Krila 11 1984

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl Predlog delovnega nacrta ZLOS za 1986 - 1990 Letali dash-7 uspesno letita Potniski leta li dash7, ki ju je In ex Adr ia kupil v Ka nad i, sta zaceli redno leteti med sa rajevskim i ol impijsk imi igrami. Obe leta Ii sta v prvih devetih mesecih letenja sk upaj vzlete li 2.4 13-krat in bili v zraku 2.917 ur.

En let j e trajal povprecno iJro in II minut. V tern casu je IA A z omenjenima letaloma prepe ljala 64.945 potnik ov, kar pomeni, da sta bili povprecno zasedeni 57-odstotno. "v Inexu ocenjuj emo, da je bi l nakup teh letal uprav icen, saj so poslovni rezu ltati dobri , zlasti glede na to, da sta dasha novos t na nase m nebu in se potniki nanju se le privajajo,ÂŤ je komentiral devetmesecno bi la nco glavni d irek to r Ie-A J a nez Kocja nCic. Stirim o to rn a let a la d ash7 (v vsakemje prostora za 50 potnikov) so zgraje na ta ko , da potrebujej o izjemno kratke vzletno-pristajalne steze (manj kot tisoc met rov), ki so la hk o tudi travnate. Pray 7.atO jih po vse m svetu uporablj ajo za zracno povezavo manjs ih mes t z velikimi srediSCi, kajti vsako mesto si ne more pri vosCit i dragih letali sc. V Inex u so tik pred tern, da bodo usmerili ta tip leta la tudi v red ne med narod ne proge .

(Po DELU)

Letalski promet se bo se povecal Mednarodno zd ruzenje za zracni promet (IA TAl napoveduje, da se bo obseg leta lskega prometa prih od nje leto povecal za 5, 1986. leta pa za 4 ods to tk e.

Pripravili smo predlog nacrta strokovne dejavnosti ZLOS za obdobje 1986 - 1990, katerega dajemo V javno razpravo s prosnjo, da ga obravnavate na sestanku clanstva in nam dostavite pismene pripombe, stalisca in pobude do 1. 1. 1985. Nacrt bo obravnavala in sprejela skupscina ZLOS, predvidoma v mesecu februarju 1985.

Zaradi uveljav lj a nja ekonomskih zakonitosti tudi v nasi druzbi, bo razvoj sport nega letalstva napredoval pocas neje kot v pretekl osti . To pa pomeni , da bomo mora li prim erno skrbeti za enotn o reprodukcij o. Obnavljanje materialne osnove ZLOS bo mo ra lo biti us merjeno na sodobno in eko no micno tehnologijo.

Razsirjena reprodukcija pride v postev Ie v primeru last ne a kumulacije. To naj bi bile osnovne sme rnice za nacrt ZLOS za obdobje 1986 - 1990. Ta nacrt se nanasa izklju cno na stro ko vn o in sportno dejavnost ZLOS . Vsa komercialna dejavnost clanic ZLOS ni zajeta v tern nacrtu, razen prihod kov iz tega naslova, ki naj bi delno pokrivali uresnicitev nacrtov.

Jadralni sport: na crt na leta 60.000 ur nacrt preleten ih kilometrov 900.000 km solanje zace tnik ov 200 ucencev sportna dovo lj enja 100 ucencev uCitelji 20 ucencev 90 stevilo jadraln ih letal stevilo vitel 10 kosov Potrebna vsota za ures niCitev tega nacrta , po cenah iz Jeta 1984, bo znasala 180,000.000 din . Stevila jadral nih letal nismo povecali . Povecali pa smo stevilo vitel od sedanjih tri na deset. To je nujn o zaradi ekonomicnosti urjenja pi lot ov .

N alet na jadralnih leta lih je veliko cenejsi od naleta na moto rnih letalih . Ker pa imamo veCi no pilotov z 'dvojno li cenco, je nujn o nalet vecati na jadralnih letalih (od sedanjih 20 ur na 30 ur)

Motorni sport: nacrt na leta 30.000 ur 5.000 ur turisticni na let solanje zace tnik ov 50 ucen cev sportna dovoljenja 30 ucencev profesi ona lna dovo ljenja 5 ucencev ucitelji 5 uce ncev motornih letal 80 10 moto rnih jadralnih letal , 10 ultra la hkih letal Za ures ni ce nje tega nacrta bo potrebno 320,000.000 din.

Nova moto rn a jadralna letala in ultra la hka leta la bodo nadomestila casovno dotrajana motorna letala . To pomeni ,

da bo stevil o motornih leta l .os ta lo IStO ali se celo zmanjsalo, kar vsekakor zadost uj e za nacrtova no stevil o ur letenja. Spremenila se bo Ie eko no mi cnost izrabe Icta l. Ce upost eva mo, da mo ra mo torno leta lo vsako leta leteli vsaj 200 ur, po te m imam o na ra zpolago 70.000ur res ursa ali dvakrat vec ko t ga po trebujemo za uresni ci tev nartov. V tern nacrtu ~o zaje t ~ tudi vse pogodbene na loge za RSTO, PSTO,LZJ in V. P. 2050 Ljubljana.

Padalski sport: nacrt sko ko v 15.000 so lanje zace tnik ov 100 ucencev spo rtn a dovoljenja 50 u ce n ce ~ ucitelj i 5 ucencev 10 kosov nabava te km oval nih pad al 50 kosov nabava reseva ln ih pa dal Za ures ni citev tega nacrta bo pot rebno 75,000.000 din . Vprasanje klubskega leta la za potrebe pada lstva je odprto.

Za uresni citev celotnega progra ma do leta 1990 bomo po trebovali 575 ;000.000 din ali letn o 115,000.000 din po cena h iz leta 1984.

Sestava prihodkov naj bi bi la nas lednja: din TKS I 40% a li 230,000.000 Lastna sredstva 30% a li 172,500.000 KVL, TO in SLO 15% a li 86,250.000 15% a li 86,250.000 PIS PZ in TIS Sk up aj 575,000.000 To je predlog, ki je stvare n in zago tavlja, da bo dejav nost letals kega spo rt a v Sioveniji os tala v istih okv irih ko t dosedaj. Kakovost spo rtnih rez ultatov pa je kljub temu la hko bolj sa, saj pri tern v veliki meri od locajo Iju dje .

Razvoj modelarske dejavn os ti, pros to letenje, raketarstvo in balo na rstvo ni zajeto v tern nacrtu, ker imamo na razpo lago prema lo podatkov za ta ko za htevno nalogo. Te nacrte morajo pripraviti ustrezne strok ov ne ko misije pri PS ZLOS in jih predloziti PS ZLOS ter skupscini ZLOS v razp ravo in spreje m.

J a vna ra zprava clanov cla ni c ZLOS pa naj prispeva h kakovostnemu in stvarne mu nacrt u razvoja ZLOS do leta 1990.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

LETO XIV

sir. 4

str. 10

sir. 12

str.24

ST. 11

Takole v jesenskih meglah in ob visokih cenah goriva nic kaj veselo ne zacenjamo nove sezone - prehitro se namrec uresnicujejo napovedi, da bo najbri celo letenje z motomimi zmaji in ultra fahkimi skoraj predrag sport. Pa vseeno vas s sliko na naslovnici, ki jo je posnel Franc Volk na velenjskem letaliscu, skusamo spodbuditi k resnejsemu razmisljanju 0 amaterski gradnji - zima je najbolj pravsen cas za take stvari.. . Ce vas to ne veseli, vam ostane samo se temeljit studij delovnega nacrta ZLOS z-a to sezono, katerega predlog predstavlja sekretar Mirko na levi strani. Toliko pa ie poznamo nasega sekretarja da dodati tudi decembrsko Predsedstvo najbri ne bo imelo kaj - razen ce podvojimo stancanje na 30 delovnih ur za enD uro letenja ... V novi sezoni si zaielimo torej vsaj srecne pristanke, ce ie vzletali ne bomo dosti 1:r V tej stevilki objavljamo zanimiv pregled pomembnih jadralnih tekmovanj po belem svetu, nadaljujemo z meteoroloskimi slikami s sate.litov, povzemamo porocilo z razstave v Famboroughu (kamor seveda nismo mogli poslati niti kaksne fotografije, kaj sele iivega fotoreporterja!) in nadaljujemo prispevek 0 letalski medicini 1:r Ce hocete se v tem letniku Kril videti kaksno porocilo 0 delu svojega kluba, morate kar pohiteti, saj imamo samo se en snopic na sporedu ...

Jadralno letenje V letu '84 Letalska poSta Vis '84 Satelitska slika iz meteoroloskih satelitov Farnborough '84 Ponovno drzavni prvaki VI. pokal Ljubljane Kako visoko?

Air '84 - letalska razstava v Celovcu

*

Sport

sir. 18

NOVEMBER '84

Ke'L4

4

8 10 12 18 22

24 26 28

30

Izdaj a Zveza letalskih organizac ij SloveniJe v l.jubljani, L epi pot 6 u Revija izhaja vsak mesee. razen juli ja in avgusta .t; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IjubiteJ.ji letal stva brezplacno. Denarno nagrado prej me sarno av tar fotografije, uporabljane za naslovno stra n: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za e:rnobeli pozi tiv. Za toenost vsebine s~vojih prispevkov odgovarjajo pi sc i sami. Vabimo vsakogar, naj sode lujev reviji 5 poroeili in slikami. ki obravnavajo deJavnosti, kat: modelarstvQ, jadra lstvQ, pada lstvQ, materna letenje, raketarstllO , zmajarstllo in balo: narstllO. UrednlstllO 51 pridrzuje p rallico skrajsa ti, dopolniti ali prilagoditi prispellke g lede na prostorske in kakollostne zahtelle II relliji )'":; Uredniski odbor : Gustall Ajdic, Mirko Sitene , Stane Sizilj , Janez Brezar, Joie Cud en, Jurij Franko, Dominik Gregl, Betizar Kersic , Leon M esaric, Jure Meinarsic , Francek Mordej , Marjan Moskon (g lallni in odgollorni urednik) , Jo.ze Perh alle, Sreco Petrie (tehnicni urednik) in Giri l T rcek ).'? Lektor: Joze Mikee -{;: Na路 slov urednistva: Marjan Moskon, pos tn i preda t 33,6800 1 NOllo me sto -(:; Prispellki za objallo II KRIUH moral o biti II urednistllu najpozneje do 10. dne II meseeu , pred meseeem II katerem izide nast edn )a stellitka - RokoPISOII in stik ne IIracamo, raz en barllnih diapozitilloll in tujih knjig , ce je priloiena ollojnica S pOllratnim naslOllom In potrebnlmi znamkami -:. Nastoll upralle: llleza letalskih o rganizaeij Siollenije , Lepi pot 6, postni predal496, 6100 1 LJU BLJANA . tel efon (061) 222-504 , tekoci rac:un pri ZLOS. stell. 50101 路 678路 51077 . Spremembo nastolla sporocite upralli rell lJ e ter obllezno napisite stari in nOlli nasloll , upralli revije sporocite t udi , ce re vije ne prejemate red no -:~ Letna narocnlna 500 din, eena posamez ne stellilk e路SCfdin -:. Lek toriran]e rokopisoll . graficna priprava in tisk : Dotenjski informativni in tisk arsk i ce nter NOllo mesto.

JADRALSTVO

Praznik topniskoraketnih enot nase protizraene obrambe Najmlajsi rod nasih oborozenih sil. topnisko-raketne enote proti zracne obrambe. je 10. novembra praznoval 40-letnico. Iz protiletals kega topniskega polka vrhovnega sta ba . njegova osnovna naloga je bila obramba osvobojenega Beograda. se je ta rod vojske ra zv il v enega od najsodobnejsih delov nasih obo rozenih sil. Opremljen je s sodobnimi sredstvi elektronik e ter laserske. televizijske. radarskc. raketne in digitalne tehnike. Ob 40-letnici je zvezni sekretar za Ijuds ko obrambo admiral Ilote Branko Mamula pos lal vsem v te rn ro du vojske prisrcne cestitke.

(Tanjug)

Obisk kitajskih strokovnjakov za vesoljske rakete Z mednarodnega kongresa astronavticnoraketnih organizacij v Svici sta na vecdnevni obisk v Jugoslavijo dopotovala kitajska delegata in vcsoljska strokovnjaka Wang Xi a ng in Pen Fumao. Na povabilo zveze astronavticno-rak etnih organizacij Jugos lavije sta se mudila v Trbovljah. kjer sta obiskal<j Strojno tovarno in Cebine. sekretar ZAROO Mari a n Zidaric pa ju je iilformiral 0 delu nasih klubov . Ob tern vclja dodati. da tudi na Kitaiskem pripravljajo izstrclitev svojega prvega vesoljca in da postajajo vse enakovrednejsi svctovnim velesilam na tem podrocju.

(Po Delu)

Za jadralce je sezona koncan a in priloznost je, da se ozremo nazaj v letosnje dogajanjtl na podrocju jadralnega sporta. Doma nismobili prevec uspesni. Tega pa ne moremo trditi za evropske, ameriske in avstralske letalce, ki so se letos pomerili na stevilnih tekmovanjih . Odvijali so se boji za vstop v reprezentance, saj je svetovno prvenstvo ze pred durmi, v posameznem ra zredu pa bodo najverjetneje lahko nastopili Ie trije tekmovalci iz ene drZave .

Vzporedno je potekal boj med proizvajalci Ictal. Schempt-Hirt je predstavii novo letalo v standard ra zredu z imenom Discus, novinec v tekmovalnem razredu je LS-6.

Mednarodno jadralno prvenstvo Avstralije je bilo ze (ali sele) januarja v BenalIi, ki bo prizorisce svetovnega prvenstva 1987. Sodelovalo je osemd~set tekmovalcev v treh F AI razredih. Ze desetic je osvojil naslov prvakav odprtem razredu Ingo Renner. Od drugouvrscenega Keesa Mustersa (svetovni prvak iz Hobbsa v tekmovalnem razredu) ga loCi kar 680 tock. S podobnim naskokom je Ingo Renner osvojil tudi naslov svetovnega prvaka 83. V standardnem razredu je zmagal Andy Pybus (LS-4), svetovni prvak Stig "ye pa je bil drugi pray tako z LS-4. Povprecna dolzina dnevnih disciplin za odprti razred je znasala kar 500 km.

Konec maja in v zacetku junjja je bilo na letaliscu Schanis blizu Zuga Svicarsko driavno prvenstvo. Odprti razred ni nastopil zaradi pre malo prijav. Kaz.e, da so letala kot npr.: Nimbus 3 tudi za Svicarje predraga (130-150.000 SF) ali drugace, tisti, ki premorejo taksna sredstva, ponavadi nimajo tekmovalnih akcij. Zmagovalec standardnega razreda je Thomas Badum (LS-4),drugo mesto je zasedel Hans Binder (DG-300), Simon Leutenegger , ki ga v tej sezoni cakajo se lepi uspehi, pa je tukaj Ie sedmi .

Nemci so se pomerili od 9. do 23.junija v Mengenu, zaradi velikega stevila nastopajocih (45 v standardnem razredu in 38 v tekmovalnem razredu) je tekmoval odprti razred loceno v Aalonu. Gneca je bila kljub temu velika, posebej pri odletu in doletih so se pojavljale nevarne situacije. Zato bodo sistem tekmovanj najbrZ spremenili. Predlogje, naj bi poleg ddelnih uvedli A in B drZavno prvenstvo.

Najavljen nastop Discusa s konstruktorjem Klausom Holighausom in Brunom Gantenbrikom kot pilotoma je povzrocal precej malodusja med)ekmovalci standardnega razreda. Ze prvi tekmovalni dan pa je pokazal, da sicer

odlicna pilota v standardnem razredu nista prevec doma, posebej se Gantenbrik, ki je na koncu pristal na 22. mestu.

