwarzJe to letalo tudi letelle zenim motorjem, vendar je hitrost letala zma~jsal toliko, da s~ je elisa ugaslega motorJa povsem ustavlla. "Ko sem letalo nekoliko pritisnil, se je elisa znova za~ela vrteti takoj, ko se je zaradi pove~ane hitrosti premaknila ~e~ mrtvo to~ko. Pri tern sem moral odpretl Ie dekompresijo.« Letalo Colomban MC 15 cricri pray gotovo nudi dovolj zadovoljstva v letenju, s ~imer je ~ro~ano del.o! odpov~do vanje in stroskl pn nJegovl IzgradnJI. "PO FLUGREVUE« Tehni~ni

podatki razpetina 4,90 m dolZina 3,91 m 1,20 m visina tela praznega letala 75 kg tela letala v letu 170 kg pogon: 2 x J PX PUL 212 po 15 KM pri 6.000 obratih v minuti najve/!ja hitrost: 220 km/h najve/!ja hitrost vzpenjanja: 6,5 m/s najve/!ja hitrost vzpenjanja z enim motorjem: 1,5 m/s.

Ziastl prl pogledu od spredaj je Cricri prava atrakcija ...

rceIL426

MODELARSTVO

Prekrivanje modelov

Rakete brez Ijudi Ameri~ka agencija za vesoljske raziskave (NASA) je zaeela pripravljati vse potrebno za nadaljevanje programa »Shuttle« , s katerim so p.enehali, ko se je 28. januarja letos zgodila nesreea s Challengerjem. Skupini letal tega tipa so ostala sarno ~e tri plovila in po nacrtu naj bi prvi poletel Discovery (10. fe bruarja 1988). Ta raketoplan trenutno pripravljajo za polet v vesoljskem centru Cape Canave ral. V istem centru je ze nekaj casa na i zst r e li ~c u tud i Atlantis, na katerem bodo konec novembra preverjali od ~ t eva nje pred izstrelitvijo, preskusili pa bodotudi sistem za evakuac ijo v primeru nevarnosti in naprave, ki varujejo raketoplan pred ddjem. Tretji rake toplan je ~e v hangarju in inzenirji zamenjavajo na njem nekatere dele. Medtem pa je drui ba United Technologies iz Connecticuta dala pobudo za vesoljsko plovilo brez clove~ke posadke . Naredili so ze model zanj in uporabili motorje in rezervoarje raketoplanov tip a »shuttle«.

11. Z JAPONSKIM PAPIRJEM Povclinemodela, katere mislimo prekriti z japonskim papirjem, napravimo gladke s finim brusnim papirjem. Nato jih s topitem vetkrat prepleskamo z osnovnim lakom in nato lOpet prebrusimo. Stevilo premalOv je odvisno od gladkosti povcline. Cim boljje baiza groba in porasla, vet bo potrebnih premalOv. Poslufimo se lahko tudi lepila za tapete, ki ga zme§amo z vodo. Postopek premaza se pritne vedno s spodnje strani krila in drugih delov modela. Japonski papir nato odrefemo, za nekaj milimetrov vetji, kos kot je povclina, ki jo prekrivamo. Pri rezanju papirja moramo paziti, da bo struktura papirja vedno potekala vzporedno s trupom modela. Ce ne vidimo, kako poteka struktura papirja, ga na robu pole malo natrgamo in tako ugotovimo potek strukture . Ce se ne ddimo tega pravila imamo pri napenja nju papirja lahko tefave in pa mofnost nepravilnega krivljenja krila. Nato papir zalepimo na felene povcline z gostejsim, oz. nerazredtenim prozornim nitro lakom, §e bolj e capon la ko m. Lak za lepljenje papirJa damo v tubo , KlIma ta nek in dolg vrat in ga s tankim curko m nanasamo prekjapan papirja, ki ga nato se narahlo s prstom potiskamo po papirju, da se vtisne na del modela , ki ga felimo prekriti . Ko je povr§ina prekrita in sicer tako, da ni gub ter je lepilo-Iak fe suh, jo prebrizgamo s finim ra zpr§i1cem z vodo in krila damo v sablono, da se papir pravilno napne . Ko je papir napet in povsem suh , zafeljenosele naslednji dan, ga polakiramo. Lakiramo ga z razredtenim nitro lakom - span lakom , ali capon lakom iri sicer prozorni sijajni lak , ne z mat lakom. Yes model prelakiramo 3x in sicer tako, da potakamo med enim in drugim lakiranjem 4 do 6 ur. Ob vsakem zakljutenem lakiranju damo lakirane dele model a v sablono. Lakiramo pri normalni sobni temperaturi. Krila damo v sablono tako, da stavimo pod krilo dYe letvici, zaradi normalnega su§enja laka . Na letvice moramo dati papir, ki se ne bo prilepil na krilo. Ko je naslednji dan model suh in lak ne pika vet, preostanek papirja, ki gleda tez robove z brusnim papirjem previdno odbrusimo in nato robove premafemo z lakom tako, da s prstom narahlo oblikujemo robove na modelu. Predvsem nosilne povrsine modela je zazeleno imeti vselej v sabloni .

2. PREKRIV ANJE S SVILO Ravnamo tako, kot pri prekrivanju z japonskim papirjem, razen naslednjega: pazimo na pravilno smer nitk v svili, da gredo vzporedno s trupom modela . Kos svile polofimo na krilo in ga odrefemo tako, da gleda tez krilo. Odrezani del pritrdimo z bucikami na krilo. Nato svilo po§kropimo na fino z vodo, da se prime krila in nato znova narahlo napenjamo svilo na krilo . Paziti moramo , da struktura nitk lepo poteka tez krilo in da ni gub ter mehurtkov. Zafeleno je, da se pred lakiranjem svila utrd i z vet bucikami. Nato se z laki, ki smo jih omenili pri prekrivanju s papirjem, prelakira tisti del, ki se lepi na les. Ko lak zalepi svilo na les , znova premafemo z lakom celotno povr§ino, tudi tisto med profili krila. Ce se pokafejo sive lise, bodo izginile po vetkratnem premazu z lakom . Krila prekrita s svilo prelakiramo do 5x. Zafeleno je tudi trup prekriti s svilo, zaradi trdnosti in enotnega estetskega videza. 3. PREKRIVANJE S FOLIJO

V osnovi so vse folije prozorne, Ie suho lepilo, ki je v razlitnih barvah je na eni strani folije . Tista stran na kateri je lepilo je motna , ostala pa je gladka in svetleta. Lepilo se pri temperaturi od 120 do 140 0 C aktivira in lepi. Folije se med sabo ne lepijo v tasu shranjevanja. Nekatere firme, ki izdelujejo te folije, dajo med folije zastitno plast. Debelina folije je 0,025 mm . Pri povrsinah , ki jih prekrivamo, moramo izredno paziti na tistoco , ne mastne in ne pra§ne povrSine , drugate lepilo ne prime . Folija je v tasu segrevanja elastitna in je z njo mogoce prekrivati tudi okrogline in robove . Folija zaddi vse lastnosti pri temperaturah od - 20 do 50 0 C. Vlaga ne vpliva ne lepilo, tudi potem ko je folija fe prilepljena na model. Ko je model prekrit s folijo se nit vet ne naguba, ali prevlete. Toda ko je enkrat folija segreta in nalepljena na model je ni mogote vet popravljati , oz. premikati. Napeta ostane toliko, kolik or smo jo napeli pri prekrivanju . V tasu skladistenja folije, to je pred uporabo jo moramo imeti na suhem in hladnem prostoru. Ce je v polah jo shranjujemo tako, da jo polofimo vodoravno, tista stran z lepilom naj bo navzdol , med folijami pa varovalna plast. Ce je folija zgubana pred lepljenjem se v tasu segrevanja izravna in ko je folija prilepljena gube izginejo. Prave folije morajo imeti etiketo firme. Folijo lepimo z likalnikom, ki ima dober termostat. Temperatura likalnika

MODELARSTVO

Nesreca turikega vojaikega letala Letalo tur§kega voja§kega letalstva, v katerem so bili §tirje ~astniki in dva pod~as tnika, je strmoglavilo v blifini mesta Ginesuna na ~rnomorskki obali. Kot so sporo~ili, ni nih~e prdivel nesr~e. Letalo je letelo iz Ankare v Erzerum, zru§ilo pa se je iz §e neznanih vzrokov. Zupan Ginesuna je izjavil, da so re§evalci takoj odhiteli na kraj nesr~e, njihovo delo pa je bilo otefko~eno, ker je letalo strmoglavilo v hribovitem obmo~ju, ki je bilo pray takrat zavito v gosto meglo. 0 vzrokih nesre~e bodo lahko po veda Ii kaj ve~, ko bodo nasli ~rno skrinjico. Pred dvema letoma je neko vojasko letalo strmoglavilo na vas pri mestu Birsa, pray tako v blizini Egejskega morja. V nesre~i je umrlo ali pa bilo huje ranjenih ve~ vaUanov. (Tanjug)

(e",427 mora biti za pravilno leplenje od 120 do 140 0 C, ~e ni te temperature, tudi leplenje ni pravilno in ni uspe§no. Zato je potrebno preden pri~nemo lepiti z Iikalnikom, da ga predhodno preizkusimo, da je temperatura likalnika res v omenjenem razponu. Ce ie temperatura Iikalnika res v omenjenem razponu. Ce je temperatura Iikalnika previsoka, se na foliji napravijo mehurji in folija se ne prilepi. Nasprotno, ~e je temperatura prenizka se zopet ne zalepi in folija naguba. Pri pravi temperaturi se barva folije nekoliko spremeni pri leplenju, toda ko se ohladi dobi zopet prvotno barvo. V primeru, da zaddi temnej§o barvo je znak, da je bil Iikalnik prevroc. V tern primeru moramo temperaturo Iikalnika zmanj§ati. Pri prekrivanju s folijo je zelo pomembno, da Iikalnika ne pritiskamo preve~. V primeru prevelikega pritiska odtisnemo lepilo izpod folije in tako se folija ne zalepi. Pri leplenju rODov priporo~ajo dati med folijo in likalnik svileno krpo, da ne popraskamo folije. Ce pri leplenju nastanejo mehurji, jih z buciko predremo in narahlo prelikamo. Na tistih delih modela, ki nimajo dovolj povr§ine p. zalepit folijo, to je mi§ljeno predvsem med profili krila. je zafeleno nalepiti malo §irie trakove debelega japonskega papirja in nato prekriti s folijo. Ce ugotovimo, da napetost folije popusti, je vzrok v tern, da so bile premajne povr§ine krila zalepljene, ali pa je bila previsoka temperatura Iikalnika. S prelikavanjem lahko napetost folije popravimo. Tudi odtise prstov lahko na folijo prelikamo in le-ti izginejo. MILO~ RIJA VEC