Zmagal je Lackner (LS-4) pred Miillerjem (LS-4) in Poljakom Zientekom (DG300), ki mu je nastop omogoCila izmenjava pilotov med nemskim in poljskim aeroklubom. Razlike med prvimi tremi so zelo majhne, znacilno je tudi, da so vsi brez dnevne zmage. K. Holighaus je zaradi nekaj takticnih napak pristal na eetrtem mestu.

Nekaj vec uspeha so imeli tekmovalCi z novim LS-6 v tekmovalnem razredu (2., 13. in 22. mesto). Zmagal je K. H. Holger Friedrich (Ventus b) pred Backom (LS-6) in We-rnerjem Menserjem (Ventus b).

V standardnem razredu se vedno prevladujejo letala LS-4, kijihje bilo 36, sledi DG-300, s katerim je letelo pet tekmovalcev (3.,10.,19.,30. in 38. mesto), Discus (4. in 22. mesto) je bil v dveh inacicah: a in b. Oznake se nanasajo na trup, podobno kot pri Ventusu; Discus a ima manjsi trup in kabino; primerno za pilote do 174 cm visine. Sodelovala sta se po en Jantar Standard 3 (28. mesto) in en std. Cirrus (42. mesto). Ventus, ASW 20 in sedaj ' se LS-6 so najboljsa letala v tekmovalnem razredu. V Mengenu se je v njihovo druzbo vmesalo Ie se pet LS-3, ki pa se niso uvrstili v prvo polovico tabele.

2. Evropsko jadralno prvenstvo je bilo od 27. 6. do 8. 7. v Vinonu v Franciji. Organizator je bil domaci aeroklub, ki steje 450 clanov, letno pa naletijo preko 25000 ur.

Domacini so tudi prepricljivo pobrali odlicja v vseh razredih . Dobro poznavanje t~rena je tukaj ocitno igralo vazno vlogo. Svicarji, za Francozi najuspesnejse mostvo, so, ceprav vajeni Alp, prispeli v blizino Vinona ze dober teden pred pricetkom prvenstva . Uspeh ni izostal.

Vecini tekmovalcev pa so visoki gorski grebeni in ozke, za pristanek neprimerne doline povzrocali precej tesnobe. Lanski evropski prvak v std. razredu L. Brigliadori je baje rekel: ÂťNekateri hocejo umreti mladi, jaz ne.ÂŤ Bilo je tudi nekaj poskodb pri izvenletaliskih pristankih.

B. Gantenbrik je poskodoval svojega Nimbusa, a je vseeno lahko nadaljeval tekmovanje.

Letosnji evropski prvak v odprtem razredu je Gerard Lherm (Nimbus-3) iz Francije. Sledijg mu Federico Blatter (Nimbus-3) iz Svice in Nemec Bruno Gantenbrik (Nimbus-3). Tekmovalo je Ie petnajst pilotov.

Stevilnejsi je bil tekmovalni razred.

Med 22-timi uvrscenimi je zmagal

JADRALSTVO

LS-4 Ie bllo letos na evropskem prvenstu najAteyllnejAe, pa tudl zelo uspeino jadralno letalo (Foto: arhlv Kril)

Velika letalska nesreca v Kabulu 25. oktobra se je v predmestju Kabula, g1avnega mesta Afganistana , ponesreCilo veliko sovjetsko transportno letalo. Iz tukajsnjih diplomatskih viroy se je zvedelo, da je bilo mrtvih priblizno 240 sovjetskih vojakov.

Podrobnosti 0 nesreci se niso znane, po istem viru pa naj bi se zgodila takoj po vzletu s kabulskega letalis~a . V letalu so bili sovjetski vojaki, ki naj bi se po opravljeni nalogi v Afganistanu vrnili domov.

(DPA)

Francoz Alain Delyile (Ventus) pred rojakom Gerbaundom (ASW-20) in Nemcem H . G . Petrom (LS-6).

Za nas je najzanimivejsi std. razred, kjer smo imeli tudi enega predstavnika.

To je tudi edini razred, kjer lahko sodelujemo s konkurenenimi I~tali. V Vinonu se to se ni zgodilo, saj je Simenc tekmoval z DG-I 00 in tako bil ze na zaeetku izkljueen iz bojev za boljsa mesta. Kljub temu je dosegel lep uspeh in se na IS. mestu vmdal med same LS-4 in Pe'gase. Ta letala so bila najstevilnejsa : 16 LS-4 in 6 Pegasov, s katerimi so leta Ii Francozi in Poljaki. Leonardo Brigliadori bi prvotno moralleteti z Discusom, pa se je tik pred tekmo zaradi premajhne vletenosti odloW za stari LS-4 in tako je K. Holighaus, sicer prijavljen v odprtem razredu, spet startal v standardnem.

Rezultati so naslednji: I. Lopitaux (F) - Pegase - 9570 2. Ragot (F) - LS-4 - 9178 3. Leutenegger (CH) - DG-300 9144 4. Holighaus (D) - Discus - 8502 14. Brigliadori (I) - LS-4 - 6731 IS. Simenc (YU) - DG-100 - 6583 V Rietiju se je konec julija odvijala prava generalka blizajoeega se svetovnega prvenstva. Spet se je pokazala prednost tistih, ki so tukaj ze leteli , saj nihee od novincev ni posegel po boljsih mestih. LOPltaux se je moral zadovoljiti .s 1.5. me.stom, 14. iz Vinona Leonardo Bnghadon paJe

zmagal, to pot vendarle z Discusom.

Drugi Leutenegger (DG - 300) je potrdil svojo dobro formo, Holighaus pa je s tretjim mestom zaokrozil lep uspeh Discusa. Simenc je tokrat z boljsim letalom (DG-300) zabelez.il lep uspeh, ko se je uvrstil na osmo mesto. »Baron Hilton Cup« in enotedenski »Baron Hilton jadralni tabor« na raneu predsednika kcirpo,racije Hilt.on Hoteli barona Hiltona sta noviteti vjadralnem sportu. Organizator in pobudnik tega najveejega jadralnega tekmovanja je Helmut Reichman, veel<ratni svetovni prvak, baron Hilton, ki je sam navdusen jadralni pilot, pa velikodusni pokrovitelj. Tekmovanje poteka celo sezono od I. marca do IS. septembra. Ureja ga poseben pravilnik, ki doloei tudi konene zmagovalce v klubskem, D-2, standardnem, tekmovalnem in odprtem razredu. Nagrada za osvojitev pokala v enem izmed petih razredov je brezplaeno potovanje v ZDA in udelez.ba na jadralnem taboru na »Flying-M Ranchu«, kakor se imenuje. Na tern taboru nudi gostitelj baron Hilton svojim povabljencern poleg letenja in moznosti doseganja rekordov, kraj Iez.i namree ob vznozju Sierra Nevade, kjer so odlieni tehnieni pogoji, se polno drugih neletalskih uZitkov.

Na »Baron Hilton Cupu 83« je ~odelo­ valo 2500pilotov iz Evrope in Amerike.

Zmagovalci E. Sommer v std . razredu, H. Ublacker v tekmovalnem , W. Binder v D-2, Hugo ' Andersen v klubskem in Federico Blatter v odprtem razredu so sodelovali na letosnjem taboru, pridruziIi pa so se jim se posebni gostje barona Hiltona: Ingo Renner, Kees Musters, Stig (/Jye in astronavt Eugen Cernan ter country pevec John Denver. Izboljsanih je 21 nacionalnih in eden svetovni rekord. Svojevrsten rekord pa je postavil tudi John Denver, sicer sportni pilot, ki je tukaj prvie sedel v jadralno letalo, po nekaj startih lasiral in pri 25. startu opravii tristokilometrski prelet.

Ervin Sommer ter Ingo Andersen sta z Janus-C izboljsala svetovni rekord v trikotniku 100 km. Obletela sta ga s povpreeno hitrostjo 177,0 I km/h, Kees Musters je enak trikotnik obletel s 189,96 km/h in izboljsal nizozemski rekord, poskusal pa je tudi na 1000 kilometrskem trikotniku, ki v ZDA se ni obleten . Ta namera mu je spodletela, saj je pristal pri 973 km. To paje Ie nekaj izmed uspehov, dosez.enih na »Baron Hilton jadralnem taboru '84«. Moznost sodelovanja na tern edinstvenem tekmovanju imajo seveda tudi nasi.pilotje. Pravilnik tekmovania in vse informacije so na voljo pri

JADRALSTVO

Boljsi sprejem V Zdruzenih drzayah Amerike nameravajo zgraditi velikanski sate lit, ki ga bodo napajali s soncno ali z atomsko energijo . .,Satellite weekÂŤ pise, da je ameriski in~titut za raziskovanja V vesolju dolocil za ta projekt ze 1,5 milijona dolarjev.

N aloga satelita bo izboljsava radijskih zvez v vzhodnih drzavah, postavljen pa naj bi bil nad ozemljem Sovjetske zveze. Pre mer satel ita bo 400 metrov, tako da bo eden najvecjih objektov v geosferio Ameriski znanstveniki nacrtujejo, da bo nacrt za satelit narejen ze leta 1985, in ce bo nacrt odobren, ga bodo Americani lahko spustili v vesolje leta 1993.

DAeC, 0-6000, Frankfurt 71, Referat Segeiflug, Lyoner Strasse 16, v kolikor jih na nasi zvezi se ni. * Stem bdnim pregledom seveda nismo zajeli vseh pomembnih dogodkov v jadralnem sportu. Letalci se izmenjujejo na prvih mestih, prihajajo nova letala, prvi in drugi presegajo rekorde in marsikaj bo se presdenega do blizajoeega se svetovnega prvenstva v Rictiju. Vsccno pa upam, da je zgornji zapis prispevek k izpopolnitvi splosne slike na tern podrocju.

ANDREJ CAS

Prvi F 100 V Swissair Swissair bo prvi, ki bo v svojo floto sprejel Fokkerjevo letalo F 100. Narocili so jih osem, v floto pa se bode vkljucevala od pomladi 1987. Rezerviranih imajo se sest tovrstnih Ictal. Celotno narocilo je vredno priblizno 160 milijonov dolarjev.

Swissair namerava v teh letalih urediti tri razlicne razrede, kar pomeni; da bodo letala lahko sprejela Ie 84 potnikov namesto obicajnih 100 do 107. Poganjalijih bode motorji Rolls-Royce.

Nova letala F 100 pomenijo zacetek obnavljanja flote, saj bode nadomestilo za stare DC 9 serije 30 in 50.

ADRIA)

P.S.: V casu nastajanja tega zapisa mi se niso znani zmagovalci leto,snjega pokala ÂťBaron HiltonÂŤ, ki se je sicer koncal ze 15. septembra, zat<;> slika 0 najboljsih pilotih 84 ni Cisto popolna.

Vesoljska operacijska miza

* Pravilnik v anglescini in nemscini, ki ga je nase urednistvo prejelo maja let os (torej prepozno za konkurenco v tej sezoni!),je pri nasem zvestem sodelavcu Leonu Mesaricu na Jesenicah. Obljubil je, da gabo prevedel in upamo, da ga bomo lahko objavili v eni naslednjih stevilk. lIrednik

Sovjetski znanstveniki so izdelali posebno operacijsko milO, prilagojeno za kirurske posege v breztdnostnem stanju. Igor Goncarov, sodelavec moskovskega instituta za prouceva'nje medicinskobioloskih problemov, je izjavil, da je ta vesoljska operacijska miza podobna nekaksnemu kovcku, ki je sestavljen iz same operacijske mize in posebne izolacijske komore. Zraven spadajo seveda se vsi kirurski pripomocki in naprava za pridobivanje sterilnega zraka. Miza je namenjena operacijam v breztdnostnem stanju inji seveda ne manjkajo tudi priprave, s katerimi jo pritrdijo na tla.

'Poljak Kepka je letel V Vinonu na Pegase 101 in pristal v standardnem razredu na 21. mestu (Foto: Misko Kranjc)

ffiA LETALSKA POSTA PAR AVION AIR 11AIL VIA AEI 0

0

0

0

Razstavna lopa v Valbremu (Foto: Parimbelli)

Helikopt~rji

prevazalO kontejnerje v oddaljene vasi Posebni helikopterji jugoslovanske Iju dske armade so do nepri stopne vasi Kriva reka na Kopaoniku prepeljali deset kontejnerjev , ki bodo nekaterim prebivalcem to zimo nadomesti li poru se ne hi se.

Pred tern so na tak natin ie prepelj a li stiri ko ntejnerje do Raske , enajst do Blaieva in Djerekare, se osem pa naj bi jih prepelj ali do odda ljene vasi Bato ta.

V teh kontejnerjih naj bi letosnjo zimo prei ivelo 83 druiin, ki so v potresu ostale brez strehe nad glavo.

Pri cenah. ki cedalje bolj onemogocajo razvojjadralsk ega sporJa.je Piccolo. lako Ceprav sma v prejsnji slevilki objavili kOI ATL med mo/Ornimi lelali, edina upizvirno poroCilo VLu.fina a obisku v anje lelalcem in vzor proizvajalcem. naj Valbremu, dodajamo danes se./ologra(ijo vendar/e razvijejo ludi kakSno jadralno lein povzelek sporoCila, ki so nam ju poslali lalo s skromnej.fimi perj'ormansami in doslfllJno ceno. priredilelji: VeC ponudbe kOI prejsnja lela j e bilo luNavzlic slabi vremenski napovedi sla dva se kar lepa dneva poznega seplembra di na sejmu rabljenihjadralnih lelal (okrog omogoCila mnoiici obiskovalcev uiivali v 20). kar so seveda izkorislili lisli, ki nieksibicijskih Inih jadralnih in mOlornih majo dovolj denarja za nove masine.

CLASFASER ITALfANA jadralnih lelaller modelov na deseli razsValbremo lavi v Valbremu. Zbrali so se jadralski navdusenci in najpomembnejSi proizvajalci ludi izven ilalijanskih meja.

Med ie znanimi sma videli Elanov uspesni DC-300. Crobov dvosedi Twin Aero. Sposlovani!

Prosim. da v Krilih objavile. kako.ie v molorno jadralno lelalo C 109 B iSlega proizvajalca in PIK 20B. ki ga zdaj delajo v .Iugoslaviji organizirano .fporlno lelalslvo.

Franciji. Novosli pa so bile: Holighau.lov Vem, daje osnova aeroklub. Alije IUdi kanovi slandard Discus, zmagovalec iz Rieli- ksna organizacija. ki ima .Ivojo lelalsko ja. in Schleiherjev ASK 23. namenjen .folo zveznega znacaja? Za O((~ovor se yam predvsem za klubsko rabo, m ed mOlorni- najlepse zahvaljujem. mi jadralnimitelali pa Holighausov .I~nus Prejmile po zdra ve. eM in izredno zanimivi Borowskijev AN ZVONf:' .If:NKO ml.

20 K Piccolo. ki je billu prvic prikazan.

Velika vrala 30, 66000 KOPeR

Valbremo

V deseti

izdaji

Kje je sola zveznega znacaja?

ffiA LETALSKA POSTA PAR AVION AIR 11AIL VIA AEI 0

0

Vojaske vaje egiptovskih in ameriskih pomorskih sit Namestnik egiptovskega premiera in obrambni minister marsa l Abdel Halim abu Gazala je izjjlvil , da bodo imele eglptovske in ameriske pomo rsk e si le od 5. do 7. nove mbra v vodah Sredozemskega morja skupne vojaske vaje. I menovale se bodo Mo rski vetrovi, sode lovala pa bodo letala z letalonosilk ameriske 6. Oot e, pa IUdi rusilci in torpedovk e, na egiptovski strani pa po morsk e sile, letalstvo in protil etalske enote. Ameriske eete bodo v okviru mancvrov izvedle »napad iz zraka in morja « na egiptovsko ozemlje, egiptovske sile pa bodo »napadalce « skusale od biti. Na vojaski h vajah bodo prvie v Egiptu uporabili tudi najsodobnejsa leta la za zgodnje opozarjanje (ameriske izdelave) awacs .