Problem voznje po vesolju

Naslovna stran slovenske Izdaje Poto~nlkove knJlge

Siovenci smo letos bogatej§i za §e eno dragoceno knjigo z letalskega podro~ja. Kon~no smo 57 let po izidu izvirnika dobili v na§em jeziku prevod Poto~nikovega najpomembnej§ega dela »Problem vofnje po vesolju« . Prevod Petra Srakarja je uredil Sandi Sitar, knjigo pa je izdala in zalozila Siovenska matica v Ljubljani. Siovenci imamo enega samega zares velikega pionirja moderne raketne in vesoljske tehnike, inzenirja Hermana Poto~nika (18921929) V svojem smrtnem letu je izdal v Berlinu knjigo Das Problem der Befahrung der Weltraums, u~benik celi generaciji u~enjakov, ki so utrli ~Iove§tvu prve korake v vesolje. Zdaj je iz§el sloven ski prevod z vsemi odlikami izvirnika, se pravi v celotnem obsegu in z 100 risbami in slikami istega avtorja. Poto~nik je okoli 10 pol avtorskega besedila razdelil na 62 poglavij z uvodom in zaklju~kom. Poglavja je mogo~e zdruziti v §tiri tematsko zaokrofene dele. V prvem delu na zelo poljuden na~in obravnava gravitacijo,

problematiko njenega premagovanja pri vesoljskih poletih in reakciji kot primernem na~elu za vesoljski pogon. V drugem delu pi§e o izstrelitvi, poletu in vrnitvi vesoljske rakete. Tretji del obravnava probleme ~Iovekovega bivanja v vesolju, daje lastne tehni~ne re§itve s konstrukcijskimi nadrobnostmi obljudenih zemeljskih satelitov ter razmi§lja 0 njihovih znanstveno-tehni~nih rditvah, pa tudi 0 mofnosti izrabe v vojne namene. Ze takoj na zaretku tega dela je tudi §tevil~no razlozil zamisel za geostacionarni satelit, ki bi z enako kotno hitrostjo kot to~ka na ekvatorju pod njim, venomer krofil nad njo. Predvidel je celo komuniciranje med Zemljo in takim satelitom. Ko so Ameri~ani leta 1963 dejansko izstreliIi prvi geostacionarni telekomunikacijski satelit, je Wernher von Braun opozoril: »Oddaljenost telekomunikacijskega satelita syncon od Zemlje in celo priblifno to~ko v vesolju je fe leta 1928 z ;..avidljivo natan~nostjo dolo~il stotnik avstrijske vojske, inzenir Herman Poto~nik . Njegova knjiga Problem vofnje po vesolju je bila zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski in raketni tehniki.« V ~etrtem delu svoje knjige pi§e Poto~nik 0 potovanju k tujim nebesnim telesom. V doglednem ~asu napoveduje polete vsaj na blifnje planete na§ega oson~ja . Posebno vrednost daje slovenskemu prevodu Poto~nikove knjige spremna beseda na§ega uveljavljenega publicista, zgodovinarja Sandija Sitarja, ki se je zadnja leta yes predal raziskovanju vesoljske tehnike. Sitarjevi iz~r pni iivljenjepisni podatki 0 Poto~niku, 0 njegovi vlogi in pomenu med pionirji vesoljskih raziskav, kot so Ciolkovski, Goddard in Oberth, 0 njihovem sklicevanju na Poto~nika, oziroma njihovi interpretaciji Poto~nikovih zamisli, pa tudi 0 povezovanju njegovega pionirskega dela 5 podobnimi prizadevanji med Siovenci (Makuc, Nardin, Stumberger, Bisail) pomenijo dragocen prispevek v na§o kulturno zakladnico. Pri~ajo 0 ~asih , ko so morali Siovenci v drugihjezikih in pod tujimi psevdonimi izraiati svoje sposobnosti, peljejo pa tudi k razmi§ljanju, da danes ni kaj prida bolje. Nasi znanstveniki so odhajali in §e odhajajo na delo na tuje, kjer si njihove sadove potem laste drugi narodi. Ceprav pripada njihovo delo vsemu ~Iovestvu, velja vsaj del ugleda tudi mati~nemu narodu, ki je u~enjaka izsolal. Sitarjev prispevek nas 0 tern nedvomno prepri~a. Poto~nikovo

vizionarno delo napoveduje tudi dogodke, ki jih vesoljska tehnika §e ni uresniCila. Zato je privla~no za bra1ce razli~nih zanimanj: nekateri jo bodo vzeli v roke zaradi zgodovinske vrednosti, drugi zaradi tehni~nih rclitev, tretji pa kot deloma izpolnjeno futurolo§ko napoved. Knjigo je solid no natisnila Ijubljanska Tiskarna Joie Mo§kri~ v 2000 izvodih. Izid je podprla Iskra Delta, Siovenska matica pa ponuja naro~nikom revije Krila Poto~nikovo knjigo s 30% popusta, to je za 3.200 din. Naro~niki revije Krila lahko torej naro~ijo knjigo po izjemni ceni na naslovu: Siovenska matica, p. p. 458, LjUbljana z navedbo »naro~nik revije Krila«. MARJAN MOSKON

SPOMINI

Vesoljsko sodel(}vanje ZDA, SZ, Evrope in Japonske Vesoljske agencije ZDA, Sovjetske zveze, Evrope in Japonske so sprico uspeha skupnega projekta spremljanja HalJeyjevega kometa sklenile nadaljevati sodelovanje v obliki projektov raziskovanja Sonca, Marsa, asteroidov in kometov. Sklep 0 sodelovanju so sprejeli na dvodnevnem sestanku predstavnikov omenjenih agencij , ki je potekal v Padovi. V okviru projekta raziskovanja vpliva Sonca na Zemljo so predvideli izstrelitev 15 satelitov, ki bode od leta 1990 pet let zbirali potrebne podatke. S projekti dolgorocnega sodelovanja so predvideli tudi raziskave na podrocju radioastronomije in meteorologije. (Reuter)

Spomini nekdanjega pilota sols.kega i.n vojnega letalea bivse JugoslavIJe,lOterOlranea in potem transportnega piiota na DC-3 nasega vojnega letalstva so se vedno neizpeta pesem v dusi mOla , ki je vso svojo mladost preda l domovini in letenju ... V pogovoru spet poleti - s svojimi spom·in'i . Joie Golorej se pray rad spominJa svoJe letalske preteklosti, ceprav je bilo vmes dosti tefkih trenutkov .. . Celo za las je tudi manjkalo, da bi bil ob glavo . - Grenkost pozabis , pravi. Ostane najlepse in tisto, kar bi se danes pocel pri triinsedemdesetih . - Kot, reeimo, tisto solanje v Kraljevu, ko smo preobremenjeni z nenehnim letenjem komaj se stali pokonei pa vendar smo se tako radi leteli. Potem so nas premescali po vsej domovini, kjer smo sa mo leteli in leteli ... Tako fivo se se spominja vsega. Vec kot trideset let je prefivel v letalstvu . Danes mirno fivi v Kranju, predan spominom in klubu veteranov. Posebno zadovoljen je, kadar se lahko pogovarja o letalstvu - pa ne 0 sodobni tehnikitemvec 0 tistem, ko so leteli v odprtih kabinah skoraj brez instrumentov, ko je moral kroglieo obcutiti v »zadnji plati« - mi je posmehljivo poudaril. - Rojen sem bil na Gorenjskem , v Voklem pri Kranju , trinajstega leta . Dali so me v klasicno gimnazijo v Ljubljano, pozneje pa so imeli v nacrtu se lemenat. Jaz pa fupnik -! Za moj nemirni du~ to ni prislo v postev! Prevec rad sem bii v svetu, po hribih, med Ijudmi. Bil sem tudi prevec fivahen in morda predrzen, da bi vztrajal v okvirih tedanje drufbe. Nekaj me je gnalo v opozieijo pa me je marsikatero ugovarjanje tudi drago stalo. Pogovor je stekel. Govori prijetno ... malo s srbskim naglasom, letalske izraze pa omenja kar v »slufbenem jeziku«. Saj drugaee ne gre, toliko let je vendar prefivel v jugoslovanskem vojnem letalstvu!

POSTAJAM VOJNI PILOT - V gimnaziji sem od nekod .~obil razpis za letalsko solo. T~k~at se mlJe tako imenitno zdelo postatl pilot, da sem se kar brez obotavljanja prijavil. Celo oeetov pod pis sem ponaredil, ker so ~ili doma proti kakrsnikoli drugi slufbl .. : Dobil sem obvestilo, naj se javim v Novi Sad. - Imenitno!, sem si mislil. Adijo mestna gospoda in poskrobljeni ovratniki! Vse je slo tako bliskovito, da niti ne vern dobro , kako sem se znasel na vlaku za Srbijo ... September 1931 Vlak je sopihal proti NoveI?u Sadu . Skozi okno sem opazoval enoheno pokrajino in kar malo strah me je bilo. Jezik sem komaj kaj razumel pa niti toeno nisem vedel, kje sploh tici tista letalska sola. Sarno to sem vedel, da moram v mestu nekam prek »cuprije« .. . Se tega nisem vedel, kaj ta beseda pomeni . Ta.ko neprijetno osamljenega sem se poeuul! Strmel sem v neskonena polja, ki so se v daljavi izgubljala v vlafni megl!ci. S.i~, napol ern dim, pomesan s paro Je pnuskal skozi napol priprta okna, da sem cutim oster vonj po premogu. Sopotniki me se opazili niso, podoben sem bil stotim drugim , zatopljenih pogledov v koruzna polja, katerih obrisi so se brisali tam nekje v obronkih Fruske gore ... Slednjie - Novi Sad! Tesno mi je bilo pri sreu, ko sem izstopil in se v mnofiei neznaneev pomikal bolj po neki slutnji proti Donavi. Tam je most - nedalee naprej pa Petrovaradinska trdnjava, kjer naj bi bila letalska sola. Znasel sem se med kaksnimi 2000 kandidati. Tu sem slueajno naletel na nekega Ljubljaneana . Zaupal sem mu, da me zelo skrbi sprejemni izpit. Toda izpit iz srbSCine in matematike sem uspesno polofil. . Sprejeli so me v solo. To smo morah zaliti, eeprav nismo vedeli kje! Sarno 100

Med prvlml uenlml uraml letenJa tudl takl prlzorl nlso bill redkl

SPOMINI

ke'L430

premestitev za dopolnilno §olanje. Yes ta cas §olanja letala se potipal nisem _ I. Prestal sem tudi to dodatno umetnost na§ega ucenja in po dobrem letu so nas spet spra viii nazaj v Novi Sad, kjer so nas v zadnjem letu teorije seznanili §e z mehanicnimi posli. Leto 1935 je bilo leta premestitev pa tudi doba prvih razocaranj, kajti zaradi ostrih zdravstvenih norm nisem bil sposoben za pilota. Zato sem konkuriral za mehanika. V Beli Crkvi sem v letu 1936 tudi koncal §olanje kot diplomirani mehanik. Koncno se mi je tudi sreca nasmehnila . Ker z zdravni§kimi pregledi nisem odnehal, sem dobil koncem leta Ie pozitivni izvid za pilota. PREME~CEN V KRALJEVO, NA ZACETNI~KO LETENJE

Jofe GoloreJ kot u~enec leta 1932 v Sarajevu, ko se je na breguetu seznanjal Ie s tehnlko

Let.os pa izguba Mednarodno zdrufenje letalskih prevoznikov (IA TA) napoveduje, da bodo v leto~ njem letu letalski prevozniki zabelefili izgube (znesek ~e ni mogoce napovedovati), medtern ko so imeli lani okoli 200 milijonov dolarjev profit a (86 milijard dinarjev).