(MENA)

Turkish Airlines v zasebnih rokah Turska vlada je sporoeila . da bo prihodnje leto Ictal ska druzba Turkish Airlines presla v zasebne roke.

Druzba se bo razdelila na cl va de la , pri eeme r bodo veCino dclnic prodali zasebnik om. Za ta korak so se od l06i li, da bi dru zbi zago tovili boljse poslovanje in bolj kakovostno ponudbo . Turkish Airlin cs illla 30 Icta \. ki voz ij o na 26 Ill cdnarodnih in 16 domaCih linijah .

(Po DELU)

0

Aeroklubi v republikah in pokrajinah so organizirani v republiske oziroma pokrajinski zvezi, te pa v Letalski zvezi Jugoslavije, ki je kot »nacionalni aeroklub« C1anica mednarodne letalske zveze (FA I).

Zvezna (sportna) letalska sola je pred leti vzgajala svoje kadre v Vrscu , zdaj pa se s solanjem za potrebe Letalske zveze Jugoslavije ukvarjaj o letalske so le pri aeroklubih v posameznih republikah in pokrajinah. Za potrebe J LA se solajo piloti in drugi strokovnjaki v Letalski gimnaziji "Marsal Tito" v Mostarju , potem pa na visokih solah - vojaskih akademijah, za pilote na primer v Zadru.

Za civilno letalstvo je organiziran visokosolski studij letalskih usmeritev na strojni fakulteti v Ljubljani s pilotsko so lo INEX ADRIE na Brniku, na strojni fakulteti v Beogradu s pilotsko solo JAT v Vrscu in na Visji zrakop lovni soli v Zagrebu , ki ima tudi svojo solo za pilote.

Diplome in pilotska dovoljenja vseh teh sol so seveda priznani v vsej drZavi , se pravi, da so popolnoma »zveznega znaeaja«.

Urednik

0

Kongres u Indiji U Indiji, u Bombayu, od 8. do 12. marta 1985. godine odriace se skup pod nazivom " World Education and Salety Congress«.

Organizatori su »99« - internacionalno udruienje iena pilola i indijska sekcija tog udruienja.

Program za vreme boravka u Indiji obuhvata olicijelne sastanke, na kojima ce se rasprav/jati 0 bezbednosti u vazduhoplovstvu, zatim 0 razvitku vazdusnog saobracaja i mreii komunikacija, 0 internacionalniom aerodromima, 0 buducnosti avijacije i astronautike (CianiC{[ ovog udruienja pored drugih je i Sally Ride), pa i 0 vazduhoplovstvu kao sportu. Ucesnici ce posjetiti neke spomenike bogate indijske kulture i biti prim/jeni kod predsednika Rajiva Candhija.

BliZe inlormacije mogu se dobiti na adresi: Mirjana Ivanovic, Bul.23.okt.

25/1V.-16, 21000 NOVI SAD iii: Sheila Scott, 139 A Cambridge St., LONDON SWIV 4QA , United Kingdom.

MIR.lANA IVANOVIC Novi Sad

Tezko za zaposlitev?

Zdravo!

Sem Clan Aerokluba Ce/je. kjer pridno jadram. Pri kolegih v klubu sem zvedel, da se pri vas lahko naroCi poster Elanovega jadralnega letala DC-IOO. Prosil bi vas, po.v/jit e mi tri, ce pa imate posterje se novejsih letal (DC- IOIC, DC-300 in druge) , hi kupil tudi teo Letenje me je tako navdusilo in mi prirasla k srcu, da resna razmis/jam 0 tem poklicu. Po koncani srednji .(ali namerayam nada/jevati studij na letalski usmeritvi strojne{akultete v Ljub/jani, vendaI' me zanima, kako je z zaposlitvijo, kijo j e baje zela teik o dabiti. Ali lahko dobim stipendijo od kak.fnega tujega letalskega pre voznika, ce bi potem defat pri njih?

MAT./At KRASEK ReCica 35, 63270 LASKO Elanove posterje je prodajala tova rn a sarna , najbolje bo, da se obrneS kar na njih . - G lede moznosti zaposlitve in tujih stipendij pa je tetk o kaj zanesljivega sve tovati - za to objavljamo tvoje pismo v upanj u, d a se bo oglasi l kdo, ki ga tvoje navdu se nje za nima, a li pa ima vsaj kaj vee izk use nj s tem!

Urednik

Novo letalsko oporisce na severu Avstralije Avstralska zvezna vlacla je za obnovo pristajalne steze iz clruge svetov ne vojne pri Katharini na severu celine in postavitev vee na prav za bodoee veliko oporisee avstralskega vojnega letalstva (RAA) odobrila 167 milijonov dolarjev. V opo ri seu b od o predvicloma stacionirali nova taktiena bojna letala F-18, kijihje avstralsko ob rambno ministrstvo na ro1:il o pri ameriski druzbi McDonald D o ugla s.

Oporisee bo naj pomenbnejsi vojaski obje kt, prek katcrega bo av tra lsko vojno letalstvo naclzo rova lo seve rne dostope na celino , se z lasti obmoeje med Timorjem in Novo Gvinejo, ocl koder je po avstralski vojaski cloktrini mozna invazija na Avstralijo. V opori see Katharine bodo premes tili 75. eskadro RAA , ki je zdaj v Darwinu; tamkajsnji orka nsk i vetrovi namree pogosto one mogoeaj o uspesno cl elova nje letal stva. Mirage iz Darwina bodo z nov imi amer isk imi leta li za menja li ze leta 1988, ko j e prcclviclc na tudi sc litev v oporisee Kat harin e. Domnevajo, da ga boclo uporabljala IUcli a m eri ska vojaska leta la, stacioniran a v tih omorsk ih oporisCih , kaclar bocl o namenjena v Inclij ski ocea n a li na Bliznji vzhod.

(Tanjug)

Skupinskl posnetek pred spomenikom padllm pilotom med NOV

Vis

* '84

8. se ptembra so se na oto ku Visu zbraIi pripadniki I. in II. eskadrilje NOVJ in pripadniki vojnega leta lstva iz en o t, ki

na daljujejo tradicij o es ka drilj N O V J . BiIi so gosti eno te , ki n ad a ljuje tra di cijo I. es kadrilj e NOVJ . V Split so dopo tovali z letali JVL. Iz Splita , kj er so se zbra li , so se z ladj ami JVM prepelj a li na o to k Vis, iz luke pa z a vt o busi na bivse letali sce .

Pred stav niki I. in II . es kadrilj e NOV J in pripa dniki JVL in PZO so po lozili ve nce na spo menik padlim piloto m v narodn o os vo bodilni vojni ter na spo menik pad lim za vezniskim leta lce m .

Obiska li so tudi Tito vo p eCino in peCino, kj er je za bi va nj a na o to ku Visu d elo va lo vojn o-po liticno vo dstv o.

Na m es tu, kj er je ma rsa l Tito 2. se ptembra 1944 izvrsil pregled e no t leta lcev I. in II. es ka drilj e NOVJ , je koma ndant JVL in PZO ge neralp o dpo lko vnik Sio boda n Alagi c odkril spo menik, ki ima o bliko kril a, d eJa b eograjskega kipa rj a Ota Lo nga.

Ra zen pripa dnik o v I. in II. es kadrilj e, pripadniko v leta lskih eno t in vojne mo rn a ri ce ter d o m ac in ov , so se o dkritj a sp o menika ud eld ili dolgo letni ko mand a nt JVL in PZO in bli znji Tito v sod ela vec genera lpo lk ov n ik v po koju Zdenko Ul epic, admiral T ih o mil Vil o vi c, generalmajo r Iva n H oce va r in dru gi. o po membn osti viskega leta lisca, nj ego vega nasta nk a in 0 uspehih nas ih leta lcev je go vo ril gen eralpodpo lk o vnik Sio bo da n Al ag ic. Z vi skega leta lisca so la h ko po leta le in pri staja le vse vrste leta l, tudi td ki b o mbniki, ki so se vraca la z bojnih po leto v nad Nemcij o in Ro mu-

Komandant JVL in PZO, je generalpodpolkovnik Siobodan Alagic med govorom

JUBILEJI

rcefl.4 11 nijo in so bila poskodovana ter niso mogla doseci svojih maticnih letalisc v Italiji .

Aytor zapisa Jurij Pestotnik y pogoyoru znnanim pilotom Tugomirom Prebegom na kroyu minoloyca JVM med potjo na Vis. »Takrat nismo tako udobno potoYali,« je rekel Prebeg

Spomenik na kraju, kjer je II. eskadrilje NOVJ

mar~al

Tito pregledal enote I. in

Visko letali sce je dobilo svoj pravi pomen s prihodom I. in II. eskadrilje NOV l , saj so bili za 150 km bliie ozemlju , nad katerim so izvrsevali svoje bojne naloge .

V casu NOV sta obenasi eskadrilji izvrsili 2.187 poletov, od tega 1.034 z viskega letalisca .

Zgodovinski pomen tega letalisca je tudi v tern, ker je z njega marsal Tito II. avgusta 1944 poletel v Neapelj na sestanek z Winston om Churchillom in ponoci med 18. in 19. septembrom v Krajovo in Moskvo na sestanek 5 Stalinom.

Tako je imelo visko letalisce veliko vlogo v vojnem, diplomats kern in po liticnem delovanju marsala Tita.

Na Visu, pred borci Prve dalmatinske brigade , je marsal Tito izgovoril besede, ki so danes se vedno aktualne; »Tujega noccmo - svojega ne damo: «.

Borci I. in I I. eskadrilje in gosti so si nato oglcdali luko Vis, muzcj in kraj, kjer so bili pred 40 leti . Tam, kjer je bila nekoc letaliska steza, jc sedaj vzoren vinograd.

Skupina pilotov 5 tov. Majcnom je po tolikih letih nasla hiso, kjer so bivali.

Praznovanje se jc kon_calo z obveznim vojaskim pasuljcm in obujanjem spominov, fotografiranjem pred spomenikom in vrnitvijo v domace kraje. Vrnitev je bila podobna prihodu, z ladjami jug. voj. mornarice, pozdravom mOfnarjev veteranom NOV, z letali JVL in PZO in z ieljo, da se zopet srecajo v enotah , ki nadaljujejo tradicijo bojnih eskadrilj NOVl . lURE PESTOTNIK

Strogo nadzorovani

poleti Inclijske Ictalske clruzbe so o bjavil e novico , cia bocl o v bocloce strogo naclzoroval c vse svoje po le tc, se pose bej ti ste pro ti Paki stanu, pr i «at c rih b oclo ciani posadk c tudi o boro zeni policaji. Odloci tev so s prcjcli zara di ug rabitcv inclij s kih Icta l v zaclnjih trc h Il1cse cih , d ye indij ski Ic tali sta bili nall1rcc z d Oll1a cih linij prisi lj c ni po le tc ti v Paki stan.

Sku pin a gostOY in pripadnikoy II. eskadrilte NOVJ na poti proti Splitu (Vse fotografije: Jure Pestotnik)

Severno Sredozemlje in srednja Evropa sta skorajda jasna. Nekajkonvektivne oblacnosti je Ie na Alpah in v Istrl. Taksno sliko bi videl opazovalec iz satelita, ki je 35900 km visoko nad ekvatorjem.

Oznake v desnem zgornjem kotu povedo, da je slika posneta iz METEOSATA 2, dne 30. julija 84 ob 13.00 GMT v vidnem delu spektra.

V Ameriki strmoglavil bombnik 8-52 17. oktobra ponoei je v Monument Vallegu v Arizoni strmoglavi l bombnik 8-52, v katerem je b.ilo sed em elanov posadke iz letalskega opor isea Scott v drfavi I1inois, od koder je letalo priletelo.

Po sporoei lu predstavnika varnostne slu zbe je bombnik treSeil v rob neke visoke planote v rezervatu Indij ancev Navajo.

Satelitska slika iz meteoroloskih satelitov (Nadaljevanje iz prejsnje stevilke) Dosedaj smo spoznali nekaj osnov delovanja meteoroloskih satelitov in sprejemnikov satelitske slike, sedaj pa si poglejmo, kaj nam posamezne slike pomenijo.

Vidne slike Vidne slike dobimo z meritvijo sevanj v vidnem obmocju, ki so v grobem

podobne slikam, ki bi jih videl opazovalec, ce bi bil na satelitu . Z radiometrom dobljena svetloba je soncna svetloba, odbita od nizje Idecih plasti ozr. povrsin . Vidna svetl oba zavisi od trenutnega a lbeda osvet lj en ih teles.

(A lbedo je razmerje med odbito in vpadno svetl obo _pravilneje bi bilo govoriti 0 svetlobnih tokovih in se navadno izraza v procentih.) Najsvetlejse

METEOROLOGIJA

Nov heliodrom pri vojaski medicmski akademiji Prvo helikoptersko postajo za dajanje prve pornoci bodo sporn ladi z batajniskega aerodrorna prernestili v okolico vojaske rnedicinskeakademije, kjer bodo zgradili nov sodoben helibdrom. Denar za izgradnjo helikopterske baze bosta sktipaj dali AMZJ in JLA, ki je precej pomagala pri ustanovitvi prve taksne sanitetne sluzbe junija letos. Sanitetni helikopter je priskocil na pomoc v nekaj izjemno tdkih nesrecah, pri katerih so bila clove!lka zivljenja predvsem odvisna od hitrosti pomoei.

Helikopter je opremIjen z najbolj sodobnimi medicinskimi aparati, tako da more dati prvo po moe ze na kraju nesreee.

(Tanjug)

Se vecje letalisce Tanzanijski predsednik Julius Nyerere je uraclno odprl novi terminal ' na mednarodnem letaliseu v Dar es Salaamu, kjer bodo poslej lahko pristajala tudi najveeja ietala , kot denimo boeing 474, saj so pristajalne in vzletne steze podaljsali za 3000 metrov in jih razsirili s 45 na 60 metrov. Kot pricaktijejo, bo letalisce lahko sprejelo 1,5 . milijona potnikov, sajima najsodobnejse teh'niene na\ ... ' pra'(e : 'fa navlgacIJo, no~o meteoroloskp postajo, varnostno sluzbo: gasilce in podobno.

Letalisee v Dar es Salaamu je enD izmed najvecjih afriskih letalise, ze zdaj pa ga uporablja 17 letalskih druzb iz vsega sveta.

(Po DELU)

so tiste povrsine, ki odbijajo najvee sonene svetlobe: to so oblaki, zasndene ozr. zaledenele povrsine in puseaye.

Kopno in morja navadno vpijajo vee sevanja in so zato v glavnem temna. To je leporazvidno pri velikih oeeanskih povrsinah, kadar je Sonee visoko na nebu. V primeru, ko je Sonee nizko nad obzorjem se morska povrsina obnasa kot ogledalo in odboj svetlobe je zelo velik. Povpreeni albedo sistema Zemlja atmosfera je 40%, kar pomeni, da se priblizno 4/10 sonenega sevanja odbije nazaj v vesolje.

V tabeli st. 1 si lahko ogledamo albedo za nekatere vrste oblako," in zemeljsko povrsino, ki je rezultat studija mnogih satelitskih slik. S proueevanjem satelitskih slik v vidnem delu spektra lahko kaj kmalu ugotovimo, da ima veeji del oblakov veliko odbojno sposobnost, saj so v veCini primerov beli, pri nizkem soneu pa se pojavljajo vee ali manj izrazene senee tako, da dobimo dober reliefni efekt predvsem pri nizki (posevni osvetlienosti).