somls vzeli v §olanje za bodoce pilote .. . Ubogi fantici - toliko se jih je razocaranih in poklapanih vracalo nazaj domov. Na§ komandant je bil vojak veteran iz prve vojne. Solunec - smo mu rekli kapetan Nikolic iz Kragujevca . Ceprav je bil strog, neizprosen, smo ga po svoje kar spo§tovali. Povsem nasprotni od njega pa so bili podoficirji, na§i instruktorji. S strogo disciplino in skrajnoprimitivnimi pedago§kimi prijemi so nas maltretirali in ubijali moralo .. . Mar naj bi tako izgledalo Kraljevo letalstvo -? Mnogi niso vzddali. Vcasih smo neznosno dolge ure v nemogocih polofajih prestali na dvori§cu v izfivljanje teh bednih »pedagogov«, ki jim je ne vern kdo dal podoficirski cin ... V tistih urah obupa sem si trmasto vtepal v glavo, da moram na vsak nacin postati pilot pa naj bi se zgodilo karkoli. Minili sta dYe leti prave muke. Ko so nas nekako spravili v njihov okvir, so nas poslaJi v Mostar, v »kazenski odred«, kot so temu rekli. To je bila neka disciplinska

Koncno vendarle letala! Pravi stroji .. . Nastanili so nas v veliki, lepi voja§nici .. . Pricelo se je letenje. Najprej vofnja po zemlji v zastarelih tipih iz I . svetovne vojne .. . Zavoj desno pa vijuganje v leva z dodajanjem in odvzemanjem plina ... Tako smo se pocasi privajali na motor in krmila . Slednjic smo priceli z letenjem. Na starih Fizirjih do mace izdelave, smo dobivali prve lekcije iz pilotiranja .. . Vzleti , pristanki, vzleti, §olski krogi, so se kar vrstili . Se in §e smo ponavljali enD in isto. Kdaj born vendarle sam vzletel -? .. .Petek je - slab zacetek - sem si mislil. Za naslednji dan so nam obljubili prve samostojne lete ... ! Yes sem bil razburjen. Ali born naposled res sam vzletel? Skoraj vso noc sem prebedel... Zjutraj sem brez pravega teka zlil vase nekaj caja - saj nikakor nisem mogel razumeti , da bo danes moj prvi polet. Zares se je zacelo! Motorje smo ogrevali, instruktorji pa so nam dajali §e zadnja navodila. Privezal sem se, pogledal leva in desno, skozi ~irok krog vrtecega se propelerja sem §e nervozno pogledal naprej, dodal plin in vzletel. Vse skupaj se mi je zdelo povsem preprosto. Po neznansko dolgih urah nenehnega urjenja sem skoraj mehanicno premikal krmila, dodajal in odvzemal plin in kot bi trenil napravil krog okoli I~tali§~a in se fe spet spu§cal nazaj prot! stezl. Zdelo se mi je, da se je letalo kar sarno dotaknilo trave. Drugi dan smo spet leteli. Zjutraj je bilo sonce §e nizko, ko smo ogrevali motorje. Dan je bil miren, vlafen. Spominjal me je na tistega, ko sem se pred leti vozil proti Novemu Sadu v §olo .. . Pokrajina na koncu letali§ca se je polagoma potaplajla v zgodnji dopol-

SPOMINI

V Tokiu pripravljajo seminar 0 nadzoru letalis~ Japonsko ministrstvo za pro met je sporocilo, da so zateli pripravljati mednarodni seminar 0 ukrepih za prepretevanje ugrabitev in drugih napadov na letala. Prvi mednarodni seminar 0 nadzoru letaliU in varnostnih ukrepov naj bi se zatel na zatetku prihodnjega leta . Trajal bo tri mesece , obravnavali pa bode moznosti za okrepitev varnosti na mednarodnih letali§cih in izmenjali izku§nje iz dosedanjega boja proti ugrabiteIjem (KUNA)

danski sopari. Na eesti pr9ti letali~eu se je pra~ilo za tovornjaki, ki so nam vozili gorivo. Sonee me je prijetno bozalo po lieu, ko sem eakal na vrsto za vzlet. Letala Fizir se poeasi spu§eajo drugo za drugim na oznaeeno pristajali§ee ... Naposled sem Ie prgel na vrsto. Bd sem zlezel v letalo, se privezal in ze sem se zapodil po travnati stezi v zrak. Yes zadovoljen sem se smehljal v prijetnem rjovenju motorja, s kotom oeesa pa sem pa tja poblisknil proti letali~eu , da se prevee ne bi oddaljil. Vse jdlo tako sarno od sebe, se mi je zdelo. Malo sem zl\nihal sem pa tja, za malenkost popustil palieo in jo potem spet pritegnil - in ze sem moral na pristanek. Odvzel sem plin, ujel smer, malo popravljal in ... ravnal, ravnal , ravnal , toda letalo je se vedno bilo v zraku! Nenadoma je bilo vsega konee. Na nekaj metrih nad travo se je letalo grdo zatreslo - in potem stra§en tresk, ko je z vso telO tehnike tre§eilo na tla .. . Slediia je nepojmljiva ti~ina, Ie pokanje hladeeih se elltndrov ml Je dalo vedeti, da se nekaj dogaja . Tako grozno tiho mi ni bilo ~e nikoli v zivljenju. Pomlad je minila , da sem se komaj zavedel kdaj. S poletjem je pri~la suha kontinentalna vroeina, z njo pa na sreeo nova, bolj~a letala . Zastareli Fizirji so biIi neokretni in poeasni, zmogli so komaj 150 km/h in Ie slabih 3000 m vi~ine . Pre~olali so nas na Poteze - 25, ki so bili preeej hitrej~i in tudi ustrezni za oborozitev.

Kljub ~e do neke mere dobri tehniki in preskrbi pa organizaeija letenja ni bila kaj prida, kar bi me znova skoraj stalo glavo. Dobil sem Poteza ter se postavil v smer za vzletanje . Steze sicer ni bilo nobene, kar bolj na slepo smo se postavljali v smer ... Ne vern od kod se je pripodil za menoj stari Fizir - Wright, preskoeil ter mi z repnim kolesom presekal gornje krilo. Dvajset metrov pred menoj se je zabil v zemljo. Ziezel sem iz napol podrtega letala ter skocil d.o prijatelja ... Na sreeo jo je odnesel sarno z nekaj praskami iz povsem unicenega letala. Med prvimi sem koneai §olanje in 15. okt. 1937 diplomiral. Potem so me premestili v Rajlovae, kjer sem vse naslednje leta pr~zivel skupaj s Franjom Kluzom na trenaznem letenju. Postajal sem vojni pilot. .. Vadili smo se v skupinskih poletih, v neskoneno dolgih vajah v navigaeiji, teoriji letenja in raznih drugih nalogah. Zima je mimogrede minila in spomladi so me dodelili v lovsko enoto v Ni§, kjer smo na domaeih letalih »PTV«vadili akrobacijsko letenje. Solanje za lovskega pilota sem koneal leta 1939 v Beli Crkvi na teeaju streljanja. September je bil. Zvedeli smo za nem~ki napad na Poljsko. Kljub temu smo biIi vsi polni optimizma, pripravljeni na vse . Na hitro so nas prestavili po raznih krajih v notranjosti za ueitelje letenja. Zna~el sem se v 2. pilotski ~oli v Kraljevu, kjer sem dobil zajetno skupino podofieirjev »pod svoje peruti«.

Pilotska lola v Kral)evu, 1937 (Golore) klKI na levi, zada) breguet 19)

"etL,432

SPOMINI

Maneyrl y BanJa Luklleta 1938, ko Je bll Ie pilot na letalu potez XXV

Strmoglavilo iransko letalo: 97 mrtvih Iransko transportno letalo, ki je prevaZalo vojake iz obmejnega mesta Bahtaran v Zahedan v vzhodnem Iranu, je strmoglavilo tik pred pristankom. Nih~e izmed 97 potnikov in ~lanov posadke ni prefivel nesre~e . Letalo tipa C 130 hercules je strmoglavilo zaradi tehni~ne okvareo Le nekaj minut pred pristankom je tr~ilo ob hrib 10 kilometrov vzhodno od zahedanskega letali~~. Iranska vojska je svoj~as imela 60 letal tipa hercules, zdaj pa jih lahko uporabljajo Ie ~e tretjino. (Tanjug)

Spet je bila zima. Mraz in sneg sta se menjavala. Kon~no se je vreme Ie uredilo in priceli smo z letenjem. Od zore do mraka smo se preganjali po snegu in nebu , z mrakom pa so nas cakale ~e dolge ure v uCiinicah. Lep soncen dan je bil. Letala »FP-2« so podrsavala na smucf'h po zmrznjenem snegu. Pod nogami je ostro ~kripalo, v zelodcu pa se je neprijazno ogla~ala praznina . Veliko smo leteli, ali pa po ucilnicah vtepali v glave tisto nekaj teorije, kar naj bi napravilo nove pilote za potrebe vojne, ki se je ze ogla§ala. Za spanje je bilo k9maj ~e kaj casa, za jest pa ga je bilo ~e manj!. .. Levi zep sem imel natrpan z belefkami, v desnem pa debel send vic , ki ga nisem imel cas pojesti. Letalo je ze bilo pripravljeno, motor ogret, na prednjem sedezu je cakal ucenec in nestrpno pogledaval proti meni, zraven pa si pi hal v premrie prste. Skocil sem na sedez za njim. - »Daj plin«, sem mu zakrical »in kar naravnost v zono!« V oblaku pr~ica za seboj sva zdrvela po gladkem zmrznjenem snegu, dvakrat, trikrat poskocila in ze sva bila v zraku. - Sedaj pa v lahnem zavoju proti mestu in naprej gor do 3000 metrov!, sem mu ~e zavpil. Mladenic je letel kar dobro tako, da sem si lahko za minuto, ali dye vzel cas za send vic. Pocasi ga ba§em vase, letalo pa je pridobivalo vi§ino. Zmenjena sva bila tako, da bo letalo na 3000 metrih pocasi umiril in ga potem takoj zavrtel v sveder, nato v loping .. . in tako dalje. Vadili smo akrobacije .

Se vedno sem goltal sendvic . Fant je odvzel plin in - hop na desno cez hrbet naravnost na nos ... , znova sem zagrizel ~unko ... Prvi obrat, drugi, tretji... Pogoltnil sem masten zalogai . - »Dovolj!«, zavpijem. »Izravnajk .. ... Cetrti obrat, peti .. . Hitro sem porinil leva nogo, vendar se mi je pedal na polovici nekje med jermeni zataknil... ~esti, sedmi obrat. Sunil sem~e mocneje ... letalo je pre~lo v plo~cato vrtenje ... zemlia je bila ze neva!no blizu! Se -enkrat sem poskusil, sunil z nogo kar se je Ie dalo, palico pa sem z vso silo do konca obrnil od sebe ... Se nekaj obratov .. . rocico za plin sem potisnil do konca naprej. Motor je zarjovel in komande so koncno prifele. Z nosom drviva naravnost proti zemlji . Zdaj pa cimprej navzgor, sneg se mi je ze bli~cal pred nosom. Pi~ vetra od do konca obremenjenega motorja je odpihnil zadnje kosmice snega z golih vej, midva pa sva kot vihar zdrvela cez redko drevje v nebo .. . Spet sem zagrizel v otrpel sendvic . Skoraj bi si upal trditi, da sem tedaj med zobmi obcutil mrvice ledenega snega . 11. marec 1941 Kraljevo. Dobili smo tajno nalogo: prelet celotne skupine na§e ~ole proti Nik§icu . Na predvecer so nas na hitro obvestili 0 premiku. Slutili smo, da se v vgjih krogih nekaj pripravlja, saj nas ne bi kar tako brez vzroka po~i1jali v zaledje pa ~e kaj prida vreme se ni obetalo. Jutro je bilo vse ovito v meglo. Jtig-

SPOMINI

Malezija namerava kupiti sovjetska vojaska helikopterja Hongkon~ka revija Far Eastern Economic Review je objavila , da se Malezija s Sovjetsko zvezo pogaja 0 nakupu najmanj dveh transportnih voja~kih helikopterjev MI 26. Omenjeni helikopterji so izredno trpezni in ueinkoviti , saj lahko prepeljejo 85 popolnorna oborozenih vojakov s hitrostjo okoli 300 kilometrov na uro. (Tanjug)

Komedija zaradi miske Na dunajskem letaso poklicali na pomoc elitno avstrijsko protiteroristieno enoto, da bi v boeingu iranske letalske druzbe li~eu

IranAirujela-mi~ko.

Zivalco so opazili po pristanku na Dunaju, stekla je med sedezi in se skrila neznano kam. Niso in niso je mogli najti. Polet v Teheran so tako morali odpovedati zaradi ene same majhne mi~ke, prazen boeing pa so poslali v London na »deratizacijo«. Bali so se namree, da bi mi~ka pregriznila elektrieno ali hidravlieno napeljavo in spravila letalo s posadko in potniki v nevarnost.

ICe'L433 ozahodno hribovje je napol pogreznjeno v nizko oblacnost. Meteorolo§ka sluzba ni delala , sicer pa nam tako nic ne bi koristilo, odlocitev je padla ... Iz nasicene vlage smo slutili priblizajoco se fronto . Ob prvem svitu smo imeli zbor. Na hitro so nam §e enkrat potrdili nalogo za pre let in ze smobili v letalih. Rosa je kar curljala s kril. Vzleteli smo brez tdav, tesno drug ob drugem. S seboj smo imeli §e vsak svojega mehanika . V rahlem zavoju smo se »prilepili« ob bliznji hrib v upanju, da se bomo malo bolj zahodno prebili skozi luknje v oblakih nad hribi . Brez posebnih navigacijskih instrumentov smo se pognali cik-cak med dezevnimi oblaki. Pred nami je bilo crnogorsko gorovje, ki pa smo ga skozi sivo oblacnost bolj slutili, kot videli. Da bi bile tdave §e vecje, smo bili brez radijske zveze med seboj in letaliW. Niti pravega vodja nismo imeli, ki bi vsaj za silo pozna I pot. Z gibi rok smo se sporazumevali, Ce smo se sploh videli skozi raztrgane oblacne cunje, Posku§ali smo se dvigniti nad oblake. Kompas se je od nenehnega vijuganja vrtel kot ponorel in do tedaj §e nekako urejene peterke so se razbile. Naprej smo se zadeve lotevali bolj vsak zase. Letel sem v paru s porocnikom Obadom, ki sem se mu zaradi slabe vidIjivosti §e bolj priblizal. Po dolgih tesnobnih minutah sva se Ie nekako prebila nad oblake. Globoko pod nama, tik nad nepretrgano temno oblacno gmoto se s tdavo vlecejo §e trije »Bikerji«. Njihovi slab§i motorji ne zmorejo niti metra vi§ine vec . Zasmilijo se mi ubogi revezivrhovi nimbusov se dvigajo §e nad njimi, oni pa niti padal nimajo -! Po casu bi ze nekako morali biti nad Nik§icem, toda oblacnost je bila tako gosta, da ni bilo nobene moznosti za kontrolo poloiajev. Preteklo je §e nekaj obupno dolgih minut. Oblacnost pa je pocasi Ie pre§la v mokre, obdene fraktuse, ko smo se priceli spu§cati. Nenadoma smo se zna§li nad prostrano vodno povr§ino, gorivo pa se je ze nevarno blizalo koncu. Kam sedaj? Proti zahodu je bilo vse zaprto, pred nami pa je bilo po predvidevanjih poplavljeno Popovo polje ... Edino malo svetlobe smo cutili v smeri proti slutenemu Nik§icu. Za cudo so se nama pridruzili tisti trije »Bikerji« ... Pri Bileci smobili ze skoraj cisto na tleh. Pojavil se je sneg, pome§an z dezjem. S skrajnim naporom sem sledil Obadovemu letalu, ko sva pretelela ostanke razbitih leta I pod seboj. Zdelo se mi je, da so bila nah. Tedaj mi je Obad pomahal z roko in pokazal z desno, smer proti Nik§icu. Toda jaz sem bil z gorivom

na koncu . Obrnil sem nazaj proti zasilni ra vnici ter pristal. Od osemnajstih letal je na tleh pri Bileci ostalo devet razbitih in devet neposkodovanih . Edino porocnik Obad je z zadnjo kapljo goriva priletel v Nik§ic. 5. april, 1941 Nepricakovano povelje: izprazniti letali§ce ter skriti letala v bliznji okolici. Za namecek so nam iz vseh letal izpustili benzin do zadnje kaplje. Komanda pa taka -! Slutili smo popoln razsul. S kolegom sva bila dodeljena mitraljezkemu gnezdu na okopu za za§cito letali§ca , dalec naokoli je v zrak §trlela sarno najina cev -! Potem smo cakali in cakali , brez prave organizacije, brez hrane in kakr§nekoli povezave na - propad. Sestega april a sem v daljavi zasli§al »Savoje«, ki so bombardirale Skader. Pocasi se nam je zjasnilo v zvezi z nastalim polozajem in nekako nam je uspelo, da smo se piloti med seboj povezali . Polagoma nam Ie prodre v mozgane, da se na§emu letalstvu in sluibi bliza konec. Komanda je popolnoma zatajila. Dosti nismo razpravljali, kar vsak zase se je odloeal na svojo pest. Nekaterim pilotom je uspelo oskrbeti letala in poleteti. Nekaj se jih je odloeilo za Rusijo, drugi pa so z vsem »odlicnim« spremstvom s Savojami in Caproniji odleteli proti Grciji ... Prevec sem bil privrzen domovini, da bi se pehal nekam v neznano. Veliko jih do cilja sploh ni pri§lo. Razgubili so se , ali pa pobili pri prisilnih pristankih. Ostal sem doma . Veliko sem dal na ocetov in svoj dom. Tujine nisem maral. Ostal sem domoljub in optimist, saj sem edino v·tem videl svojo re§itev. Z nekaj somi§ljeniki smo nekje staknili tovornjak ter se 14. aprila zaceli prebijati proti Sarajevu. Z neko letalsko iznajdIjivostjo in prek prijateljskih stikov sma dobili v Sarajevu od nem§ke komande dovoljenje za gibanje, s katerim smo se Ie po v civilni obleki cez letalske uniforme napotili nazaj v Kraljevo, kjer smo pri znancih prdiveli nekako do junija. Beograd! Kar stisnilo me je, ko sem gledal na pol poru§eno glavno mesto , mi pa za njegovo obrambo niti motoriev nismo mogli vzgati! Znajti sem se moral in z veliko teZavo dobil potni list za pot v Siovenijo. Ko sem pozneje oceta v Voklem pri Kranju spra§eval, ce ga je yes ta cas kaj skrbelo zame, mi je povsem resno pritrdil ce§, da so jih Nemci obvestili, da so ob napadu na Jugoslavijo vse kraljeve pilote na solati pojedli.. . .

SPOMINI PREK INTERNACIJE DO ~TABNEGA PILOTA Po vrnitvi v domati kraj je Joze nekaj casa zivel do rna ilegalno in je bil v pomoc na ocetovi kmetiji. Kot zaveden Siovenec ni miroval, v okupirani dezeli je iskal zveze pri domoljubih in znancih, ki so ze pred vojno veljali za komuniste. Ker je racunal na lazje stike v nitalijanski Ljubljani« , je septembra 41 usel tja k svojemu znancu in prijatelju - trgovcu . Toda kmalu ga je nekdo naznanil in potem so ga ujeli . Kot patriota so ga odvedli v Sempeterske zapore, kmalu potem pa v internacijo v Italijo.

Strmoglavil britanski vojaski helikopter Helikopter britanske vojske, ki je bil namenjen iz enega britanskega vojaskega oporisca na Cipru v drugega, je strmoglavil v morje v Limasolskem zalivu, miljo severno od vojaskega oporisca Acrotiri. Kot je receno v sporocilu britanskega diplomatskega predstavnistva v Nikoziji, je pilo ta resila neka ciprska ladja, preostale tri cla ne posadke pa se vedno iscejo. (Tanjug)

ItaJija - 10. januar 1942 - Dva meseca so me pre meta va Ii po torinskih zaporih . Vklenjen in skoraj brez hrane sem se sele zacel zavedati kaj je internacija. V teh dolgih zimskih dneh sem srecal bivsega solskega prijatelja, s katerim sva si vzajemno pomagala obdrfati vsaj nekaj morale. Uspelo nama je, da sva se drfala cimbolj skupaj , dokler naju v verigah niso preselili na jug, v Pestice blizu Taranta , kjer so nas porabili za vsa mogoca poljska opravila. Na pomlad so me premestili v Coropoli , kamor so me spremljali moji skopi podatk i 0 letalskem stazu. Neko samostansko poslopje so spremenili v taborisce, kjer nas ni cakalo nic kaj prijetnega . Odkril sem zanimive Ijudi. V zelo obseznem poslopju so se gnetle cele grupe zapornikov. Bil sem med Siovenci, Hrvati, Crnogoroci .. . Prava zmesnjava, ki pa je bila sarno navidezna. Kmalu sem spoznal , da je vsa ta mnozica Ijudi med seboj imenitno povezana in organizirana, vsaj za takratne ra zmere: skupina visoke inteligence, potem komunisti pa skupina mestne gospode itd.