%

Kumulonimbusi (veejih dimenzij) Kumulonimbusi manjsih razsdnosti do visine 6 km Cirostratusi (debeli in spremljani z nizko oblaenostjo) Kumulusi in stratokumulusi (preko .6/8 nad kopnim) Stratusi (debelejsi) Puseavski pesek Gmote stratokumulusov nad oeeani Sneg (ne svd, nad hribi in gozdovi) Stratusi (tenki nad morjem) Cirusi nad kontinenti Kumulusi lepega vremena nad 6/8 nad kontinenti Pesek pomesan z goseavo Gozdovi iglaveev Velike jezerne povrsine Oeeani

n

86 74 68 64 60 60 59 42 36 29 20

12 9 7

Tabela 1: Albedo za nekatere vrste oblakov in zemeljsko povrsino Jakost odboja na oblakih je odvisna predvsem od debeline plasti, zato imajo obsdni sistemi oblakov navpienega razvoja tudi moeno izrazen odboj na sliki. Slika bo svetlejsa, ee bodo soneni zarki padali bolj pravokotno, tako, da se tudi megla in nizki stratusi lahko pojavijo zelo svetli v dopoldanskih urah .

Na odbojnost oblaene plasti v veliki meri vpliva sestava oblaka - vodne kapljiee ali ledeni kristaleki - in njih dimenzija tako, da imamo ob enaki osvetlje-

nosti in enaki debelini plasti \iodni oblak svetlejsi od' oblaka, sestavljenega iz ledenih kristalov.

Navadnq je med oblaenimisistemi in spodaj lekCimi povrsinami izrazit kontrast; so pa tudi izjeme: v prirrieru, da je , povrsina pbkrita s snegom ali ledom, ne ' &~bimo koptrasta z oblaki ali, ee se na pol prosojna p'last eirostratusov nahaja nad svetlo povrsin'o (npr. puseavo) kontrasta sploh ne opazimo. V takih primerih je ,potre'bna primerjava z enako sliko v infrardeeem delu $pektra ali pa primerjaVa z vee zapored~imi slikami.

Infrardece ,slike IR slike so termiene karte zemeljske povrsine in oblaenih sistemov. Izdelane 路so na osnovi meritev dolgovalovnega sevanja, ki jih oddajajo predmeti, na katere je usmerjen radiometer. Vsa telesa, tudi "mrzla芦, oddajajo sevanje, ki je odvisno od temperature telesa tako, da topljese tela bolj seva kot hladno. Obdelava signala na nasem sprejemniku je prirejena tako, da so hladnejsa obmoeja bolj svetla kot topla. Npr.: ledeni oblaki so bolj beli kot oblaki, sestavljeni iz vodnih kapljie, afriske puseave so relativno temne ipd.

Na eeloviti izgled IR slike ,vplivajo temepraturna nihanja med dnevom in noejo, spremembe letnih easov in razliene geografske sirine. Podnevi so kopna temnejsa od vodnih povrsin, ponoCi pa se temperature lahko izenaeijo ali eelo kopno postane hladnejse od morja. V primeru temperaturne izenaeitve med kopnim in morjem lahko kontrast tako oslabi, da je nemogoee loeiti kopno od morja. Pri slikah iz geostaeionarnih satelitov (v nasem primeru Meteosat 2) teh tdav ni, saj je slika iz satelita, prvotno obdelana na zemlji in obogatena z obrisi kontinentov, ponovno poslana nazaj uporabnikom. Ta tdava se pojavlja edino pri polarnih satelitih, dli pa se jo obiti z nataenim poznavanjem poti satelita, kar je mozno s pomoejo efemerid (efemeride - pregledniee, ki kazejo mesta pomembnejsih nebesnih teles za vse leto) in posebne plansete, ki nam omogoeata poznavanje poloZaja polarnega satelita v vsakem trenutku.

IR slike so za razliko od vidnih na razpolago tudi ponoci in nam omogoeajo boljso oeeno razlienih tipov oblakov kot pri vidni sliki.

Obieajno delimo oblake na nizke, srednje in visoke ter na oblake navpienega razvoja in jih dokaj enostavno 10Cimo med seboj, ee ne zahtevamo podatka 0 njihovih visinah .

Na pove~anem posnetku zapadne Evrope vldimo v desnem spodnjem kolu ludi nase obmo~je , ki ga je konee aprila In v za~elku maja lelos karakteriziralo sllno slabo vreme. Ta slika je bila posnela dne 30. aprila 84 od 07.29 do 07.34 GMT In sieer na Inslitulu za meleorologijo v zapadnem Berlinu. Salelil, od kalerega so sliko sprejeli, je amerlskl In sleer NOAA 8. Slika je v vidnem delu speklra. (na 16 In 17 sir.)

Kol del redne vsakodnevne meteoroloske publlkaeije, poznane pod imenom BerlinerWetterkarle in jo izdajajo na Instllulu za meleorologijo berlinske unlverze (ki ze dolga lela uspesno sodeluje s slovenskimi meleorologi), je tudl salelitskl posnetek eelolne Evrope.

Leva stran slike nam prlkazuje posnetek, narejen v vidnem delu speklra, in sieer zlepljen iz Ireh zaporednih obhodov satelita NOAA 7 dne 4. ok!. 84 od 11.56 do 15.29 GMT. Na desnl slranl pa imamo sliko v IR delu speklra, posnelo pono~i 5. ok!. 84 in zlepljeno iz Ireh obhodov islega satelita v ~asu od 01.49 do 05.22 GMT.

Visoki oblaki (Ci,Cc,Cs - po sestavi vsi iz ledenih kristalov) so izrazito beli ker so zelo hladni.

Srednji oblaki (As,Ac - po sestavi mesani, tako iz vodn ih kapljic kot iz ledenih kristalov) so mani hladni kot

predhodni in so izrazeni v sivo svet lih odtenkih.

Nizki oblaki (St,Sc,Ns) imajo vrhove relativno toplejse in se kazejo v temnejsem sivem odtenku.

METEOROLOGIJA

Francoz v vesolju PATRICK BAUDRY, francoski vesoljec, bo prihodnje leta clan posadske ameriske vesoljske ladje. Edini tujec, ki so ga America ni doslej poslali v vesolje, je bil Zahodni Nemec Ulf Merbold. Konec la nskega leta je bil clan posadke raketoplana Columbia, ki je v vesoIje po nesel evropsk i la borat o rij Spacelab.

V ZOA gradijo letalo, ki naj ne bi pristalo leto dni Druzba Lockheed gradi letalo na soncno energijo, ki naj ne bi prista lo celo leta dni , pise Washington Post.

Po izjavi inzenirja te znane a meriske druzbe ne bi imelo p osad ke, pac pa bi ga vodili z Zemlje. Uporabljali naj bi ga v razlicne namene - za nadziranje meja, morebitnih bojisc, komunikacij, posevkov , in za spremljanje pomorskega prometa.

Letelo naj bi na visini 20 k'lometrov , tako da bi z njim nadomestili drage geostacionarne sate lite. Fotografije, ki bi jih posnelo, bodo veliko ostrejse kot jih lahko posnamejo sateliti. Letalo bo lahko ostalo v zraku kljub mocnim vetrovom in drugim neugodnim vremenskim razmeram.

(AP, AFP)

8-757 za Indijo Ameriska dnizba Boeing bo prihodnje leta dobavila indij ski leta lski druzbi prvi dye od na roce nih osmih letal tipa boeing 757, osta la pa do 1987. leta, cena zanje bo menda za pet in o ni zj a ob obicajne.

Oblaki navplcnega razvoja (Cu,Cb), ki jih poznamo zaradi znaCilne oblikovanosti, se kazejo v barvnih odtenkih med temno sivo in bela barvo, kar je odvisno od dosdene visine vrhov.

Neredko se zgodi, da neka plast ni vidna ozr. se zela" slabo loci od okolice. To se dogaja tedaj , ko je njena temperatura zelo blizu temperaturi zemeljske ali morske povrsine. Tak tipicen primer je megla, predvsem kadar je obstojna nad morjem in jo na IR sliki ne razlocimo, pac pa je lepo vidna na vidni sliki.

Novejsa generacija sprejemnikov satelitske slike ta problem precej ublazi, saj lahko crno-belo sliko v sivih stopnjah zamenjamo z razlicnimi barvnimi odtenki (Iazne barye!), ki nam olajsajo delo z boljso locljivostjo, zraven tega pa nam omogocajo povecavo detajlov .

Se vedno je velik problem dolocljivost po visini; navadno si pomagamo z zakonom 0 padcu temperature z visino - pri tern moramo paziti ali se npr. ledeni oblaki nahajajo v ekvatorialnem obmocju (visina 12000 m) ali v sUbtropskem, kjer je visina Ie 5000 m pa imata oba oblaka isto temperaturo in na nasem zaslonu isti beli odtenek. Vsekakor velja, da Cim toplejsi je vrh oblacnega sistema, bolj je nizek . Temen oblacni sistem na nasem zaslonu se bo nahajal na nizkih visinah in bo zato sestavljen iz oblakov rodu St in Sc.

Za operativno delo je potrebno med seboj primerjati razlicne slike istega obmocja ob istem casu ozr. vec zaporednih slik, kar nam podaja sliko razvoja vremenskega polozaja. Zato je kot nujen del opreme potreben nek spominski sistem, kjer lahko hranimo informacijo.

V postev pride kasetofon, polaroidna kamera ali prozoren list z obrisi kontinentov, na katerega risemo premike sistemov. o samem tolmacenju posameznih slik in 0 prakticni uporabi za leta Ice bi lahko napisali se veliko, ze sedaj pa se najbrZ marsikdo vprasuje »Kaj nam piseS 0 sprejemnikih satelitske slike, saj jih se dolgo ne bomo videlik Nekaj se je premaknilo tudi pri nas tako, da imamo v Meteoroloskem centru na letaliScu Br·nik ze od 1. sept. 1984 na poskusnji tovrstno aparaturo, ki jo skupaj kupujeta IAA in Aerodrom Ljubljana, podoben komplet pa bo za svoje potrebe kupila tudi ZLOS. V kolikor bo slo vse po sreci, se lahko nadejamo, da bomo pozimi na seminarju v Portorozu ze lahko vide Ii celotno apargjuro delovati v »ziv_o«, Za konec se informacija 0 proizvajalcih: V ZR NemCiji sta dva: Dornier, kije silno drag in dela Ie za profesionalne meteoroloske institute in UK W Technik, . ki je v letosnjem letu razvil tudi cenejse komplete (najcenejsa varianta brez televizorja ozr. monitorja je priblizno 10000 DM). V Italiji sta dva proizvajalca tovrstne opreme: Santinni in NC RicamSlike vodne pare bi , ki je trenutno najsolidnejsi in hkrati Te slike dajejo pojasnilo 0 obstojeci vodilni svetovni proizvajalec (njegov povprecni vlagi v visji atmosferi (5 - 10 komplet z barvnim TV monitorjem velja km) nad zemeljskim povrsjem.

3000.000 Lir.) Zanimivo je, da je tovrsten sprejemnik Suha obmocja so podana zelo tern no, ze pred dobrimi 10 leti sestavil sam (tedaj medtem ko so vlazna relativno svetlejsa . se dijak iz Nove Gorice) Matjaz Vidmar, Zelo bele lise upodabljajo vrhove vendar za njegovo delo ni bilo pravega oblakov, ki so zelo razviti po visini. zanimanja. V Sloveniji tovrstno aparaPogostoma nam slike vodne pare poturo izdeluje ing. Zadnik iz Portoroza kazejo ogromna mesanja, katerim so (cena njegovega kompleta brez antene za podvrZeni atmosferski tokovi, ki nastasprejcm oddaj s polarnih satelitov in TV jajo okrog zemeljske oble in se ne dajo monitorja je cca . 90 starih milijonov doloCiti na noben drug tehnicni nacin. din.), ima pa na zalost dolg dobavni rok.

Za sprejem teh informacij sluzijo spektZanimivo je, da se v Sloveniji niti ISKRA ralna infrardeca obmocja, v katerih niti Institut Jozef Stefan ne potegujeta za obstojeCi vodni hlapi vsrkavajo zemeljizdelavo tovrstnih aparatov, pac pa to sko sevanie. poskusajo v »Rudi Cajevcu« ozr. RIZ-u Poglobljena interpretacija teh poin v kratkem naj bi se na jugoslovanskem datkov je dokaj tdavna in zahtevna, trgu pojavile tudi njihove aparature. Na splosna nacela pa lahko zgostimo: slikah st. I, 2 in 3 si lahko ogledamo necrna ali temno siva barva nam govori kaj primerov satelitskih posnetkov. o tern, da je suho na vseh ravneh , ali, da je vlazno sarno na nizkem obmocju; MIRAN FFRLAN svetlo siva barva nam pove, da je srednj e vlazno v srednji ali visji troposfeNa tern mestu bi se rad zahvalil n'

, t isto bela barva nam pove, da je vlazno na vseh visinah ali da so gosti oblaki na visinah.

Ivanu Goriupu - Dianiju za pomoc pri prevajanju strokovne fiterature.

M. Fer/an

?R5 """ t iO ,~h"(i 725 i 1t) MO, ,725 1. . iO <~('i

SfEREOGRRP4iSCHE

Farnhorough '84 Dve leli sta naokrog in kot za dezjem pride so nee, sledi Parizu Farnborough. Malo podezelsko mesteee, kakih 60 km jugozahodno od Londona, postane vsaki dYe leli v prvem septembrskem tednu sredisce sveta za vse, kar ima za skupni imenovalee zrak - ta cudoviti medij 20. stoletja.

V prejsnji stevi lki Adrie smo yam pisen in odseva najbolj napredno Letalska drud>a Tu- o bljubili nekaj vtisov 0 letosnj em tehnologijo in znanost ubij a nj a. Je ze tarkish Air lines je zdaj os rednjem dogodku v leta lstvu . Nikakor ko, da znanost slu zi v civilne namene opremljena z amer iski- pa ne mislimo primerj a ti razstave v Veli- sele, ko se je izkaza la na vojaskem podrmi letali DC 9 in DC ki Brita niji z nedavno v Celovcu , kajti ocju . Vendar ne zelimo morali zirati , 10 ter Boeingi 707 in Farnborough lahko o pisuje mo Ie s temvec op isat i letosnji Farnborough!

727. Zdaj pa se preds- presdniki. Razstav ni prostor v treh tavniki te Jurske le- ogro mnih hal a h, ki ji h vsako leta potalske druzbe dogova- vecujejo, je vedno premajhen za vse, ki bi Rusi prihajajo! rjajo za nakup treh letal pri evropsk i indu- zeleli biti zraven, tako da so tudi letos Za najvecjo privlacnost prired itve je striji Airbus. Turke stev ilni razstavlj a lci ostali doma a li pa se za nim ajo predvsem It mora li zadovoljiti z manjsim razstavnim poskrbela Sovjetska zveza , ki se je po tala A 310 - 200, ki so prostorom. V o mcnjenih hal a h in na pravilu do sedaj udeldevala sa rn o parina menjena poletom na prostem je bil o tudi letos mogoce videti skih razstav. Lani Sovjetov zaradi politisrednjih progah. predvsem najvecjo in najbolj pestro or- cnih za pletov s Francij o ni bil o, letos pa (Po DELU) ozarno na svetu. A rzenal orozi.ije nepo- so se od locili po kaza ti na Otoku. Poleg stevilnega zastopstva v razs tav nem paviljonu so bili najbolj za nimi vi predvsem trije eksponati, od katerih sta dva nastopila tudi v programu, in sice r gro moza nski heliko pter Mil-26 z nosi ln ostjo do 20 to n koristnega tovora in visoko sposobno letalo STOL An-27. Oba sta navd usila s svojimi drznimi nastopi, tako da so jih o rga ni za torji menda poprosili, da naj ne nadaljuje.0 s tako ekstremnim letenj em. Opozori lo ni bilo o dvec, saj se je se v torek (drugi dan razs tave) pray zaradi ÂťizjemnihÂŤ sposob nosti pri pristajanju ra zbilo de Havillandovo letalo Buffalo, predhodnik Dasha 7. Pravi cudd, da nihce od posadke in zb ra nih 50.000 "Rdeci airbusÂŤ - sovjetski IIjusin-86 je zdaj ze dobro o bis kova lcev ni bil poskodovan, ceprav preizkusen (Foto: arhiv Kril) so razbitine ddeva le po vsej o ko lici in

Airbusi za Turcijo

RAZSTAVE pray grdo poskodovale nekaj ra zs tavljenih letal , med njimi'predvsem ameriski F-16. Kot zanimivost naj navedem., daje bil kapitan razbitega Buffa la vodja znane akrobatske skupine Red Arrows od leta 1976 do 1978, torej res vrhunski pilot. De Havilland je nesreco takoj izrabil v reklamne namene - ces, nasa letala so varna: letalo se je sicer razbilo, nikomur pa sc ni nic zgodi lo! (Vsaka podobnost s podobnimi ÂťpripetljajiÂŤ de HavillaQdovih letal je zgolj in samp nakljucna).

Na stat icni razstavi so Sovjeti pokazali se sirokotrupno letalo I L-86, ki se najbolj spominja na A 300, seveda s stirimi motorji. Od tod tudi njegovo' ime rdeCi Airbus . Eden izmed prototipov je bil prikazan ze v Parizu leta 1977.

EMB 120 Brasilia je zadnja brazilska novost (Foto: Embraer)

Antonov An-27 je pokazal STOL karakteristike (Foto: ADRIA)

Prvl BAE 146-200 je kupila Pacific Southwest Airlines Iz Kallfornlje Ie junlja (po AIR International)

Boj za previa do na nebu se nadaljuje Tudi letos je bil hud boj trojice velikih, ki se za svoj trZni deld bore na najbolj atraktivnem podrocju civi lnega letalstva in kjer zeva najvecja vrzel- na podrocju 150-sedeznih Ictal.

McDonnel Douglasu so stevilna narocila za MD-80 zagotovila popolno zasedenost proizvodnih linij tja do konca desetletja . Predstavili so tudi novi program MD-87 (nekaksna tridesetka z vsemi pridobitvami osemdesetke), vendar posebnega zanimanja zanj ni bilo opaziti.

Boeing je pripeljal na razstavo najnovejso ptico iz svojega bogatega spektra - B 737-300 z novimi motorji CFM56-3. To je bila tudi edin~ leteca .. novostÂŤ letosnjega Farnborougha v tern razredu . Boeingu je ze uspelo prod ati nekaj teh Ictal. Med drugim smo tOdi za Jatovo naroeilo za dye leta Ii te vrste zvedeli pray v easu razstave .

Airbus je pripeljal na ogled A 300-600, katerega izbolj save so plod ra zvoja pred.vsem A 3 IO (novi materia li , repni reze rvoarji) . Airbus je dobil tudi najbolj revolucionarno naroeilo, ne Ie zaradi samega stevila letal, temvee zaradi nadaljnjega prodora na amerisko tdisce.

Pan American je namree narpeil 121etal A 310-300 (in 13 opcijskih naroCiI) ter 16 Ictal A 320-200 (in 34 opcij!). Ker A 320 se ni na razpolago,bo Pan Am vzel v najem 12 A300-B4 in 4A 310-200. Naroeilo ve lja vee kot milijardo dolarjev in pomeni enega najveejih uspehov ter dokoneno potrditev evropskega konzorcija .

Hud boj bijejo tudi proizvajalci letal na podroeju regionalnih oziroma tako imenovanih povezovalnih letal. Poleg novega de Havillandovega Dasha 8 in

RAZSTAVE

rce'L1J20

pohvalil s prodajnim uspehom, saj mu je uspelo pridobiti za projekt F 100 sam Swissair. Torej je na podrocju civilnega letalstva kar precej novosti, popestrenih z uspehi in neuspehi posameznih podjetij, predvsem pa se nadaljuje hud konkurencni boj.

Vojasko letalstvo oci

Pilatusov PC-9 je med voja.klml trenaierjl uspelnl naslednlk PC-7(Foto: Pilatus)

Huda letalska nesreca na letaliscu v Omsku Dopisnik francoskega radia iz Moskve je 19.oktobra ekskluzivno porocal 0 veliki letalski nesreci v So vjetski zvezi, do katere naj bi Rrislo v mestu Omsk. Ceprav sovjetska obcila 0 tem niso nic porocala, naj bi v tej nesreci izgubilo zivIjenje 150 potnikov.

Letalo Aeroflota vrste iljusin je namrec pri pristajanju na letaliski stezi zadelo v tovornjak s cisterno, pri cemer je prislo do pOZara, v katerem so vsi potniki zogleneli.

B. P.

Rakete na jahti

o tornadlh je veliko slilati - kupujejo jih Anglezi in Nemci (Foto: AIR International)

Jaguar Ie vedno doilvlja Izpopolnltve... (Foto: AIR International) njegovega predho'dnika Oasha 7, se je predstavilo tudi Saab-Fairchildovo letalo SF 340, premiero je dozivela spanskoindonezijska koprodukcija CAS A NURTANIO CN 235 in bJ;flziiski embraer EMB 120 Brasilia, polC\!g ~e znanih Shortshovih letal 330 in 360. Zal je razstava potekala prezgodaj za francoskoitalijanski ATR 42, ki se bo javnosti predstavil maja 1985 v Parizu.

British Aerospace je predstavil BAE 146-200 in napovedal serijo 300, ki bo dosegala velikost male devetke, torej okoli 115-sedeino letalo.

FAHT, triinsestdesteletni kralj Saudske Arabije, si je za svojo novo jahto »Abdul Aziz«, ki sojo opremili v Veliki Britaniji, pri ameriskem obrambnem ministrstvu izposodil stiri protiletalske rakete. Orozje naj bi kraljevsko jahto varovalo na poti proti Saudski Fokker -je--- objavil podrol?nosti 0 Arabiji, ki vodi skozi krizna obmocja Bliz- projektih F 50 in F 100, ki stapreoblikovanji ze znanih F 27 in F 28. Tudi ta seje njega vzhoda.

pasa za

Najvecja pasa za oci in obremenitev za usesa so vedno vdjaska letala. Letosnji Farnborough ni premogel take novitete, kot je bil pred dvema letoma ameriski super bombnik B-1, kar pa ne pomeni, da razstavljeni eksponati. niso bili zanimivi. .

Ce zacnemo nas pregled pri vojaskih moto.rnih trenaznih letalih, smo takoj zadeli zebljico na glavico, kajti pray v casu Farnborougha naj bi padla odlocitev pri izboru trenaznega letala za RAF (Royal Air Force). NaroCili bi preko 100 leta!. Najresnejsa kandidata sta ostala Pilatusov PC-9 in Firecracker NON-IT. V kategoriji solskih reaktivnih letal oziroma malih vecnamenskih letal se je predstavila vrsta stevilnih starih znancev od britanskega Hawka, italijanskega Aermacchija MB 339, francosko-angleskega Alpha Jeta, spanskega CASA C10 I do nasega Super Oaleba 0-4, s katerim sta izvrstno prikazala demonstracijske polete majorja Jalen in Koler.

Pomudimo pa se tudi pri »smetani« modernega vojnega letalstva . Ob misli na lepotce, s katerimi se kitijo letalstva zahodnih ddav, vsakemu pravemu vztrepeta srce. Na eni strani so se pojavili evropski lovci - Tornado, Jaguar, paleta Miragov (F I, III NO, in 2000) ter Harrier. Americani so pripeljali F 15, F 16 in F 20. Slednji so pokazali letenje na meji verjetnosti, ob katerem te mocno stiska v predelu zelodca, ko pomislis na vse pozitivne in negativne g-je, ki delujejo na pilota in letalo ob tako norih manevrih. Lahko mi verjamete, da je ob nizanju imen tezko opisati velicastne uzitke, ki prevevajo gledalca ob vsakem teh »varilnih aparatov«.

Jugoslovani se predstavijo Jugoslova nska letalska industrija seje oCitno zavedla priloznosti, ki jo ponuja letalska razstava vrste La Bour g~ tali Farnborough. Tudi letos smo imeli svoj paviljon, ki gaje pripravila zvezna direkcija za preskrbo in rezerve, vsa industrija pa se je predstavila zdruzena pod imenom Yugoslav Air Force ·Industry.

RAZSTAVE

Sovjetska zveza gradi vesoljski taksi Sovjetska zveza gradi podobno vesoljsko ladjo ka t je ameriski shuttle, ki mu pravijo tudi veso ljski taksi.

Kot je sporoei la agencij a UP I,so fotografijo novega vesoljskega plovila za veekratno uporabo objavili v najnovejsi knjigi mednarodnega institut a za raziskave iz Stock holrna (SIPRI) z naslovom Odstevanje v veso ljski voj ni . V njej je med drugim reeeno, da so sovjetsko eksperimentalno vesoljsko ladjo prvie izstrelili junija 1982 in da je podobna ameriskemu shuttlu . Na fotografiji je videti st iri de lavce, ki na izst reliseu Tjuratamu v Kazahtanu nekaj de\ajo okrog ladje . .. Po visini teh Ijudi lahko sk lepamo. da gre za srednje veliko ladjo. to pa pome ni . da so sovjetsk i program zaee li se le uresn icevat i... je izjav il avtor ome njene knj ige Bufendra Jasani. ki je pojasnil . da je fotografijo posne lo avstra lsko Ictal stvo.

(UP I)

ICe'L,4 21 kalo casa za predstavitev mocnejsega Orla, ki bo medMrodno premiero dozive l drugo leta v Parizu. Ne moremo se otresti misli, da kljub malo mocnejsemu Viperju nas Orel ni tisto, kar smo si predstavljali pred desetimi leti, ko so ugledali luc sveta prvi prototipi pri nas in v Romuniji. Verjetno nam tudi nikoli ne bo uspelo zvedeti, koliko je vse skupaj ze Avions Marcel Dassault-Breguet stalo, ampak prejkone bi za ta denar ze Aviation je druzba z veliko sodelavci lahko imeli zamenjavo za zas tarele in bogatimi letalskimi izkusnjami. MIG-21.

Njihov Mirage 2000 je pray v vrhu vojaskih poslastic, zaradi enotne tehnologije z izboljsanim Mirage 5 in Namesto konca Alpha Jetom pa je izredno prakticen »Vloge so ogromne, toda tudi priloztudi za eksploatacijo (Foto: The Mi- nosti so ogromne!« je dejal neki predsrage World) tavnik organ izatorja - zdruzenja britanskih leta lskih podjetij . Po oeenah je vrednost sredstev, ki se bodo do konea stoletja obrnila v letalski panogi o.koli 1.400 milijard dolarjev. Zato je razumljivo zanima nje tako pro izvajalcev kot tudi kupeev. Po oeenah prireditelja je bilo na letosnji razstav i preko 50.000 povabljenih gostov, poleg skoraj 300.000 drugih obiskovalcev in ucinek vsega se zagotovo meri v milijardah . Zaradi vseh teh vzrokov si tdko predstavljamo zakulisne igre tega velikega druzabnega dogodka, ki odloca pri posameznih nakupih.

Farnborough '84 je koncan, predstava F-16 Falcon leti v dvanajstih flotah po svetu. Naredili so jih ze vee kot se nadaljuje . Na svidenje torej v Parizu 1200... (Foto: General Dynamics) 1985!.

MARJAN TRILAR »ADRIA«

V Karaciju obsodili ugrabitelje letala na smrt Vojasko sodisce je novembra 1984 obsodilo na smrt 41judi za radi sodc lova nj a p ri ugrabitvi Ictala. Letalo so leta 1981 pre usmeriIi iz pakistanskcga zracnega prostora. Bi li so ciani leta li ske varnostne slu zbe v KaraCiju . obsodili so jih. ker so da li orozje trem ugrabite ljem Ictala . ki so preusmeri li boe in g iz KaraCija proti Damasku.

McDonnell Douglas trdi, da je njegov F/A 18 Hornet najboljsi v svojem razredu (Foto: McDonnell Douglas) Na licno ureJenem razstavnem prostoru, ki so ga krasile makete Orla , Super Galeba , Gazele in jadralnega leta la Kosava, smo opazi li obilieo propagandnega gradiva nasih proizvajalcev kot so Sokom VTC, Iskra, Rudi Cajevee, EI Nis in Elana, ki je predstavil svoja jadralna letala DG 100, DG 300 in napovedani DG 500.

1-

~:,."

-i~~:-=~~

j~'. ~ aii~::::-··

'''"

-~

Tako kot smo na belokranjskem Otoku pluli bolj po vodi kot po zraku, so morali tudi na britanskem Otoku (skoraj v istih dneh) fotoreporterji imeti potapljasko opremo, ce so V zivo smo gledali polet nasega G -4. hoteli kaj slikati (Karikatura po AIR (AFP) Uspelo nam je zvedeti, da je za l zmanj- International)

Ponovno drzavni prvaki Ariane za Avstralijo

Kategorija: S3A POSAMEZNO:

St. Priimek in ime Avstralija se je od lSt. oCi la, da bo svoj tretji sate lit za komunikaI. 41 Sasa Francta cije izstre lil a v vesolje s pomoejo vozi la Ariane, 2. 49 Zoran Adamov ki je izdelek evropske- 3. I J oze Cuden ga aeronavticnega ko- 4. 12 Nikola Buljevic nzorcija. Avstralija bo 5. 17 Goran Spasic predvidoma jUlija in 6. 10 Stipe Musli m oktobra prih odnje Ie to 7. 49 Damir Tesija svoja prva komunika- 8. 2 1 Miodrag Radic cijska sate lita poslala v 9. 42 Srdja n KaCina veso lje s pomocjo ame- 10. 16 Boban Sinadinovic riskega veso ljskega vozi la shutt le. Ker pa je to vozi lo ze lo drago , EKIPNO: ga bo pri izstrelilvi tretjega sate lit a zameI AK Kovin njal Ariane.

2 A K Smederevo

2. turnu s 3. turn us skupno FL Y OFF

Kovin

Kovin Kovin V. Komarov Ljubljana AK Nova Pazova Nova Pa zova Smederevo Smederevo ARD Split Sp lit Osijek Osijek B.M. Kamenko Nis K ovin Kovin Smederevo Smederevo Kovin

Tocke

Kovin Smederevo (Po DELU) 3 AK Nova Pazova Nova Pazova 4 ARKV. Komarov Ljubljana 5 ARD Split Split 6 AK Zenica Zenica 7 MK B. Kamenko Nis 8 AK Osijek Osijek V tretjem cetrtletju 9 AK Franj o Kluz Zemun je imela gigantska ame- 10 ARAK Dubrava Zagreb riska aeronavticna dru11 AK 1-: Saric Subotica zba Lockheed 89, I miStip lijon a dolarjev dobi- 12 AK 25 . Maj Osijek cka, kar je za 50 13 V. P. 5530 Skopje odstotkov vee kot v 14 RMK Feniks enakem obdobju la ni. 15 AK Franjo Kluz S. Mitrovica

Uspesni lockheed

I. turnu s

Mesto

Klub

1960 1668 1533 1495 1311 109 1 1061 840 823 811 665 522 485 64 6

240 240 240 240 241* 140 157 93 240 240

240 240 240 233 240 216 190 230 40 240

240 240 240 240 190 249 240 240 240 J3

720 720 720 713 670 596 587 563 520 5 18

+ 569 + 553 + 454

Na jubilejnem XX. ddavnem prvenstvu raketnih modelarjev, ki je bilo od 14.-16. septembra v Osijeku,je mostvo Astronavtsko raketarskega ~Iuba V. M. Komarov v sestavi Marjan Cuden, Joze C ud en in Primoz Kuhar dosegla izreden uspeh s tem, ko je obran ila lani osvojen i naslov ddavne&a prvaka v kategoriji S-6-A, brata Cudna pa sta med posamezniki v »Fly-offu« 4 tekmovalcev oba osvojila kolajni, Joze Cuden zlato in Marjan Cuden bron as to . V mocni konkurenci je ekipa Ijubljansk ih Komarovcev osvojila prvo mesto s kar osm imi »maksi« od devetih moznih in s skoraj enominutno prednostjo pred mostvom Nove Pazove.