Po vojnl je J. Golorej vzgajal mlade pilote Radenclh med pripravo za let na letalih ,,213«

na sliki v Velikih

Pridruzim se komunistom. Konec leta sem preZivel skupaj s Siovensko inteligenco. Spoznal sem Staneta Severja , ki je v nasi skupini skrbel za kulturno dejavnost ter slikarja Ljuba Ravnikarja . Nekaj svobode so nam namrec ze dopuscali in tako smo se trdneje povezovali v idejno-politicne enote domoljubov ter kovali nacrte za mozen pobeg. Po skrivnih kanalih smo dobivali skope novice 0 nacrtovani zavezniski invaziji. Preziveli smo se enD tdko zimo internacije .. . Julija 1943 sem ze bil v svobodni internaciji v Srednji Italiji, ki je bila tik pred kapitulacijo. Vzpostavih smo zvezo z italijanskimi komunisti, ilegalci , od katerih smo dobivali zelo tocne podatke 0 polozaju v svetu. Prek njih smo dobil i tudi stike z OF v Ljubljani, odkoder so nam posiljali denarno pomoc in obleko. Ucil sem se italijanscino. Tako sem do konca septembra prdivel v vecnem upanju , da se bo naposled Ie ponudila priloznost za beg - ce ne drugam pa k zaveznikom . Vendar se predno je prislo do ustrezne organiziranosti , so nas neofasisti polovili in preselili v zapore v Severni Italiji. Mantova, oktober .. . Vse do junija naslednjega leta so nas drfali trdo v zaporih . Naposled smo Ie dobili prve stike z rdecim krizem. Javil sem se za tolmaca med Italijani , Jugoslovani in Nemci , s tem pa sem tako kmalu prise I v odbor za resevanje jugoslovanskih internirancev. Dobili smo nemske propustnice do Trsta in potem odrinili. Ustavili smo se v Modeni , kjer sem se v tamkajsnjih zaporih s ponarejenimi dokumenti predstavil za delegata RK . Uspelo mi je nizvleci« 5 na 20 let obsojenih Ljubljancanov . Tako okrepljeni smo prispeli v Trst. Konec poletja 1944 sem bil spet doma - v Ljubljani. Beli so me aretirali, vendar jim z ustreznimi dokumenti nisem bil nevaren ... Sestradan in izmucen sem pocasi prihajal k sebi. Delal sem v ilegali , kot so mi pac dopuscale moci , dokler nisem nasel dela v Kranjskem »Inteksu«. Decembra sem bil ze zaposlen . Kmalu sem navezal prve stike s partizani, tod a za akcijo sem bil se preslaboten . Potem je Ie priSla pomlad . Yes ta cas sem agitira l med sodelavci za partizansko gibanje ter si tako pridobil nekaj tovarisev za beg. Koncno smo nabasali nahrbtnike ter jo vzgali prek Besnice na Jelovico v - Gorenjski odred. Po osvoboditvi sem se ze v juniju prijavii na splosni razpis za vojno letalstvo v Zemun . Dobil sem cin zastavnika. Tu

SPOMINI sem sreeal svojega bivsega ueenca, zdaj podpolkovnika Simovica ter sem bil na njegovo pobudo sprejet za pilota v transportnem polku . Tisti cas je zapihal nov veter. Vsak dan smo eutili kaj riovega. Privajal sem se novemu nae inu del a in zivljenja v leta Istvu . Neizmerha volja do dela in zanos mladih oficirjev so nas neustavljivo gnali naprej za boljsi jutri. Moeno smobili privrZeni novim idejam ... Sarno 14 dni se m se vpeljeval v transportno letalstvo pa je ze prisla nova naloga instruktor v prvi letalski akademiji . V Paneevu se namree osnujejo zaeetki prave akademije, mi pa smo zaeeli delati z vso resnostjo in strokovnostjo visoke sole. Kot podporoenik sem se z neverjetnim veseljem vkljueil v zivljenje in letenje. V letu 1946 so ze ustanovili I. letnik akademije. Potem sem delal sest let kot instruktor v vseh veejih letalskih enotah - Zemun, Niksie , Banja luka, dokler me zaradi velikih potreb po transportnih pilotih niso vtaknili v DC-3 .

Iz muzeja v vesoIje Znanstveni satelit, ki je bil os ern let razstavljen v rnuzeju, je sporocil predstavnik arneriskih letalskih sil, so zaradi sprernljanja kornunikacijskih interferenc izstrelili v vesoIje. Vreden je 12 rnilijonov dolarjev, razstavljen je bil v letalsko-astronavtkern rnuzeju 'pri Srnithsonianskern institutu v Washingtonu, izstrelili so ga s 23 rnetrov dolgo raket scout, zdaj pa krozi tisoc kilornetrov visoko na polarni orbiti. Satelit tehta 125 kilograrnov, naredili so ga leta 1976, ker pa ga niso takoj potrebovali, so ga razstavili v rnuzeju .

Med tern sluzbovanjem, na neko sobota leta 1951, ko smo se ze pripravlj aIi na nedeljski poeitek , sem si skoraj zlomil vrat. V Mostarju je bil lep soneen dan , toda vetroven. Na trenaznem letu je nekdo izmed gojencev brez goriva pristal na zasilnem letaliseu pod Veldem . Z nalogo, da bi pregledal teren in ocenil polozaj 0 moznem preletu nazaj, sem odhitel tja ... Dalo bi se vzleteti Ie navzgor po rahl o nagnjenem terenu pa se precej sreee bi potreboval, kajti na koncu terena je bilo nekaj visokih dreves. Potem pa je bilo tu se precej boenega vetra .. . Odlocil sem se za prelet. Letalo je bilo majhno, solsko in menil sem, da se born z njim med tistima dvema precej razmaknjenima vrhovoma dreves Ie nekako izmuznil. Letalo smo napolnili z gorivom in zvlekli na skrajni zaeetek steze. Pognal sem se po neravnem terenu, boeni veter se je z vso silo upiral v smerno krmilo, skoraj do kraja sem tiseal nogo, dva metra sem bil visoko in s komaj 110 km/h sem se brez diha trudil prevleei se eez drevesa. Boeni veter je z lahkim letalom opravil svoje: z desnim krilom sem treseil med debla ter se napol obrnjen iz smeri zaril po tleh ... Dobil sem resen ukor zaradi nezadostno premisljene odloeitve! V transportu sem prdivljal mogoce najburnejse obdobje v moji sluzbi. Doige marsrute z najveejo odgovornostjo so se kar kopieilr. Pogostokrat smo se znasli

pred nemogoeo odloeitvijo ... Trenutno se mi je zdelo neizvedljivo, potem pa se m po neki intuiciji izbral pravo pot , a li pa sem se po nekem euddu izkopal iz tdav .. . Pred menoj je bil spet en nemogoe polet. Vremenska napoved je bila tako slaba, da bi si najrajsi vzel dopust!. .. Zadarsko letalisee je bieal jugo, obronki bliznjih hribov pa so bili globoko zaviti v sive, odvratne oblake z nabito vlago. Te hitre spomladanske fronte so potovale kar druga za drugo proti severovzhodu... Nekje nad Dinaro se je bliskalo. Na letaliseu me je ze eakal pripravljen LI-2, poln samih visokih stabnih oficirjev. Kaj naj bi storil? Naj bi letel? Let do Beograda mi ni v takem vremenu bil niti najmanj po volji. Pritisk je se kar naprej padal. Pray rad bi noe prespal kar v Zadru. S kopilotom sva se morala odloeiti. Kontrola me je priganjala, ker sem ze zamujal vzlet po neodpustljivem vojaskem urniku , potnikom pa se je kot vedno vrazje mudilo. Yes nervozen sem se presedal na tesnem seddu ... Spet sem poklical kontrolo: - Se fronta ze kaj premika? - Da , se, mi zahresei v slusalkah, kajti ta trenutek se je pray blizu grdo zabliskalo . - Toeno pred seboj jo bos imel , skoraj do Beograda. Precej kumulunimbusov je vmes ... Mogoee bo 510 med njimi- . Mogoee! Ha, povoham in otipljem pa naj jih kar sam! Smrdelo mi je. Generalov adjutant je spet stopil v kabino. - Tovaris kapetan , stabu se mudi, . zamuJamo .. .. - ÂťMeni pa se pray nie ne mudi v tisto godljo dezja in bliskovÂŤ sem se eez rame zadrl vanj. Vseeno sem sprevidel, da stab misli hudimano resno glede zamude in ni mi preostalo drugega, kot da sem pognal motorje in se posta vii na stezo. Kopilot me je nemirno opazoval, ni pa rekel nieesar. Tudi njega je skrbelo. Potisnil sem roeici za plin poeasi do konca .. . V boenem vetru sem s tdavo poletel. Na vetrobransko steklo so udarjale debe Ie kaplje, ki so se v tisoeih potokih razlivale leva in desno ... Nebo je tisealo k tlom, letalo je kot siva prikazen, ki se je poeasi izgubljala v polmrak blizajoee se nevihte. Naprej sem komaj kaj videl. - Zdelo se mi je, da imam pred seboj Ie nekaj metro v praznine in, da se born zdaj zdaj zaletel v neprebojno zaveso, polno z morja napihane vlage. Dvigal sem se in nabiral viSino, dokler

lCe'L,4 36

SPOMINI se nisem povsem pogreznil v oblaenost. Smer je bila za enkrat se kar v redu, tudi prehudih premetavanj ni bilo cutiti. Da bi vsaj tako ostalo! Iz previdnosti sem se dvignil se za nekaj sto metrov, potem pa na 4000 m zaddim visino. Za vsak primer - si mrmram - da mi tisti zadaj ne bi omedleli, saj smo brez kisika. Leteli smo nekje nad srednjo Bosnose vedno v oblakih. Vroee je postajalo. Pobliskavanje je bilo vedno pogostejse, megla pa tudi temna kot noe. Tudi premetavanje se je okrepilo. Treska suho in ostro kot iz topa, da ti gre skozi glavo! Zaletimo se v pravo povodenj defja, se megle ne vidim pred seboj. Spet in spet je ostro zabobnelo. Na raeun potnikov sem zamifal na enD oko in se dvignil se za 500 metrov. Visje si nisem dovolil, eeprav bi se mogoee ognil najhujsemu defju ...

V Zurichu preiskujejo trakove s pogovori v tupoIjevu 134 Juznoafriski, sovjetski in mozambiski strokovnjaki so zaeeli v Ziirichu temeljito preiskovati trakove, na katerih so posneti pogovori v pilotski kabini letaIa, s katerim se je smrtno ponesre~il mozambiski predsednik Samora Machel. Predstavnik juznoafriskega zunanjega ministrstva Waldemar Kuhn je izjavil, da je trak »v dobrem stanju«, podrobnosti 0 vsebini pogovorov pa ni hotel izdati. Sporo~il je Ie se to, da nameravajo strokovnjaki omenjenih treh ddav odpotovati v Moskvo, kjer bodo desifrirali »crno skrinjico«, se pravi trakove, na katerih so zabelefeni tehni~ni podatki 0 poletu, to pa lahko stori sarno proizvajalec tupoljeva 134. UP!