RAKETARSTVO

Ustavili polete med Sin!Japurom in Sri lanko Singapurske in srilan ske letal s ke dru zbe so ustavil e vse po lcte med drzava ma. To so sklenili za radi ra zlienega stali sea do pravic v zvez i s pri stajanj em in drllgimi pro blemi v leta lskem 'prom ~tu med Singapurom in Sri Lanko. Singapurs ka druzba SIA je sporoeila, da so njene polet e v Colombo ze odpovedali , dru zba Air La nca pa bo odpovedala svoje polete v Singa pur.

(INA)

Tretji evropski satelit jeseni 1985 Evropska vesoljska agencija predvideva, da bo za organi zacijo EUTELSA T (Evropska organizacija za satelitske telekomunikacije) v jeseni 1985 z raketo Ariane izstrelila tretji sa telit. Na nedavnem sestanku organizacije Eutelsat pa so se na podlagi zelo natanenih studij ze odloeili, za katere namenc bodo uporabljali ta sate lit. Najveeji del zmogljivosti bodo ponudili uporabnikom (namestitev ojaeevalcev za pren os televi zijske slike) , del zmog ljivosti so nam enili kot rezervo za poslovne zveze (siste m SMS), del zmogljivos ti pa bodo imeli kot varnostno reze rvo, ee bo Otrcba ponuditi pom oe pri delovanju drugih dveh sa telitov EUTELSA T, ki sta ze v o rbiti . Kljub tako zae rtanim planom se ta o rga ni zac ij a na merava se posve to vati z upora bniki 0 rabi vseh tre h sa tclito v.

(J. P.)

k"~'L423

Kategorija : S6A POSAMEZNO: St. Priime k in ime

st.

I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

I 22 4 73 13 15 12 68 71 97

Klub

J ozeCud en Sloboqan Stankovic Marjan (' ud e n .

Mile Zoric J o rd a n Ko vacevic J ova nk a Mil osevic Nikola Buljevic Zoran Katanic Rad ojica Katanic Primoz Kuh a r

V. Ko ma rov B.M. Kam enko V. Komarov V.I'. 5530 Nova Pazova Sm ederevo Nova Pazo va Franjo Klu z F ranj o Kluz V. Komaro v

EKIPNO: I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18

ARK V. Komarov AK Nova pazova AK Franjo Kluz AK Smederevo AK Franjo Kluz AK Galeb AK,Osijek AK Kovin V.P. 5530 MK B. Kamenko ARAK Dubrava ARD Split ARK Vega AK 25. maj AK Zenica AK I. Saric RMK Feniks AK Stara Pazova

Ljubljana Nis Ljubljana Osijek Nova I'azova Smeden:vo Nova I'azova S. Mitrov ica S. Mitro vica Ljubljana

tock Ljubljana Nova Pazova S. Mitrovica Smederevo Zemun Kikinda Osijek Kovin Osijek Nis Zagreb Split Sevnica Stip Zenica Subotica Skopje Stara Pazova

I. turnus 2. turnus 3. turnus Sk upn o FLY OFF

Mesto

1035 972

870 810 693 503 479 465 360 360 317 295 171 131 130 100 79

o

Argentina izdeluje rakete z dometom 1300 kilometrov?

Britanski list Sunday Times pise, da bodo v Argentini izdelali nove rakete, 0 katerih zahodni obveseeva lni viri trdijo, da bi lahko z argentinskega kopnega zadeli Malvinske otoke. Kot pi se list, pomagajo Argentini pri izdelavi novih rak et Condor za hodnonemski in italijanski vojaski strokovnjaki v tajnem la bo ratoriju v Azuli , kakih 500 kilometrov jllgoza hodno od Buenos Airesa. Rakete izdeluj ejo ze nekaj let. Zahodni krogi sodijo, da znasa doseg raket skoraj 1300 kilometrov, vojaski krogi v Buenos Airesu pa za trjujejo , da bo njihov doseg Ie nekaj vee kot 160 kilometrov in da jih bod o lahko izs trelili iz zraka in s kopnega. Ma lvinski otoki, ki so bili vzrok za spopad med Argentino in Veliko Britanijo, lezij o o ko li 600 kilometrov od arge ntin ske obale.

(R eut er)

120 120 120 120 120 115 120 120 88 120

120 120 120 120 120 120 120 92 120 7$

120 120 120 120 11 7 120 110 120 120 120

360+ 190 360+188 360+135 360 357 355 350 332 328 315

Poleg tega je laze Cuden osvojil tudi .bron pri raketah s padalom (S-3-A) in bi bil tudi tokrat najboljsi, ce ne bi V " Fly-offu« sodnik njegovega model a izgubil iz vida ze po nekaj vee kot sedmih minutah in po l, ceprav je bil v zraku dlje od modelov obeh Kovincev Franete in Adamova. To je potrdilo tudi mostvo za vracanje modelov. Z osvojitvijo naslova qdavnega prvaka v S-6-A je laze Cuden za leta dni postal nosilec naziva sportn ik zveznega razreda.

VOlKO KOGEl

~q

b

Postojanka na Luni Pod pokroviteljstvom ameriske vesoljske agencije Nasa so o blikovali »delovno sk upino za lunarno postoj a nko«, ki inten zivno pripravlja projekt za bodoeo amerisko ra ziskova lno postojiloJ1ko na Mesecu. Po najnovejsih nacrtih bi leta 1990 ze la hko posta vili sta lno vesoljsko postojanko , ki bi la hko bila dobra os nova za nastanitev znastvene ko lonije na Mesecu v naslednjih 15 a li 20 letih. Proraeun kaze, da bi stroski za lunarno postojanko stali samo 0, 1 odstotka ameriskega narodnega bruto dohodka , kar je manj kot program Apo llo, ki je Americane popeljal na Luno.

Y prvi fazi »gradnje«, takoj na zacetku naslednjega tisoeletja, bi obiskovali znanstveni center, v katerem bi se v mislih menjava lo 6 do 12 znanstven ikov, ki bi bili v zaee tku se veda zelo odvisni od Zemlje. Potem bi na Luni naselili ze stalno kolonijo, ki bi se zacela ukvarjati z industrijsko in poljede lsko proizvod njo, s Cimer bi mocno zmanjsali svojo odvisnost od maticnega planeta. Tedaj bi lahko zace li tudi izkori scat i surovine, ki so na Mesecu . Povse m na koncu tega za cetnega obdobja bi Nasa Stevilcno okrepila svojo naselbin o. Ta bi bila ze skoraj povsem neodvi sna, znanstveniki pa bi se la hk o povsem posve tili moderni te hn olosk i aktivnosti. T a kra t bi la hko lunarn o postoja nk o uspesno izkoristi li tudi kot izh od isce za ra ziskova nj e drugih nebes nih teles.

Mlha Kozjek, lani najuspeAnejAi raketni modelar ZLOS, je im~1 tokrat v S-6-~ !"ekoliko manj ~re~e, zato pa je bll odllten v S-7, kjer je z obnovljeno maketo Meteor 2K osvoJl1 srebrno odhtJe. (Foto: Sandi lIlIk)

VI. pokal Ljubljane Na ljublja ns kem ba rju je po teka lo 29. in 30. se ptembra 6. zvezn o te km o va nj e ra ketnih mo delarjev za po ka l Ljublja ne in me mo ri a l V. Ko ma ro va, ki ga vsa ko leto priredi ljubljan ski Ast ro na vts ko ra keta rski klub V. M . Ko m a ro v. Letosse je te km ova nj a ud eld il o 33 ra ketnih mo d ela rj ev iz Za greba, Splita, Nove Pazove, Ze mun a, Subo ti ce, Ko vin a, Ra d oseva, Nisa, Sevnice in Ljublja ne.

Slove nsk i te km o va lci so bili najus pd nejs i v kat ego riji ra ket s pada lo m (S-3- A ) kj er je bil a najbo lj sa ekipa A RK Ko ma rov, med posa meznlkl pa Je bil tretji Drago Perc iz Sevni ce, ka r je za tega ml ad ega tekm o va lca nedv o mn o velik a vzp odbuda pri nad a ljnje m d elu. Pri ra keta h s strim erj em so bili Ko ma rovci to kra t dru gi za e kip9 Ko vin a, posamezno pa je M a rj a n e ud en (A RK Koma rov) osvojil b ro n z naj vecjim stev il o m Lock. O me niti ve lja tud i 7. mes to Boga Stemp ih a rja iz ljublja nskega vojaskega kluba Bra tstvo in eno tn os t, ki j e se lc v zad nj em turnu su izpa d el iz boja za od li cja.

Marjan Cuden pripravlja na Atart svoj strimerski model, s katerim je osvojll tretje rnesto, pray tako kot na minulem drzavnem prvenstvu.

V ka tego riji ra kcto pl a nov je mojstcr kl as icnih mod elov Ego n Enge lsberge r iz Splita do kaza l, da d o b ro o bvla da tudi mo d ele z mehkim kril o m , saj je spet

RAKETARSTVO

ICetL425

prekos il vse tekmece in zmagal z najboljsim rezultatom. Po njegovih besedah je bil to »uspesno oprav lj en popravni izpit za neuspeh na drzavnem prvenstvu«.

Med mak etarji je bil Miha Kozjek (ARK Ko marov) po stat icnem tock ovanJu na tretjem mestu ; z atrak ti vnim poleto m, za katerega je dobi l 'najvecje stevi lo tock, pa se je povzpel se za mes to

visje ter zasedel drugo mes to za letos njim dr zavn im prvakom Radicem iz Nisa.

Tudi letos so k izv rstni organizaciji prireditve pripo mogli mestna zveza organizacij za te hnicno kulturo Ljubljana, Geodetski zavod SRS in tnestni ko mite za ljudsko obra mbo in druzbeno samozascito.

JOZ E CUDEN

5 -3A

P05AMEZNO I. Zoran Adamov 2. Zoltan Sz~ lm a 3. Drago Pere 4. Niko la Bu ljevic 5.-6. Vasja Urbane 5.-6. J orda n Kovacevic 7. Mil a n Rajkovic 8. Mih a Kozje k 9. Marj a n C uden 10. Mi odrag Radi c Skupaj 32 te km ova icev

AK Kov in 240 240 AK Iva n Saric 240 240 ARK Vega 240 240 AK Nova Pazova 240 240 AK R Ko marov 240 185 AK Nova Pazova 240 220 AK Radosevo 163 240 ARK Ko marov 240 135 ARK Ko marov 11 7 240 MK B.M.Ka menko240 240

240 240 240 197 240 205 228 240 240 95

720 + 380 720 + 275 720 + 0 677 665 665 63 1 6 15 597 575

5 -4C

5 - 3 A EKIPNO I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

II.

ARK Komarov AK Radosevo • AK Nova Pazova ARK Vega AK F. Kluz MK B. M . Kamenko AK Kovin AK Iva n Saric A RA K Dubrava ARK Batstvo in eno tn ost KMT P. Voranc

1877 1423 1405 120 1 1194 1055 1050 960 480 370

o

P05AMEZNO I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Ego n Engelsberge r ARD Split Srdjan Kacin a AK Kov in Sasa Franeta AK Kov in Sioboda n Sta nkov ic MK B.M.Kamenko Zde nk o Bad ov in ae ARAK Dubrava Nik o la Buljev ic AK Nova Pazova Jordan Kovacevic AK Nova Pa zova ARAK Dubrava Kres imir Pavle!; Bogo Stempihar A RK Bratstvo in enotn ost 10. Zo lt an Sza lm a AK Ivan Saric

240 240 163 143 240 189 165 240

240 240 240 215 102 68 240 102

240 240 240 240 225 240 0 0

720 720 643 598 567 497 405 342

o

152 99

163 0

315 273

120 120 120 120 120 110

120 120 120 120 120 120

360 360 360 360 350 350

120

88 328 120 240 120 235 90 2 10

174

+ 287 + 0

5 I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

Skllpaj 17 tekmova lcev

4 C EKIPNO

ARAK Dubrava AK Kovin AK Nova Pazova A K Iva n Sa ric ARD Split MK B. M. Ka menk o A RK Bra tstvo in enotnost

1149 1115 1114 775 720 598 3 15

5-6A P05AMEZNO I . Zora n Ada mov 2. Mile Zor ic 3. M arjan C uden 4. Zdenk o Badovinae 5.-6. Sasa F rane ta 5.-6. Mirk o Djuki c 7. Bogo Stempi har

AK Kov in 120 A K Nova Pa zova 120 ARK Komarov 120 ARAK Dubrava 120 AK Kov in 11 0 AK Kov in 120 ARK Bra tstvo in enotn os t 120 8. Sioboda n Stank ov ic MK B. M. Kamenko 120 9. Miha Kozj ek ARK Ko marov 0 10. Vasja Urba ne ARK Komarov 120 Skupaj 26 tekmovaicev

o

115

o

+ + + +

191 188 177 0

5 I. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

6 A EKIPNO

AK Kov in ARK Ko marov AK Nova Pazova ARAK Dubrava ARK Bra tstvo in eno tn os t ARK Vega MK B. M. Ka menk o AK Radosevo AK F. Klu z

1060 805 603 600 328 295 240 237 198

5-7

P05AMEZNO I. 2.

3.

4.

5.

6.

Mi od rag Radic Miha Kozjek Sio bod a n Stankovic Draga n SlIklln da Nik o la C vijetica nin Aea Lazarov

MK B.M.Kamenko ARK Ko marov MK B.M.Kamenko AK F. Klu z AK F. Klu z AK F. Klu z

682 608 6 15 563 532 488

75 75 40 50 35 45

757 683 65 5 613 567 533

5 - 7 EKIPNO I. A K F . Klu z 2. MK B. M. Kame nk o 3. ARK Kom a rov

1713 1412 683

LETALSKA MEDICINA

"e'ÂŁA26

Varsava: pogovori 0 letalskem prometu v

ZDA

Predstavniki Poljske in ZDA so v Varsavi zaceli pogovore 0 moznost ih za obnovi tev sporazuma oleta lskem pro metu med drfavama. Sporazum je velja l do decem bra leta' 198 1, ko so ga ZDA sa movoljno razve lj avi le v okviru gospodarski h sankcij, ki so jih uvedle proti Po ljski, ker se niso strinja le z uvedbo izred nega stanja.

(Xinhua)

Protipozarni dodatek Kemiki v razvojnem oddel ku britan skega kemicnega podjetja IC I so izpopolnili dodatek F M 9 za letalsko gori vo, ki prepreci pri strm oglavljenju letal, da bi se kerozin vzgal; za u pora bo tega dodatka pa 'bo treba ustrezno predelati leta 1s ke motorje, zato napove dujejo, da ga bodo v leta lstvu zaceli up orabljat i sele po letu 1990.

Skok se je posrecil, pobeg pa ne N1CHOLASA FETER1SA, triindvajsetletnega A vstralca iz Melbourna , so aretiraIi takoj po padalskelll skok u z vrha enega od dveh neboticnikov World Trade Centra na Manhattanu , ki sta s 4 15 metri drugi najvi sji stavbi na svetu . Feter is je sicer takoj po pristanku skusa l pobegniti s taks ijem, vendar so bili mozje postave hitrejsi. Vklenjenega so odpeljali na najbli zjo policijsko postajo.

(Po DELU)

Kako visoko?

Tlak kisika in dihanje Najvaznejsa vloga atmosfere za zivlj enje je, da o mogoCi kisik za dihanje. V a tm osfe ri je celo tn a masa kisika 1,2 . 10 15 metri cnih to n. V zgornji plasti (iznad 100 km) najdemo kisik sa rn o v; o bliki atomskega kisika (0), malo ni zje dobimo majhne kolicine tri a tomskega kisika (01)' ozo na (izmed 25 - 35 km). Vzrok terilU je fotodisociacija biatomskega kisik~ ,(0.0 pod vplivom zelo kratk ega ultravljo hcnega valovanja. Dalec najvecji del kisika (02) je upora ben za dihanj e.

Atmosfera vseb uj e 20,95 vol. proce ntOY (02) blizu nadmorske vis ine. Taka sestava pa se z visino mnogo ne spre meni , na 20 km je se vedno 20,7.vol. %, na 30 km 20,4 vol. %. Nasprotno temu, parcialni tlak at mosferskega kisika z visi no pada, kar odgovarja pada nju ce lotnega barometrskega tl a ka . Na visi ni morja znasa parcia lni tlak 21 % od celotnega atmosferskega tlaka (760 mmH g) a li 160 mmHg. Na visini od 5,5 km znasa polovica vrednosti (80 mmHg), na II km pa sarno se cet rtin o (40 mmH g), v primerjavi z nadmorskim . Na visin i 100 km nimamo vec molekularnega kisika.

Kemijska sestava no tra nj e at mosfere v telesu se razlikuje od zunanje. Zanjo je znaci lna visoka koncentracija CO 2 (ogljikovega dioksida) in vod ne pare. T lak CO 2 v a lveo la h , nastalega v procesu metabolizma celic, znasa okrog 40 mmHg. Alveo lni tl ak vodne pare, pri normalni temperaturi pljuc 37°C pa znasa 47 mmHg. Pr,i normalni prevetritvi pljuc znasata oba okrog 87 mmHg in ta tlak je v glavnem konstanten. Zaradi sta lne prisotnosti CO 2 in vodne pare, parcia lni tlak kisika v pljucih sarno 100 mmHg, torej manj , kot v zunanjosti (160 mmH g). To je vzrok, da z visino parcialn i tlak kisika v alveo lah pada hitreje, kot v zunanji atmosferi, kar nam razlaga efekt hipo ksije na relativno malih visinah . Na visini 4 km se ze pojav lj ajo prvi simptomi pomanjkanja kisika, ceprav je v okoliski atmosferi parcialni tlak kisik a 90 mmHg, v alveo la h pa ga je sarno 65 mmHg. Na visin i 7 km je parcialni tl ak kisika kriti cen za cloveka, saj znasa sarno 65 mmHg, med tem ko je v alveolah Ie 30 mmHg, prenos kisika v kri pa je zaradi tega otden. Cim se zunanji barometrski tlak zmanjsa na okrog 87 mmH g, kolikor znasata skupaj parcialni

dr. VLADO SAVANOVIC I>anltetnl poro~nlk

(Nadaljeva nje iz prejsnj e stevilke) tl a k vodne pare in CO. v pljucih, je vhod kisika iz zunanje atmosfere v alveo le pljuc skoraj nemogoc, saj pljuca ze izpo lnjuje tlak vod ne pare in CO 2, Oba ta plina izhajata, kot smo ze rek li , iz vlazne not ra nj osti telesa, ta tlak pa ustreza visini 15 km. Tu je dosdena ni ce lna tocka ; kjer atmosfera se omogoca dihanje in s tem zivljenje. Nad to visino pa je kakor v veso lju ; brez prisotnosti kisika. Zato visina 15 km predstavlja funkcionalno mejo a li veso lju ekvivalenten nivo v sam i atmosferi.

V plju cih se odvija difu zija kisika iz a lveol v kri pljucnih kapilar ter CO v obratni smeri. Kisik se vde za hemoglobin, ki ga prenese do kapilar tkiv, kjer se loci, da bi ga celice izkoristi le. Prisotnost hemoglob in a v rdecih krvnih telesi h omogoca, da kri prenasa 30 do 100 krat vec kisika, ko t da le-ta enostav no rastop ljen v krvi.

V celicnih tkivih kisik reagira z razlicnimi hranljivimi snovmi, ki ustvarjajo ve like koliCine CO 2, Le-ta vstopa v tkivne kapilare in se prenasa nazaj v pljuca . CO? se tako kot kisik, vde s kemijskimi materiali v krvi , da bi se 20do 30 krat lazje prenasa l. Plini potujejo iz enega mesta v drugo z difuzijo. vzrok tega pa je ve lik a raz lik a v tl ak u med temi mesti. Kisik difundira iz a lveo l v kri , ker obstaja ra zlika tlaka, nato se prenasa po krvotoku do perifernih tkiv. Tu je tlak kisika se nizji, kot v a rferijski krvi. Veliki gradient tlaka kisika povzroci, da se ki sk difundira iz kapilar skozi medcelicne prostore v celice. Obratno, tlak CO 2 narasca do visok ih vrednosti in se difundira v kapilare tkiv, kjer ga kri prenasa do pljucnih kapi lar. Spet, na podlagi razlicnih tlakov v krvi in pljucih, difundira v pljuca. Pre nos 0 2 in CO je torej odvisen od procesa difuZlje in oa vrtenja (cirkulacije) krvi.

Barometrski tlak in telesne tekocine Nekoliko kilometrov nad to prvo vita lno funkcionalno mejo atmosfere se konca tudi druga fizioloska funkcija atmosfere. To je vzdrZevanje tel es nih tekocin v tekocem stanju in nasprot ovanje njihovega prehoda v paro. Tekocin e povzrocajo dolocen tl ak pare na sa mi povrsini. Njcn mak sim um ali tl ak nasicene pare je odvisen od temperature tekocine. Segrevanje tekocine poveca njen tlak pare do tocke, v kateri se ize-

LETALSKA MEDICINA

Privajajo se na Zemljo LEO NID KIZIM , VLADIMIR SOLO VJOV in OLEG ATKOV, sovjetski koz mo na vti in svetovni reko rderji v biva nju v ves'o lju , se do bro pocutij o in se posto po ma priv ajajo na zivljenje na Zemlji , vend a r so se vedn o pod zdrav ni sko ko ntrolo. Kot poroca agencij a TASS, so vs i trije v sovjetskem veso ljskem ce ntru v Baj ko nuru (Centra ln a Azija), kjer so za nj e priprav ili poseben progra m fi zio tera pije, da hi se spet privadili na ze meljsko td nost. Po 237 dnevih v Saljutu 7 je to seveda neogibn o.

(Po D E LU)

Vee potnikov in lovora Po pq da tk ih medna rodn ega zdru ze nja za zraeni pro met (lAT A) se je let os v prvem po li etju o bseg leta lskega pro meta v svetu poveca l za II odsto tk o v, vse leto pa bi se la hk o za 9 odsto tk ov. Leta lski prevozn iki so v prve m po li etju prepeIjali 8 odsto tk ov vee po tnik ov in 160dsto tkov vee tovo ra.

Sojuz T-10 bo oslal V Indiji Sovjetsko vesoljsko ladjo .. soju z T-IO .. , s ka tero se je prvi indijski koz mo navt vrnil na Ze mlj o, bodo po da rili Indiji ... Soju z T -10 .. bo razsta vljen na veliki razstav i dosdkov sovjetskc zna nosti. ki jo bod o od prli 5. nove mbra v New Delhiju . !ndijs ki koz mo navt Sara ma je se z d vema ruskim a ko lego ma po letel v veso lj e na .. Soju zu T- l iu. po uspes ni misiji na .. sa ljutu 7.. pa se je na Ze mlj o vrn il mh .. sojuzu T-IO ... ( PTI)

naCi z baro metrs kim tl a ko m izn ad te koeine. V tej toeki te koeina vre. Pri no rm alnem a tm osferskem tl a ku od 760 mmH g vod a zav re pri 100째C. Pra y isto pa se dosde, ee tekoCi ni sta lne temperature ma nj sa mo o ko lni ba romet rs ki tlak do tl a ka pa re te tekoeine.

Tla k vodn e pa re v nase m telesu znasa, pri no rm alni tempera turi 37째C, 47 mmHg. Kada r pa ba rometrski tlak pade izpod 47 mmH g, zaene teko eina v nasem telesu vreti , kar povzroea mehtireke v sluzniei ust, oteka nj e koze za radi difuzijskega nas taja nj a mehurekov v krvi . Na visini 20 km je a tm osferski tl a k 47 mmH g. Nad to visino ni vee zivlj enjske zaseite a tmosfere proti vrenju , ra vn o ta ko, ko t da nismo o bkrozeni z atm osfero. To je druga funkeion alna meja ali vesolju ekviva lenten nivo v atmosferi. Tu se za hteva enako zaseito, kot v veso lju : o bleka z nadtlakom (skafander) ali ka bin a po d tlakom (presuvizirana ka bina ).

Plinski zakoni Za lazje ra zumeva nj e vpliva visine na fi ziolosko ra vn otd je se moramo spomniti na plinske za ko ne iz fizike , saj se v tki vu in teles ni tekoeini nahaja velika ko liCina razto pljenih plin o v, od ka terih imajo sko raj vsi zelo va zno fiziolosko vlogo. Najvaznejsi plini izhajajo iz atmosfere, ne kateri pa so koneni produkt meta bo lizma, ali pa rezultat ferm entativnih proeesov. Nekateri od teh gradij o la hk o reverzibilne enote, drugi so prosto razto pljeni v notranji sredini , prosti plini pa izpo lnjujejo nekatere telesne vo tline, ko t so: SINUSI , SREDNJE UHO IN CREVESJE:

Boile-Mariotov zakon Vo lumen plina je o bratn o pro po rei onalen tl a ku , o b predpos ta vki , da je tempera tura ko nsta ntna. Ta zakon na m razlaga ka ko, pri dviganju na visine, pride do poveeanj a vo lumna plina. V usesu, sinusih in erevesju povzroea ekspanzija plina bo leeine s tem, ko pritiska na oko lna tkiva. Ce se ba rometrski tlak zma nj sa za po lovieo, bo tedaj volumen plin a dva krate n.

Henrijev zakon Najveeja ko lieina plina, ki se lahko ra zto pi v neki tekoeini na doloee ni temperaturi , je pro po rei o na lna pa rcia ln emu tl a ku , s ka terim plin deluje na po vrsino tekoeine. To po meni , da se s po veea njem parc'ialnega tl a ka plina, po veea tudi koli ein a razto pljenega plina

~~'L427

v tej tekoeini in o bra tn o. Ce sta tlak in temperatura ena ka, .je vredn os t razto pIjenega plina odvisna od vrste plina in od vrste te koeine. He nrij ev za ko n najde mo v primeru nasta nk a in raz voja deko mpresi vne bo lezni . Na primer: pa reia lni tla k du sik a je, pri dosdeni vi sini 5500 m, manj si za po lo vico, v odn os u na ba rom etrski tl a k na tej vi sini. Za to p olovica dusik a za pusti tkivo in teles ne tek oCine, ter ustvari mehureke. Ta za ko n na m ra zlaga nas ta nek bo leein v zglo bih (be ne) in izza prsne kosti (eo ks), pri nastaja nju dekompresivne bo lezni .

Daltonov zakon Celo tni tla k zmesi plinov je ena k vsoti pa rcial nih tlakov vsa kega posameznega plina v zmesi. Od tod sledi , da ima vsa k plin tlak , ka ko r da je on sa m, odvisen pa je od njegove proeentne ko lieine v zmesi.

Ta zak o n razlaga naein nasta nka hipoksije pri vzponu na visino, saj ostaja procent kisika vse do visine 100 km sta len, njegov pareialni tlak pa pada v premem so razmerju s celotnim a ttnosfers kim tla kom .

Difuzija plinov Plini difundirajo z mesta veeje koncentracije (ali tlaka) na mes to ma njse ko neentraeije. Stem prineipo m se la hko o bjas ni prenos in zamenja vo plino v, na prvem mes tu kisika in CO 2 med alveo lami in krvjo ter med krvjo in tkivi.

V sIedeci stevilki: Hipoksija prevedel : ROBERT LORENCbN

V Cape Canaveralu izslrelili Discovery Ameri ski vesoljski ra keto pla n Discove ry, ka te rega izstrelit ev so odlozili za 24 ur za radi moc nih visinskih vetrov, so izstrelili 8. nove mbra o b 12. uri in 15 minut po Greenwichu . Ta ko se je za eela njegova ose mdnevna veso ljska misija . V tern cas u bo posa dka izstrelila d va ko munik acijska sa telita in posku sal a rd iti ze prej izs treljena sa tel ita, ki sta zasla v na pacno kroznico. G re za 14. po let v o kviru a meri skega progra ma Shuttl e in drugi po let Discoveryja. Posadko ses tav ljajo vodja misije Ric k Ha uck , pilo t Da vid Wa lk er, Ann a F isher (prva ma ti v vesolju ), J oe Alien in Dale Ga rdn er. Devet minut po izstrelitv i je cent er za kon tro lo misije v Husto nu spo roCi!, da je Discove ry v kroznici 294,4 kilo metra nad Ze mlj o in da leti s hitrostjo 28. 000 kilo metrov na uro.

(UPI)

Ubijalca tankov A-10 so Americani pripeljali julija letos tudi na AIR SHOW 84 v Niagara Falls (Foto: Tone Furlan)

Iz letala pO telefonu Sest a meriskih leta lskih dru zb je v svoja letala vgradilo tel cfo ne, po katerih se bode potniki med leto m la hk o pogova rj a li z ze mlj o .

Za prve tri minut e pogovora bo treba odsteti 7,5 dola rj a , za vsa ko naslednj o pa po 1,25 do larja, ka r je priblizno dva krat vee, kot sta ne enako do lg pogovor med ZD A in Evropo oz iro ma toliko , ko liko r stane pogovo r med ZDA in J aponsko. Leta la so opremlj ena s posebn o anteno in elektro nsko opremo. Za zdaj bo mogoee. klicati Ie iz letal na Zemlj o, kasneje pa tudi obratn o. Za to razkosje so se odl oCi le druzbe American , Delta , Northwest, Republic, Transwo rld in United , kmalu pa jim bo sledil a se Panamerica n.

(Po D ELU)

Air '84 - letalska razstava v Celovcu Letosnji prvi septembrski dan bi sodec po mnozici avtomobilov in avtobusoy na Ijubeljskem mejnem prehodu pray lahko primerjali z Âťzlatimi brezdepozitnimi casicc, ko so se mnozice vrlih Siovencev odpravljale po nakupih k nasim severnim sosedom.

Ne bo rn trdil , da letos njim se pt embrin videti je bilo predvse m ge nera ln o in skim po tniko m niso uh aja le misli k naspo rtn o aviac ij o). kupo m, toda bila sta vsaj dva d o bra Spretno sesta vljen program je o beta l vzroka , ki sta jih silila, da so se celovskim nekaj vi sko v, s ka terim so se priredit elji trgovina m na bo lj ali ma nj dalec izog nili oddo lzili publiki za mn ozicen o bisk.