Tedaj je treWlo v letalo. V hipu smo ostaii brez elektrike, navigator za menoj pa se je fe ukvarjal z gasilskim aparatom, ker so njegove aparature bile vse v ognju. Se vedno napol oslepljen od bliska sem ocenjeval nastali polofaj . Instrumenti niso delovali vee, radio je molcal, za nama pa je prasketal in sikal ogenj ... S kopilotom sva dobesedno z vso tefo lefala na krmilih, letalo pa je kljub temu tisealo navzgor. Trimer sem vrtel naprej, a je komaj kaj pomagalo. Zmanjsal sem se plin, metalo nas je, kot bi bilo letalo iz papirja . - Gretje vplinjaeev! se zaderem kopilotu in zraven lovim sapo, saj se vedno lefim na krmilu . Potem pa· je nenadoma dvigajoee

bobnenje prenehalo. Vsa divjost narave je popustila - in izstrelilo nas je nekam v globino ... Visinometer se neusmiljeno odvija, mi pa smo padali z nosom navzdol , eeprav sem z vso silo vlekel krmilo k sebi. Dodal sem plin do konca pa ni nie pomagalo. Sila, ki nas je vlekla proti zemlji, je bila tisoekrat vecja od dveh do skrajnosti obremenjenih motorjev. Po skoraj tisoe metrih padanja sem letala slednjic spet nekako ujel ter vijugal po labirintu temnih stebrastih oblaenih masivov, ki jim ni bilo videti konca. Kompas se je vrtel kot poblaznel, z ostalimi instrumenti pa si tako nisem imel kaj pomagati, saj je strela unieila vso elektrieno napeljavo. Tudi z radijsko zvezo je bilo konec. Mehaniku in navigatorju medtem nekako uspe pogasiti ogenj, eeprav sta bila od stalnega premetavanja vsa obtoleena in pri koncu z dobro voljo. Letenje je bilo vse tefje. Niti nisem vedel, ali visimo desno, ali levo, kajti nobenega dobrega instrumenta ni bilo vee, da bi se nanj lahko zanesel. Se kroglica mi pri teh nenehnih drsenjih kaj prida ne pomaga za kontrolo polofaja v slepem letenju. Da je bilo vse se tde, se je se vedno kadilo iz tleee instalacije inje bila kabina ovita v sivkast smrdee dim ... Tedaj se je mehanik znasel in me potegnil iz tdav. Na sredo kabine pred desno oko mi je obesil enostavno, navadno grezilo - plajbo. Da letel sem dobesedno »po plajbi« in se nekako prebil iz najhujsega ... Nekje nad Banja Luko smo hili zunaj razdivjane nevihte. Sem pa tja so se pod

Jo!e Golorej se ie pogosto spomlnja na svoja nemlrna letalska leta

nami prikazali obronki kotline, ki sem jo §e kako dobro poznal iz prej§njih letalskih slufbovanj. Ko se je let malo umiril, se je privlekel v kabino adjutant z vpra§anji, kje pravzapray smo in te smo§e celi. Pomiril sem ga rekot, naj kar pove general om, da bomo po njihovem urniku samo za en hipec zamudili veterjo. §abac - hvala bogu! Vreme se je umirilo in delno razjasnilo. Od tu naprej sem imel pot kot na dlani. Kompas se mi je §e vedno zdel yes nervozen s svojo rofo, umetni horizont pa mi mrtev neprijazno visi kot dvokolnica brez enega kolesa ... Mirno sem pristal v Zemunu, samo z dYe minutno zamudo! Obtofnica pa se je glasila: kapetan lofe Golorej, kaznovan z.. . zaradi podcenjevanja meteorolo§kih razmer in drznosti pri izvajanju dane naloge!... Kmalu zatem sem iz osebnih razlogov zaprosil za premestitev v Split k hidroavijaciji, kjer naj bi leteli na ameri§kih Cat alinah. Pritel sem §olanje na hidroplanih »Biver« , s Catalinami pa ni bilo nit . Nadaljeval sem pa v Puli in tam tetaj tudi zakljutil. Spet sem se premaknil in to v notranjost - v Batajnico, v na novo organizirano bombni§ko enoto ... tas befi! Nazadnje sem bil v Zemunu komandant kontrole letenja, 1. 6. 1963 pa sem se up'okojil. Tako sva »priletela« do konca - vendar Ie njegove letalske slufbe. §e veliko mi ima povedati: 0 nezgodi s starim §olskim dvokrilcem, s katerim je zasilno pristal v Romuniji zaradi izgube orientacije, se dvignil nazaj nad Donavo, kjer se mu je na 900 metrih ustavil motor in potem po sili razmer spet splaniral v Romunijo. To sprehajanje sem ter tja ga je dosti stalo - za pol leta so mu ukinili letalski dodatek. §e enkrat mi je povedal, da so bila leta pred vojno kljub velikemu veselju do letenja zelo mutna pa tudi neva rna. Zaradi izredno slabe organizacije letenja bi bil vetkrat skoraj ob glavo pa §e stalna trenja med oficirji in podoficirji so jim slablala polofaj. Nikakor pa ne bo pozabil, ko je precej let pozneje za dan mladosti v Beogradu letel v formaciji ..TITO.. v trki O. - To smobili ponosni, saj nas je gledata vsa Jugoslavija -! Ne. letenja ne bo nikoli nehal Ijubiti. tistega letenja. ko mu je brilo okoli uJes in mu je usnjeni jopit prijetno smrdel po izpuJnih plinih. Neizpeta pesem motorja mu Ie danes priklite prijetne. tople spomine. l,lpisal: JANEZ ~EROVC

SLOVENSKE %ELEZARNE

ZELEZARNA STORE PROIZVODNI PROGRAM Surovo zelezo:

'* sivo specialno in specialno za nodulacijo Toplo valjani profili:

'* ter kvalitetno in plemenito ogljikovo jeklo '* kvalitetno in plemenito nizko legirar'lo '*

jeklo v okrogli, ploscati in kvadratni obliki, specialni profili po nacrtih

Hladno obllkovanl proflli:

* vleceno in bruseno jeklo v vseh kva-

litetah v okrogli, ploscati in specialni izvedbi

Llvarskl prolzvodl:

'* ulitki iz sive litine, '* ulitki iz nodularne (KGR) litine, '* kontinuirano liti profili * litozelezni valji '* jeklarske kokile '* mehanski sklopi Industrljskl gorllnlkl:

'* gorilniki za vse vrste industrijske peci

MODELARSTVO

Od modelarjev je tefko dobiti kakino porofilo z dirke - spodnje povzetke po biltenih tekmovanj je prlpravll Stane Bizilj.

Evropsko prvenstvo kategorij prostoleteeih modelov V Romuniji Prvenstvo je bilo v Pitesti - Romunija, od 9. do 14. septembra. Na prvenstvu je sodelovalo 19 evropskih ddav in 147 tekmovalcev, med njimi tudi jug. reprezentanca s po tremi tekmovalci vvsaki kategoriji. V reprezentanci je iz Siovenije tekmoval samo Oto Velunsek .

Japonska bo kupila Boeinge Japonski letalski prevoznik JAL namerava kupiti Ill etal tipa Boeing v skupni vrednosti 869 milijonov dolarjev (350,2 milijarde dinarjev). Pet leta! bo vrste 747 S, ~est 767 S, proizvajalec pa jih bo izdelal do konca leta 1989. Japonski prevoznik JAL ima 97 letal , med njimi najvee Boeingov. (M . F.)

Kaimir: iz zametOY z letali reiili okrog 500 Ijudi Gorske in helikopterske enote indijske vojske so na gorski cesti v indijski drzavi Ka~mir reWe vee kot .50.0 liudi. ki ji h je v avtom obilih za metel sn~g. Vee kot 100ljudi je bilo huje ranjenih na cesti Srinagar-Leh, kjer je snezni plaz popolnoma blokiral promet. V snefnem plazu je umrio najmanj 50 Ijudi. Predstavnik indijskega obrambnega ministrstvaje izjavil, da so med rdevalno akcijo vsak dan opraviii okoli 100 poletov . (Reuter)

FIA - 58 tekmovalcev I. Didier Barberis, Francija 1260 + 1134 2. Sergej Makarov, SZ 1260 + 1116 3. Stefan Jurczeniak, Poljska 1260 + 867 28. Radoje Blagojevie, YU 1219 43. Semir Sahinovic, YU 1143 50. Djordje Marin, YU 1085 Ekipno: I. CSSR, 2. DR Nemeija, 3. Francija, 15. J ugoslavija FIB - 52 tekmovalcev I. Csaba Zold, Madzarska 1260 + 435 2. Gerald Nocque, Francija 1260 + 420 3. Ronald Pollard, V. Britanija 1260 + 226 21. Kenan Jusufba~ic , YU 1217 49. Samir Hadzovic, YU 1038 51. Sinanagic Ibrahim, YU 945 Ekipno: I. SZ, 2. Madzarska, 3. Svedska, 15. Jugoslavija FIC - 47 tekmovalcev I. Evgenij Verbitski, SZ 1260 + 1309 2. Giorgio Venuti, Italija 1260 + 1261 3. Nikolaj Nekoneeni , SZ 1260 + 1229 18/ 19. Du ~an Varda, YU 1251 25. Oto Velunsek, YU 1226 42. Svetozar Joyin, YU 1057 Ekipno: I. SZ, 2. Italija, 3. V. Britanija, 10. Jugoslavija

Mednarodno tekmovanje FAI »Pokal republike« Tekmovanje v prostoleteCih kategorijah za »pokal republike« je bilo II. oktobra v Zagrebu . Tekmovalo je 144 modelarjev, od tega 16 tujcev, iz ZLOS pa kar stevilcna udelezba, 36 modelarjev. Kategorija FI A - 81 tekmovalcev, (4 tujci, 20 iz ZLOS) I. Mirko Karanovic, Paneevo 12 + 453 2. Edin Sahinovic, Visoko 1260 + 440 3. Djordje Marin, N. Pazova 1260 + 231 4. To ne Vidensek, LjUbljana 1260 + 227 6. Marko Bradan, EMO Celje 1260 + 216 1260 + ~ 9. Peter Karner, EMO Celje 10. Branko Leskosek, EMO Celje 1260 + 205 itd. (v flu off-u 24 tekmovalcev)

Kategorija FIB - 44 tekmovalcev (6 tujcev, 10 izZLOS) I. Kenan Jusufbasic, Visoko 1260 + 240 2. Klaus Leissner, Miinchen 1260 + 220 3. Mirsad Kapetanovic, Visoko 1256 5. Marjan Klenovsek, EMO Celje 1221 6. :leljko Lipienik, EMO Celje 1213 7. Dragan Stankovie, N. mesto 1195 Kategorija FIC - 30 tekmovalcev (6 tujcev, 6 iz ZLOS) I. Giorgio Venuti, Monfalcone 1260+886 2. Hans Seelig, Miinchen 1260+851 3. Dusan Varda, Paneevo 1260 + 813 9. Gregor Golobie, N. mesto 1225 12. Janez Groselj, N. mesto 1201 13. Janez Brejc, Ptuj 1181 EKIPNO: FIA I. EMO Celje 2. Visoko 3. Sisak

3780 3780 3780

FIB I. Visoko 2. EMO Celje 3. Tresnjevka

3618 3617 3273

FIC I. Miinchen 2. Paneevo 3. N. mesto generalni I. Zrenjanin 2. Novo mesto 3. Mostar

3772 3722 3576 10042 9601 9298

Mednarodno FAI tekmovanje »Soko kup« in driavno prvenstvo kategorij prostoleteeih modelov v Mostarju je bilo 16. avgusta tradicionalno mednarodno tekmovanje leta1skih modelarjev v kategorijah prostoletecih mode10v z zelo skromno udeldbo tujih tekmovalcev . Od skupaj 146 tekmova1cev v vseh treh kategorijah je bilo vsega 14 tujcev, od teh 10 iz Budimpeste. Udeldba iz ZLOS je bila stevilna, skupaj 21 tekmova1cev iz 6 klubov. FIA - 81 tekmovalcev, od tega 5 tujcev, iz ZLOS-a 15 I. Radoje Bakotic, Split 1260 + 725 (I) 2. R. Blagojevic, Zrenjanin 1260 + 687 (2) 1260 + 540 (3) 3. Imre Koso, Subotica 9. Damjan :lulie, N. mest o 1260 + 240 (9) 12. Darko Bauer,N . mesto 1260+181 (12) 15. T. Vidensek, LjUbljana 1260 + 168 (15) 25. Andrej Gornik, Celje 1260 + 90 (25) (v fly off je tekmovalo 28 modelarjev).

MODELARSTVO FI B - 42 modelarjev, od tega 5 tujcev, iz ZLOS samo2 I. I. Sinanagic, Visoko 1260 + 296 (I) 2. R. Hofsass, Ammerbach 1260 + 240 3. D. Gaber~cak, Skopje 1260 + 233 (2) 4. Jaroslav Katalinic, Split 1260 + 220 (3) 39. Tomaz Hribar, Ljubljana 771 (34) 42. Zeljko Lipicnik, EMO Celje 5 (37) FIC - 23 tekmovalcev, od ZLOS-a4 I. R. Radovan, Pancevo 2. Milan Mlinar, Split 3. Milan Pavlov, Pancevo 4. Janez Gro~elj, N. mesto 13. Oto Velun~ek, Ptuj 20. Konrad Janzekovic, Ptuj

TU 154za Lot Poljski letalski prevoznik Lot je podpisal pogodbo s Sovjetsko zvezo 0 nakupu II sovjetskih potni~kih leta! vrste TU 154 M. Obenem so podpisali tudi pogodbo, po kateri bodo na Poljskem izdelovali rezervnedele za sovjetska letala.

Aeritalia kupuje tovamovZOA Najvecja italijanska proizvajalka letal Aeritalia, ki je pod ddavnillT nadzoro m, bo verjetno kupila tovarne ameri~ke druzbe Fairchild, ki izdeluje reakcijska letala .. Computer« (18 do 20 potnikov) za kraj~e polete. Glavni razlog nakupa: ameri~ko obrambno ministrstvo Pentagon praviloma naroca letala sarno pri tistih tujih izdelovalcih letal, ki imajo svoje tovame tudi v ZDA. (DELO)

Kitajskl satent Kitajska namerava v zaeetku leta 1988 izstreliti v vesolje telekomunikacijski satelit ameri~kega proizvajalca Western Union.

tega 4 tujci, iz 1260+ 240 (I) 1260 + 222 (2) 1260+207 (3) 1260 + 190 (4) 1178 (9) 1000 (16)

Rezultati tekmovanja za Soko kup so veljali istocasno za 40. drfavno prvenstvo stem, da so bili iz rang liste izloceni tuji tekmova1ci . Rang lista se je spremenila predvsem v zadnjem delu s pomikom domacih tekmova1cev za nekaj mest naprej (v oklepaju plasma v drfavnem prvenstvu, stevilo tock isto).

Zvezno tekmovanje ~~Stajerski pokal« prostolete~ih modelov Na letaliscu v Moskanjcih je bilo 20. septembra tradicionalno tekmovanje s prostoleteCimi modeli za »stajerski pokak Nastopilo je skupaj 57 modelarjev iz 14 jugoslovanskih aeroklubov, iz Slovenije je bilo 33 modelarjev. FIA - 36 tekmovalcev, iz ZLOS 23 I. Tone Viden~ek, Ljubljana 1260 + 534 2. Edin Sahinovic, Visoko 1260 + 412 3. Peter Karner, EMO Celje 1260 + 388 4. Franc Tomanic, Ptuj 1260 + 209 5. Sabahudin Hebib, Mostar 1260 + 127 6. Branko Le s ko~ek, EMO Celje 1260 + 93 7. Brane Rozman, Litija 1254 8. Mitja Zupanek , Ljubljana 1252 9. Stevo Tojagic, Mostar 1247 10. Dalibor Mijatovic, Osijek 1230 itd. FIB -16 tekmovalcev, 6 iz ZLOS I. Mirsad Kapetanovic, Visoko 1260 2. Franjo Vucetic, Osijek 1251 3. Josip Franic, Split 1193 5. Milan Mastnak, EMO Celje 1096 7. Zeljko Lipicnik, EMO Celje 1073 II. Dragan Stankovic, N. mesto 100 I FIC - 5 tekmovalcev, 4 iz ZLOS I. Oto Velun~ek, Ptuj 2. Janez Gro~elj, N. mesto 3. Janez Brejc, ALC Lesce 4. Konrad Janzekovic, Ptuj 5. Medjad Pinjo, Visoko

1239 1230 1052 1051 1024

generalna skupna uvrstitev I. EMO Celje 2. AK Visoko 3. AK Ptuj 4. AK Novo mesto 5. AK Osijek itd.

6753 5789 5677 5527 4787

Republilko pionlrsko prvenstvo A1 in F1A Organizacijo letosnjega republiSkega modelarskega prvenstva prostoletecih jadralnih modelov je prvic prevzel aeroklub v Slovenskih Konjicah. Prvenstvo je bilo 21. junija na njihovem letaliscu v Locah, kjer se je zbralo 75 mladih modelarjev iz 9 klubov. Al (pionirski modeli) - 61 tekmovalcev I. Bo~tjan Nov~ak, Slovenjgradec, 2. Gregor Kresnik, Celje 3. Sebastjan Hanj~ek, Polzela Bo~tjan Sovic, Siovenjgradec 5. Tomaz Gaj~ek, Celje itd.

242 l!,39 236 238 220

FIA - 14 tekmovalcev I. Marko Pa~, Ljubljana 2. Milo~ Kuzner, EMO Celje 3. Gregor Coklic, EMO Celje 4. Ana Oblak, Vrhnika 5. Matej Kosaber , Celje, itd

715 703 632 595 552

Zvezno tekmovanje za 4. pokal Ljubljane F38 Tekmovanja, ki je bilo 7. septembra v Ljubljani, se je udelefilo vsega 13 tekmova1cev iz 4 klubov ZLOS-a in 1 klub iz ZS Hrvaske . Klanci~ar, EMO Celje 8.572 Marijan Ivancek, Trdnjevka 8.400 Otokar Hluchy, Ljubljana 8.356 Janko Cajhen, Ljubljana 8.164 Mario Raspica, Trclnjevka 7.868 Prehodni pokal je tretjic zaporedoma osvojila ekipa Tre~njevke in je pre~el v njihovo trajno lastni~tvo .

I. Martin

2. 3. 4. 5.

LETALSKI VESTNIK .

Organizacijsko glasilo PS ZLOS

* leto XI., st. 6 * december *86

Uresnicitev strokovnega programa V letu 1986 K tabelam 0 uresnicitvi strokovnega programa v letosnjem letu yam posredujemo se nekatere pokazatelje za oeeno dela posamez-

nih dejavnosti. Porocilo stem resda ne bo eelovito, vendar nam bo dalo dovolj jasno sliko za oeeno dela, na osnovi kat ere lahko za-

ZVEZA .LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENI.JE PREDSEDSTVO SKUPSCINE

61ClOl

UUBUANA

LEPIPOT6 JU GO$lAVIJA

P. P. 4 9 6 TEL. (061) 222 ·504

aT:

TELEGRAM LET ZVEZA LJUBLJANA

VADILO

Na osnovi 24. Henn Statuta ZLOS, sldicujem 3. sejo PS ZLOS, ki bo

v pctek, 12.12 .1986 . ob 10 uri, v prostorih ZLOS, Ljubljana, Lepi pot 6. Predlog dnevnega redo. :

JADRALNO LETENJE

1. hegled sklepov zadnjc seje PS ZLOS"z dne 22.8. tcr seje PK LZJ 2. ReaUzacijo. atrokoV11cgo. plana ZlJJS za leto 1986 ( poroHIo v priloCi )

3. Realizaeija pogodbenih ualog ZLOS za leto 1986 tcr predlog €len z& pogo<1beDC naloge v lctu 1987 ( poro~a l::Iitenc ) 4. Predlog progromn in prcdra~una revij e Krila za leto 1981 ( poroliata Polenee in Ho!kon ) 5. Problem aerokluba Ljubl janr glode novegn letalUlia (porolia delegat Al< Ljubljana)

6. Priprave za SJP v Avstraliji (poroca vodja ckipo H. Ferlan) 1. Problem tinnnciranja ZLOS-a v letu 198? (informac i ja v prUogi) 8. Strokovni seminar za leto 1987

(prcd1og v prUogi)

9. XX. svctovno padalsko prvcostvo 19!)o leta v Lcscah PrimoUn / 10. Delovna skupnina ZLOS

(po:,ol!:a tOY. F.

(predlog v prUogi)

11. Predlogi za driavna od.likovanja io prhnanja ZLDS ( predlog v prilogi l,.2 . Krediti iz s~lada solidarnosti ZLOS

13 . Knjiga "jadrnlno letalstvo"

14 . Predlog

(porolia

15 . Kadrovska vpralianja pri DS PS ZLOl)

(prcdlog v prilogi ) tOY.

Golob R. )

povUanje izpitnih taka za dovoljenja

(predlog v prUogi

(predlog v prilogi )

16. XI. zlet letalskcga podmladka LZJ v Zadru 1987 (informaeija v prilogi) 17 . llazno Proaimo t da se vaJi delegat ude l eH soje

priloZcnim pooblastilom.

vzamemo stalisca za program in delo v naslednji letalski sezoni. Ocitno je, da nam stevilo naletanja kljub stvarnemu in skromnejsemu nacrtovanju upada (v letu 1985 jadralno 14.427 ur -letos 12.980 ur, motorno v letu 19859.028urletos 7.584 ur). Z ozirom na splosna gospodarska gibanja tudi v prihodnjem letu ni pricakovati, da bi se ta trend upadanja zaustavil, vendar si moramo prizadevati, da bi iz uresnicenega letenja izvlekli kar najvec kakovosti - dovoljenj, preletenih kilometrov, visjih sportnih znack, to je tistega, s cimer v letosnji letalski sezoni ne moremo in ne smemo biti zadovoljni.

Skupno je v letalski sezoni letelo 656 jadralnih pilotov. Odstotkovna uresnicitev nacrtovanega programa pa je taka: o 104,6% nacrtovanega letenja o 84,9% nacrtovanih preletenih kilometrov o 17,5% nacrtovanih sportnih znack o 67,2% nacrtovanih novih dovoljenj o 135,8% je bilo realizirano osnovno solanje novih uceneev o povprecni pilot je v letu 1986 letel20 ur Posedujemo 101 jadralno letalo, od tega stevila jih je letelo 91 'vsako povprecno 142 ur 30 minut (Ietala VUK-T imajo eelo leta prepoved letenja). Aktivno (?) je delovalo v tej letalski sezoni 95 uciteljev jadralnega letenja - 12 poklieno in 83 amatersko ali 1,5 ucenea na uciteIja letenja.

MOTORNO LETENJE V letalski sezoni 1986 je letelo skupno 376 motornih pilotov. Odstotkovna uresnicitev strokovnega programa:

89,60% nacrtovanega naleta 82,7% nacrtovanih novih dovoIjenj 162,6% nacrtovanega osnovnega solanja novih motornih p ilotov. Struktura vsega motornega letenja: nacrt. solanje in trenaza vlek in met padalcev poslovno in turisticno

uresn.

35,57%

43,10%

34,63 %

34,00%

29,78%

22,90%

PADALSTVO: NACRT/URESNICITEV 1986 .J~ ,l ~«) , •

",'. ~t

~~d :/..!!) 4;t.