- prvic zaradi menjave I : 10 (se se spoTa k visek na m je tak oj na zace tku pominja mo menja ve I: I, ali ne?) in drugi c, nudil a italija ns ka grupa Alpi eagles na v Celo vcu , tocn eje na mes tnem leta liscu, propelerskih SIAl - Ma rchettijih . Svoj je bilo prizorisce velike letalske razs ta ve klas icni eks hibicijs ki prog ra m so bi viii AIR 84. Avstrija prireja vsako Ie to pil o ti grupe ÂťF recce tricolo ri ÂŤ izvajali tatovrstno razsta vo, s tem , da jo selijo po ko prccizno, ko t da so med seboj zrascevsej ddavi (lani je bila v Linzu). Adrijina ni s krili . Zelo lepo so skupin ski p rog ra m stotnija se je pridruzila mn ozici sl o vense Madza ri na ceskos lo vas kih leizvedli skih aeroklubasev, aerod ro mcev ter ostalih Zlin (dvosedd ne Zlin e pozn a mo iz talih Ijubiteljev letenja, ta ko da smo se nasih akroba ts kih logov ) in fra ncos ki lahko pocutili ka r domace. Vsi smo z pa r Les Porth os na letalih CAP 10 B. nestrpnostjo pricakovali ekshibicijski progra m, kajti na staticni razsta vi , zal, ni Priredit elj je tempiral za svoj prog ra m bilo mn ogo videti (za to la hk o poza bimo d va a bso lutna viska in sicer prihod na primerjavo z nas lovo m, kajti leta ls ka fr a ncos ko-a ngleSkega Co nco rd e, ki je industrija si tu ni obetala velikih poslov nato dvakra t komercia lno pol etel na

ZANIMIVOSTI

Francoska nevtronska bomba?

Francija lahko proizvede nevtronsko bombo v komaj nekaj mesecih, je izjavil francoski predse.dnik Mitterrand v intervjuju za Washington Post.

Takoj pa je pripomnil, da ni ukazal, naj zaeno proizvajati to orozje, kajti »zdaj ni cas za nadaljnje veeanje mednarodne napetosti«. Poudaril je, da nasprotuje oborozevalni tekmi , hkrati pa se je zavzel za ponovno vzpostavitev ravnotdja jedrskih sil.

(Reuter)

Grob

V vesolju

Neko pogrebno podjetje v angleskem Leedsu je po oglasih ponudilo nov kraj za veeni pokoj - vesolje!

Baje se je na oglas prijavilo zc vee Ijudi, ki zelijo, da bi njihov posmrtni prah raztresli po vesolju. OCitno so pripravljeni plaeati nckaj tisoe dolarjev za domiselno grobnico, katere cena se giblje 50razmerno z oddaljenostjo od Zemlje.

utt,429 demonstracijski let (za 3.000 ~ilingov ali za okroglo 3 milijone dinarjev) in tako postal najbolj hvalezen objekt za mnoge fotografske objektive, saj je vsakokrat posebej navdusil tudi tiste, ki so ga imeli priliko videti ze kdaj prej.

Druga taka »spica« pa nam je bila prihranjena pray za konec in mislim, da je bilo pray tako, saj nam je italijanska reprezentantativna skupina »Frecce tricolori« s svojim polurnim programom pustila neizbrisen spomin na spretnost, drznost in sposobnost pilotov ter letal Aermacchi MB 339 A/PAN (mocno spominja na British Aerospacovega Hawka, s katerim letijo Red Airrows, oziroma na nasega Super Galeba G-4).

Italijanska skupina prihaja iz Vidma, zato za tiste, ki jih niso se nikoli videli, upamo, dajih bodo uspeli videti na veliki letalski razstavi prihodnje leta na nasem Brniku (kot obljublja ZLOS).

Med peturnim nastopom je bilo seveda tudi precej nasih starih znancev iz letalske antike. Navdusila je Fieselrjeva Storklja, za btero se danes ne vern, za. kaj se ddi v zraku, pa seveda leteca legenda Junkersova •• Jula« JU 52, zn'ana ze iz zloglasne legije Condor v spanski ddavljanski vojni.

Izmed »oldijev« naj omenim se legendo iz »Bitke za Britanijo« - Spitfirea, ki se je spreletel v paru s pray tako poznanim Kitty Hawkom. Od obljublje-

ne vojaske aviacije zal ni bilo ameriskih F - 16 in F - 20 in trancoskega Mirage F - I. prispel pa je »ubijalec taokov« Thunderbolt A - 10, za katerega pravijo, da je sam »Ieteci tank«. Najprej so mu zgradili ogromen top (30 mm) in sele okrog njega postavili letalo z izrednimi manevrskimi sposobnostmi. To letalo danes leti na nemskonemski meji, s katere NATO pricakuje »tankovsko nevarnost« z Vzhoda.

Avstrijci so z domacimi piloti predstar viii dye verziji visokosposobnih letal PITTS, predvsem pa so bila zanimiva motorno-jadralna letala, za katera so ze prej kazali zanimanje nasi aerok,lubi, saj za relativno majhen denar omogotajo motorno in jadralno trenazo.

Kljub vsemu, kar smo videli in kar nas je navdusevalo, pa je v nas ostal precej bridek priokus, saj smo prisli ' na Korosko v casu hude protislovenske gonje in ceprav nas je bilo nekaj tisoc (vsekakor vec kot Italijanov) nismobili deldni niti pozdrava uradnih napovedovalcev, po .vsej poti pa smo gledali plakate domacega Heimatdiensta insvobodnjaske OFP. Tudi zaradi tega upam, da bomo sposobni naslednje leta sami pripraviti nekaj podobnega na nasem Brniku, saj se mnogi pomnimo uspeh majske razstave v letu 1982.

MARJAN TRILAR »ADRIA«

Novi indonezijski salelit Indonczija bo v naslcdnjih dveh letih izstrelila novi telekomunikacijski satclit, za katerega izdclavo jc predsednik Suharto odobril 75 milijonov dolarjcv.

Lansiranjc naj bi nadomestilo ncuspesen poskus izstrclin'e palapa B-2. SC vedno pa deluje (in bo verjetno aktivcn se Icta in pol) satelit prvc indonczijske gencracije palapa B-1 , je sporoeil predstavnik ministrst va za tclekomunikacije Ahmad Tahir.

(Po DELU)

Enajst blescece pobarvanih Aermacchijev MB 339 je bilo vzorno postrojenlh pred glavnim hangarjem v Celovcu (Foto: Jure Pestotnlk)

SPORT

t:efL430

Mednarodno tekmovanje XXV. SOKO KUP - Mostar Ze v prejsni stevilki smo omenili, da so imeli letalski modelarji pred evropskim prvenstvom v Livnem, v razredu prostoleteCih modelov, vrsto tekmovanj. Rezultatov pa nismo mogli objaviti, ker smo sele sedaj dobili rang liste teh tekmovanj .

Tekmovanje je bilo 22. avgusta z udelezbo 109 tekmovalcev ,. od tega 23 tujcev (Avstrija, D.anska, Francija, Nizozemska, Poljska, Svedska, ZR Nemcija, ZDA in Kanada).

Kategorija F I A tekmovalcev

65 tekmovalcev, 9 iz ZLOS, v fly offu 27

I. Zulic Damjan 2. Szvacshek Ferenc 3. Breeman Cenny 5. Bauer Darko 9/10 Vidensek Tone 12. Zagar Iztok

Novo mesto Osijek Nizozemska Novo mesto Ljubljana Ptuj

1260 + 1260 + 1260 + 1260 + 1260 + 1260+

1320 1270 1259 1161 900 839

Kategorija FIB - 23 tekmovalcev, 1 iz ZLOS, fly off 3 I. Hacken Arno Nizozemska 1260 + 851 2. Kapetanovic Mirsad Visoko 1260 + 821 3. Lacimic Lazar N. Pazova 1260 + 690 22. Gresak Bozo N. mesto 866 Kategorija F 1 C I. 2.

3.

5.

11.

14.

21 tekmovalcev, 4 iz ZLOS, fly of(2

Kraus Werner Grose1j Janez Reda Siegfried Ve1unsek Oton 'luran Maks Janzekovic Konrad

Avstrija N. mesto ZR Nemcija Ptuj Ptuj Ptuj

1260 + 702 1260 + 678 1247 1234 1117 1099

23. memorial »Edvard Rusjan« Strmoglavil kanadski tornado 8. novembra je pri vasi Wipfeld blizu bavarskega mesta Wurzburga strmoglavilo kanadsko voja sko letalo tornado . Pilota sta bila sa rno laze ranjena, ker ima let alo , ki je vzlete10 iz oporisca Laher v deZeli Baden- Wtirtenberg v zahodnem delu ZR NemCije, vgrajene posebne avtomatske sedeze. 0 nesreCi niso objavili nobene podrobnosti.

(AFP)

Zadnjega tekmovanja motornih pilotOY v letosnji sezoni se je iz ZLOS udelezilo 6 motornih pilotov . Na tradiciona1nem memorialu »Edvard Rusjan«, ki je bil 20. 10. v Beogradu, je skupaj tekmovalo 38 motornih pilotov iz 18 jugoslovanskih aeroklubov. Tekmovanje je bilo v preciznem letenju in je bilo v sklopu 3. ddavnega prvenstva v preciznem 1etenju.

Rezultati: tock I. Pisek Vinko, Ptuj 82,9 2. VerbanCic Oto, Maribor 88,0 3. Kadarjan Jon, Zrenjanin 106,0 4. Ban Mijo, Osijek 110,2 5. Nizol Dragan, Ba nja Luka 125, I 11. Madzarac Darko, Maribor 16L1 13. Kralj Milan, Ptuj 201 ,0 22. VerbanCic Torno, Ptuj 248,0 28. Lapuh Majk, Ptuj 365,8

Pristajanje v petmetrske pasove je odlocilo 0 dolel)jskem zmagovalcu (Foto: N. Kupec)

S. Kos - dolenjski prvak Zadnjo lepo septembrsko sobota so dolenjski motornjaki izkoristili za svoje regiona lno prve[lstvo. Na 45 minutni ma rsruti med Zuzemberkom, Mirno, Sentjernejem in Podgradom na Gorjancih so imeli kar dosti dela , se zlasti z risanjem zahtevnih spo meniskih in religioznih objektov. Rally je pod vodstvom jzkusenega vrhovnega sodnika Roka Goloba potekel brez zastojev in pritozb.

V tocnosti pristajanja je bil najboljsi Kos (100) pred KlemenCicem (90) in Pekoljem (80), v casovni tocnosti Pekolj (174) pred Kosom (151) in Klemencicem (122), v navigacijskih nalogah pa spet Kos (175) pred Pekoljem (158) in KlemenCicem (102). Koncn a uvrstitev : I. S.Kos (426 tock), 2. I.Pekolj (412) , 3. F.Klemencic (314),4. M ../evseek (310) , 5. V.Grobovsek (304), 6. A.Sustar (287), 7. P.Slapnicar (246) in 8. Z. Kastelic (218) .

M.M.

Slavko Kos si Ie v vitrini ze pred tekmovanjem natancno izbiral med "pokali« - tremi rdecimi musnicami, ki so cez noc zrasle v parku za hangarjem (Foto: V. Grobovsek)

"e",. 31

SPORT

Mednarodno tekmovanje VIII. memorial »Izet Kurtalic« Tekmovanje je bilo 25 avgusta v Livnem, z udeleibo 118 tekmovalcev, od tega 25 tujcev. Iz ZLOS 16 modelarjev.

Kategorija F 1 A - 69 tekmovalcev, 10 iz ZLOS, fly off 12 I. Somers Jan Nizozemska 1260 + 657 Blagojevic Radoje Zrenjanin 1260 + 645 3. Vidensek Anton Ljubljana 1260 + 643 5. Bauer Darko N. mesto 1260 + 508 9. Zulic Damjan N. mesto 1260 + 400 II. Furjan Ivan Ptuj 1260 + 345

33 tekmovalcev, 2 iz ZLOS Svica Giinsli Fritz Visoko Jusufbasic Kenan Izrael Sirkis Omri Ljubljana Hribar Tomaz N. mesto Grdak Bozo

inles

industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telelon : (0611861 ·411

Kategorija FIB I. 2.

3.

27.

32.

Kategorija F 1 C I. 2.

3.

4.

5.

6.

10.

1260 1260 1247 904 803

+ 240 + S

iDovalt olma kombivalt okna olma 8 polkni gibljiva pollma

16 tekmovalcev, 4 iz ZLOS

Pavlov Milan Mlinar Miroslav Screen Stafford Zuran Maks Velunsek Oton Groselj Janko Janzekovic Konrad

Pancevo Split V. Britanija Ptuj Ptuj N. mesto Ptuj

1260 1257

notranja vratia vhoctna vratia garalna vratia

i225 1196 1129 1061 979

XXXVIII. driavno prvenstvo kategorij prostoletecih modelov Prvenstvo je bilo v Livnem 24. avgusta z udelezbo 95 modelarjev Kategorija F 1 A-53 tekmovalcev. 10 iz ZLOS I. Vidensek Anton 2. Becak Zakir 3. Pecenkovic Enes 9. Mastnak Milan 12. Bauer Darko 19. Praprotnik Matjaz Kategorija FIB I. 2.

3.

25.

26.

I. 2.

3.

4.

7.

9.

13.

1260 1260 1245 1182 1145 1102

26 tekmovalcev, 2 iz ZLOS

Jusufbasic Kenan Sarkinovic Murat Sinanagic Ibrahim Gresak Bozo Hribar Tomaz

Kategorija F 1 C -

Ljubljana Visoko Bihac EMO Celje N. mesto Ptuj

Visoko Zenica Visoko N. mesto Ljubljana

1168 1154 1138 438 136

16 tekmovalcev, 4 iz ZLOS

Pavlov Milan Jovin Svetozar Mlinar Miroslav Groselj Janez Vclunsek Oton Zuran Maks Janzekovic Konrad

Pancevo Sombor Split N. mesto Ptuj Ptuj Ptuj

1255 1252 1216 1178 1092 890 682

+ 392

+ 376

Jamelirani profili Jame1lrane ploHe

ATR 42 prehitel napovedi V zacetku avgusta je na svoj krstni let poletelo letalo ATR 42, sad triletnega sodelovanja med franco skim Aerospitalom in italijansko Aeritalio. . Dvomo torn o t u rbo pro pelers ko leta10 sprejm e o d 46 cl o 50 po tnikov in se uvrsea v vrst o regi o nal nih leta l na kra tke proge, k ot se Ba e 146, D ash 8, Saa b fair child 340, C as a nurtani o 235 . Pro iz-

Podobno kot pri airbusu tudi za ATR 42 sestavljaj o letala v razlicnih kraji h - dele prevazajo v takihle po~astih ....

vajalci zatrjuj ej o, d a j e m ed vse mi tudi najsod o bn ej se.

Aerospita l j c ko t glav ni po budnik projekta da lj easa iskal prim ern ega poslovn ega pa rtn erj a. Najvee izku se nj. najveej o pripra vljen ost za sod elova nj e in pos lo vn o tvega nj e je po kaza la pray Aer ita lia, t a ko d a so prvo pogodbo 0 sodelova nju podpi sa li v o kt o bru 1980. Kone na izvedb a naj bi bil a o d visn a od stev ila naro Ci I, ki b ijih m o ral o biti za zaee tek vsaj 40.

Km a lu se je na bra lo 53 trdnih naroe il ter nekaj o pcij , to pa je po m enil o tu d i zaeetek pro izvod nj e leta la leta d ni ka sneje. Aeros pita l in Ae rit a lia sta si delo razdelila. Prvi j e oblik ova l in izd ela l kril a, o hi sj a za m o torje, sis tcm c v coc kpitu in p os kr bel za d o ko neno izd elavo. V Aerit a lii so oblik ova li in izd ela li tru p.

Po dv ozj e, za vo re, ko lesa in elekt ro nik o so pris peva li dru g i pa rtn erji .

Prb to tip stev ilk a I je pri se l iz t ova rn e v letos nj em jun iju . Vred nos t projekt a j e bli zu 250 milij o nov clola rj ev. K rs tni let j e o pra vlj en , leta lo se cl aj eaka 1000 u r tes tn ega letenj a za pridobi tev letalnega d o vo lje nj a.

Naveclim o se osnov ne pocla t ke: ma ksima ln a tda p ri vz letu : 15,700 kg, maks ima lna po tova ln a h itros t 5 10 km / h , na jnizj a po tova ln a visin a 7620 m , stcv ilo po tnik ov . sed eicv 46 - 50.