L~tl , JJ. p.'! .. .;

}~~ .....,1-

:11

Iz leta 1985 smo imeli 24 nedosolanih ucencev, kljub temu pa smo v letu 1986 solali 26 novih ucencev. Od skupno 376motornih pilotov, je se vedno 49 pilotov brez dovoljenj. Povprecni pilot je v letu 1986 letel 20 ur in 17 min ut. Posedujemo 69 motornih letal, od teh jih je v tok u sezone letelo 64, povprecno pajc vsako letalo letelo 118 ur in 30 minut. V tej sezoni je aktivno delovalo 57 uCiteljev motornega letenja, od tega II poklicnih uCiteljev in 46 amaterjev. Razmerje uCitelj/ucenec znasa Ill.

)

<;'1 1-;

~ t:

0/1

·tT

J.f!. 0

:,!

.,:I '7t

t • _rr

til

Skupno je v letalski sezoni 1986 skakalo 123 pada1cev. Odstotko vna uresnicitev p rograma: o 133,82% nacrtovanih padalskih skokov o 62,50% na crtovanih visjih sportnih znack o 102,63% je bilo realizirano osnovno solanje o popolno ma neuresnicena pa so nacrtovana dovoljenja pada lcev, vzrok za to ie izpitna ko misija , oz. sluzba za odobritev izpitov pri ZKPZ. Vsak p ad alecje v letu 1986 o pravii povprecno 67 sko kov. Pad a lstvo je pucevalo 20 ucitelj ev padalstva , I poklicni in 19 uciteljevamaterj ev. Za potrebe pad alstva v organizacijah ZLOS v letosnjem letu nismo imeli na razpolago letala AN-2, celo za pogodbene o bveznosti ne, kljub p ogodbi s poveljstvo m vojaskega letalstva (letala za pripravo drZ. reprezentance v ALCneupostevamo , kerje bilo da na strogo namensko in se to z minimalnim stevilo m ur letenja).

A ".,

•

-' \J«

-ell

..jl ..~

:;)

&1. . ii ~o

0)",

..:l'

.... ....

J- In c-1 .:t

It)

.,.0

0.. (XI

\9 ..... t--

...

....(II

..1- .:l-

...

11)

~ (II

II)

JI)

...

r,y..

()

j ~~

(II

C (0

\I)

I:-

cl ....

....-

...,

I 1

"<""

.:t .:t

.;j-

..t

..,.

....

.:)-

.:t

""<-

..,.

.....

til

C-I

....0

l/)

0 cD .J

!ij 0

_hell

'u .J 4

....

it)

0 If)

l:W -<"

t')

r;-

II!

0-.

0 iJ)

cl (:1

.... 0--:

l:"-

I:'-

lr)

L" t;...

~I .... ....

t:-

CII

IJ)

()

III

II)

-<"

o..

c.:

....(II

.:t

I.t) 0-

4 L

....

t')

....cl

~ -.:

It)

too

....

0.-

. , I~

"11\

...

I")

:> I-

ttl 0 c/)

I--0

-<I-

tl ~

,,~

0-.

<.9

0 .:0 11,

....

"""

lr,

.....

t')

-d-

... ...

0-.

.... .p

0 ~.

...

C'J

Ii) t')

0 ~ -,0 .,-

0..

IS 0to, .:IC\l

t')

t"0

<::-J

'" ........

\..~

...0 III JI)

.s. t-.

.....

.::i-

-.:"

<:'1

l(',

co ....

<? <.9

It)

..-\0

~I-

co .., 19

<.ll

""'

19 .:l-

-<'

<.9

C\l

"';'0

....

... 'ul

l'4

<.Y

CII .:

...

...111

. :-!

t4)

A H-I

III c- co

(f-

;.')

PADALSTVO

0 0

:It

1/1

... -.

~')

i........

t'\

.-.t~~ ')

.:l-

t.~

co too (:'l

-j-

":J.

....0

tJ-

Col

....

....0

'N 0

V III )

It)

"'J'.-

:;)

A-

cf)

t')

I..!I

t/)

-<[

n V

<: 1 N ~ :l I

-l

!JI

A- rf.

L., £ TAl..S \LA.

O~...

DO'f. l_I.t..~~'"

'.la. 1· ." A:l O O'lSct~A • s oLA

~'-t

ALe..

Bo;v.£c..

( £ L::1 .E..

LJUSLJAA.J>.. M A R.l Sc'R.

- -

XL.

:2.

2. <l

{

.3'

~Q,

.tit-

::,

«1

:Po STO':) \-.1 A 'I

:POR.TO~OZ.

<l 3

- -..

S-

Y.E.~£f..l::JE'

...

- -

!S'

- -

- .... ,

-i

4.1000

"9.4-S5'

~2. •.,~4t

8a. ~1..1 %.'..cU A T>.L..AIo-l -

G'7 tOt 9~

4-t

.(8

4-9

2.5

-'9

,,~

lto

-t~

•-

~098'~

.\CO

3000

~'1'H

..."'" ..:t."

S"1t-

So 38

.$1

as"

QS'

z.,

452

'70

5'1r

51$

1500

-1G

61t92

CJG

!.2o'S": P7H

948 827

"o~9'~9

.,',

7G 'If

.("0

'IV

15'00

::>s

42-

1.,0

'+9

4604-':59

800

15:

5'6S"U'

.2.2-

'7:00

9 4.,

lIlI7

'lao Go"12.

531 45"0

43'7

2.9~·rt.c;.

" 38'7

-\2.99'U

~ ~'7

H80

3G 3-{

~,.

4-0

.-\5'

44-

~'1

ol8

2.8

2.2.

4-~

55 56

2.~

Z'l

~'5'

~lt

~0 '7 5'

".,

:59

Z4-

'to

~8"''''Q

4'1

2.S'

"-2-

2.5'

700

~!o

:69

2.6

2.&

:59

"'"

499

62."'24.

o(.(U

.('&If'(o

&2-

.(2..*00

4'77

Lt-5G

63'3

5'-19

2.0

~2.9ao·18

<lB.

~'1.

6!'~

48'7

2.0

-''10.5"00

"4lto.8"'9

~c;;,

f']. ooo

1,,+. ~\"", .•T'\TO ~J.,,",

/tit

-1Q.ooo

6.<062-

'Z.~~z.

~8co

1\4-.000

1500

l'_~

t 936""«'8

4.5'00

3.2.00

t-II.~

b_.~

'(3 ,'Z

'7.000 38IL

el ...,'

Slt-t--.i L.1" \-..l-.l. ~

60'ltt

18.000 'f.o~

UR.

", i

6 .00 0

..0-

:!o

2.z.,2.3

18.000

-t 8'VS'~

9.04-9

z.,9S"

0\.'170

• It 'tlt-

9.000 .

~S".

~ 5 .ooo

Le..ho"

45". 0 00

rr.3GS'

US'.

"--

- -

{

-" -

AS".ooo

'" 5• 5

s,l.. ~ RAn£. c..

- - -,

- - " - - - -t -

I--

500 o.

l-lO'lO ,M£SoTO

btl "P..e.1 t.~•

- - - 4 - - - - - - - - - - - - - 8

1>..~·i, -~i

..elf. c· ~ ••

M. Sos-orA

.:p '\U::1

o::\.\ ........

~S'.aoo

c..

» c l:J » r en

o.. r

m -t

Z Z

o» l:J

~ C

::D

m en

Q -t

< .....

CD CD

0')

0:,.... ' s~ty.14 'foe"l~\-ac>t, ~O\"''''ie.1 Vlu..· .. :P0f,\O"""1 ~k.u \'>~• i.,l. aI. ... 'c_ u;'t A.1t ~';V -t.........i-. ",-,-. ~u.H~k .l.... . /W~ UR. UR. u~ \ eA.,. ...

LETALSKA. - ;'o\..A.

A'JDOYS~\ ~A. 2

A.Le.

350

"50

2'+3

I 0\ I I I I I I I ~ 4 I <\ 1

::!> I

c.. E.1..:J£

L'Ju Bl..JA~A

I -~

44<\

,,"00

1 ~('2..'I>.6 1 32.(09

!.to o

Ltoo

1 35"e'~o 1

'35""0

200

U'40

'750

1 " 15 1

3G o

io o

~9'2.c;.

~So

...

~lo\.

I 2 '}

2 1,

~.,

~ J, oo

I (9 4 -<> I 52

-12.4'7 ' 52,

2.ll.

W1.'55

'780

I ",at' 6'8

1 ~

-I

ZIU'Z

cODa

~oo

--- :u~: ;;-;; ·2';~:-~8- 3;':'5--'-4-iT2.8~

I 2. I -

1 2.S"a'02.1

12 14 1 1 2 1 1

83·S"~1

I 2. 13 1 280 3

4 0 0

~"JSlwr-j IDo-~'I ~~

3lt(l.

.t8~6

35'9·4' 1 5'08'oG. 1 '549' '$1 1 520\ 5

2. 1:5 I ..

OV.E.c.

4- 00

3 00

S..l-J~ t>.-~ I",lo+-

<00

~...

SlLur--j

I.,

4",

I '" I

I 36

!o/ll

:550

'7-1

'75

8oZ' H

• .,

'7Q

"'.,

1 3~

2'7

86 0

-1m ........ -1

I '" I

I 43 I

II em

2.'(

1 ;"

I ?S I

2.., 30 30 M,SOBOTAI3 I 1~~~·-4~~~~~~~~~~~-+~~~~~

MARlBOR.

1 ~

~ovo MESTd--j-5

Po STO".Jl-J.A., 1 1

~ 2.o

,50

334-

1- _~

~ 1 ~2.0 "3

AP PoR.ToRozl

1 '38409

1 U.2.

1 H.p

1 '2..9'78

80 So\

14'72.':5£1

536

140'16' "'' 1 "99(

1 ~4'" lSC;

4 20

.:5

<04-5'

1 200 H4 1

1 4

1 "0 «0\0

I -

~Ho 1

{o ",0

20 ",0

"5'0'5"9

~ORTOROi-O~~~~--+-~-+~~+-~~--~~~~~~~~+-~~~r7.~~-T~~

P T'U:J

-t

,'5

12 1 -

VE..LEI-lJE "PJ...AI-l -

SL.~~D'£C.~

380

300

43$"5"5 2''+''lJt 2~O

280

2.98'221 O\3"1''+-0

8(0 I -iG 1 271 2 1 9

~i..\ z'At.\J A. 12.~ I ."

I '7

~70

2.4-9

4210\5' 130(0 -

1olot.·o7 ~ 2. o

roo 42.' 4-7

.300

-130

o\S'2.S

<\ 4-5'

129:50

4-'79 ' 1+9

I ~5'2.o

132~&·""fm·S'81"'1.5"·"9 Iss.s~.t

394

Q_o

2.0

I 22 1 72 1 22

,.., ,-

1 2.

I -2.4

2.4

1 G 1 Eo.

I 1

I ~8 1 ~G 1 "8 1 45

5so 2<;59

84-Gol 4.0 '15S'+' 0-. I 409

"2. ~31t-

32.'1

2.3 I

2.t

~ '7

2.t.

I 374-1 ~S'~ I ~~ 13'10 I !t'!l'S II.O·~'

-1-1

»Z 00

<\? I:!>(c' I '5 7 l 3G 1 2J (0-

r-3:

me..

CJ)m

-o-

Z .. -I

< .....

co ~